Ur*dailkt la upr»T»iikl pe-
•torti Mir A. LavsdsU av.
STEV.—NUMBER 210.
ŽELEZNlAKI DELAVOI 80 I OOROMNO VECINO ODBILI WILSONOVS 4 GENTE.
Waahington, I). C. — Uslužbenci v železniških delavnicah ni rotit Amerike ho okroglo a 325,000 glasovi proti 25,000 zavrgli Wil-sonovo ponudbo, da ae jim plača poviša aamo za štiri cente na uro. Splošno glaaovanje je «bilo končano v četrtek. Odbor organizacijo ima oMaat, da pokliče delavce takoj na štrajk, ali pa da počaka na rezultat kampanje proti draginji.
Cary, Ind. — Tukujšni svet že-tatarskih in jeklamkih delavcev, ki predstavlja 18,000 delavcev, je nptejel in poelal predsedniku W ti.so 11 it reaoiucijo, vaebujočo protest proti podpiranju Kolčaka in Denikina po vladi Združenih držsv in sahtevaječo, da ameriška vlada umakne evoje šote is Rusi* jo, odstopi od blokade in pripozne delnvsko-kmetsko vlado v Moskvi.
monarhitti so mnenja, da garantirane pravice anektiranih ljudstev lahko povzročijo revolucijo, Avstrija dobila dva dni več časa sa podpis mirovne pogodbe.
Pariz, 5. scpt. — Klavzula v ml* lovni pogodbi s Avstrijo, ki dolo» ča garancije za pravice narod* noetuih maiijšiit, je povsrošlts burno diskusijo med delegati na mirovni konferenci. Humunlja ja prva Izjavila, da ne bo podplaals pogodbe, ako ostane omenjena klavzula nespremenjene in «daj se je Uumuuiji prid rušila tudi Hrbtjs. Hrbskl delegat je - kakor rumunski — pravijo, da se jim adi klavsula kflvMfna, ker jsmlje v zaščito lige narodov narodnostna manjšine, bivajoče na tsritorijih ki so bili odtrgani od atare Avstrt*
^Ml » nTTilii É ■rrtaijl ž obstajajo aun^I^js^tv^lahko iaaovajo duh neodviznosU mod
katerega aa morda rngrlja rm-
luoija.
(Ta veat ,ako je resnična, jsauo kaže, kam merijo arbaki monarhi* sti. Oni hošejo Veliko Srbijo In Hlovenei, llrvatjo, Črnogorci hi ostala narodnostne manjšina so anektlrana ljudstva, ki ne smajo Imeti nobenih pravi?, razun tistih, ki jih bi milostno delila ~ po sa-
Fakinf, i. sapt. —. Telegram U Irkutdka poročs, da so Isoljševiki okupirali nove postojanke ne vmhodni strani reke Toibol In ds prodirajo r glavno silo svoje armade proti Ojnsku, kjer je bil sedež Kottakove vlade. »ovjeUka armada je še 900 milj oddaljene od Omaka. Mesto je vojsško Iz-praanjeno; vlada se je preselila v Irkutsk, sadnje večje mesto v Sibiriji med Omakom in Vladlvo. sttgkom, dočim je Kolčak premestil glavni stan svoje armade v Novo Nikolajev ko.
Poročilo nadaljuje, da so rde-še šote velika tnoftnejšo kot je pa bilo pričakovati Kolčakoviui šotam manjka oklepnih vosov, tovornih avtomobilov, etrellva In
OLJKA PREDLOGA SPREJETA V SENATU.
Wasington, f>. O. — Po dva-bajst ur trajajoči seji je senat »prejel oljno predlqgo, pO kateri Mo lahko privatni podjetniki jem si i V najem semftiftča, v katerih se nahajajo «ije, premog, "»da in fosfat. Glasovanje aa ni Vršilo po Imenih,
»Sprejeti ao bili tndi dodatni predlogi senatorja Harrlsa iz Ueorgije.
Predloga tudi določa, koliko morajo plačati podjetniki naj manj najemnine. Najnižjo najemnino morajo podjetniki plačati, določi ae pa lahko tudi višja najemnina. Tujesemci ne morejo laatovati delnic kompanija, ki tkaploitire tako državno zemlji-
m
prejet je bil predlog senator-J* U Polietta, ki prepoveduje u-«lužhanjt dečkov pod šestnajstim )*i um, ualutbenje žen in deklet pa
>•* k I rde na ataroat.
ROJSTNI DAN
Lexinctan, Kj. — John ahell, o katerem pravijo, da je najstarejši človek v Združeuih drla vek, je pr sano ral pred dvema «#-dnossa oto eden in trideseti rojstni dan.
prosveta
IE JEDNOTS
CLASH O 3IX)VENSK.E NAKOPN« FOOrOHNf
la^twiwa 8 lov km ml wabopwk podporne jkdnot1
1 ■!* ltttt— rrr^a-aju^-bbg^—1*1 ■ - ■■
OPISI.
po ¿sgovom- Rokopid s« Os vraéaje.
Naročnina: Zadinjana driava (Ist* lg.ee ta pel lat» in 91.00 m tri Uta, $1.40 xs tri m—f, il so
»t»® rroo.
"PROSVETA"
THE ENLIGHTENMENT"
laf *»(
ŽELEZNIŠKA PREDLOGA.
Komaj je senatni pododsek predložil svojo predlogo, ki je bila zopet vrnena odseku, da jo šc enkrat preštudira, takoj so si oglasili dnevniki, ki zastopajo velebizniške interese in izjavili, da je predlogo izdelal odsek, ki je pokazal, da je zmožen rešiti to zagonetno vprašanje. K temu dostavljajo dnevniki, da se je to zgodilo, ker je pododsek uvedel zaslišanje.
Poročila iz Washingtona so povedala, da je bilo predloženih in izdelanih več načrtov za rešitev železniškega vprašanja. Bil j« predložen Plumbov načrt za nacijona-liziranje ameriških železnic, ki ima večino ameriških vo-lilcev za sabo. O tem načrtu niso uredniki velebizniških povedali niti ene pohvalne besede, ampak so ga prikazali kot nekaj škodljivega za ameriško ljudstvo, dasiravno ameriško ljudstvo, ki pozna ta načrt bolje kot pa uredftiki-zagovorniki privatnih veleinteresov, zahteva, da se sprejme.
Dalje je bivši državni tajnik Bryan predložil svoj načrt za nacijonaliziranje ameriških železnic na dvojen način. Tudi ta načrt ni našel milosti v očeh teh urednikov, ker so ga naravnost prezrli in se jim ni zdelo vredno, da ga kritizirajo, kot so storili s Plumbovim načrtom.
če je sedanji železniški načrt, ki ga je predložil senatni pododsek, res modrost vseh modrosti, bo pa ljudstvo govorilo pri volitvah v prihodnjem letu.
Uredniki velebizniških listov si domišljajo, da jim bo prihodnje leto zopet ljudstvo sledilo čez drn in stm, dasiravno ima skušnje za sabo, ki morajo tudi slepcem odpreti oči, da spregledajo. Po končani volilni bitki pridejo mogoče uredniki privatnih veleinteresnih listov do spoznanja, da ljudstvo ni čreda, ki se da slepo voditi, kot mu Žvižgajo in pojejo privatni veleinteresi, ali pa njih oprode — ured niki velikih dnevnikov.
Marsikdo, ki pojde v volilno bitko z zavestjo, da zanesljivo zmaga, bo obležal po končani volilni bitki na volišču kot političen mrlič.
Ce bi bili slovenski kraljevali logični... — Zadnje dni se slovenski kraljevaši zopet pošteno trudijo dokazati, kaj je logika. Seveda ne priporočajo sebi. da naj pišejo logično, ker bi morali pisati takole:
Ko so v januarju delali slovenski republikanski listi propagando za American Jugoslav Relief Committee smo ustanovili Jugoslav Relief v Chicagu. Opustili smo takrat besedo American in vedeli smo zakaj. Vse to so že pojasnili slovenski republikanski listi pred mesci in takrat smo prejemali gorke moralične zaušnice. Od tedaj je že minilo nekaj mescev in mi računimo vedno z dejstvom, da naše dobro slovensko ljudstvo rado pozabi, kar se je zgodilo pred nekaj mesci, zato zdaj blufamo in kričimo: (¿lejte ljudje božji republikanski listi so bili nasprotni American Jugoslav Reliefu, zdaj ga pa podpirajo. Seveda so nasprotovali le naši "kištarski" organizaciji, ki je preveč bizniška, kajti računili smo voznino po petnajst cen-tov od funta, petnajst dolarjev od sto funtov, tri sto dolarjev od tone in tri sto tisoč dolarjev pa od tisoč ton. Republikanci so pogruntali naša dobra srca in nafto dobrosrčnost, pa so nas prikazali pred javnostjo take, ka-keršni smo. Računili smo več za voznino, kot je bilo vredno marsikatero blago. Da se maščujemo nad njimi, ke^ so nas razkrinkali in pokazali našo dobrotvomost v pravi luči, zdaj lažemo, da so republikanski listi nasprotovali American Jugoslav Reliefu v New Yorku. Kadar prav debelo lažemo in smo nelogični do skrajnosti, tedaj očitamo republikanskom listom nelogiko. Bili smo vedno zagovorniki jezuitske morale, da namen poevečuje sred-Htva. zato ne vemo, zakaj bi se ji zdaj izneverili, ko smo prepričani, da med najbolj nevednimi ljudmi doaeiemo k to moralo ¿e vedno kakšen uspeh. Politično zreli Slovenci so pa tako organizirani v Jugoslovanskem republikanskem združenju in teh pa tako ne dobimo, čeprav tako grdo lažemo, da se kar kadi.
Ce bi kraljevaški listi, ki drugim priporočajo logiko, tako poročali o svojem delu, bi bili logični.
Johaatown, Pa. — Dobrozuaua
»d delavci v Ameriki '¿mati Jones" jo ol>d rta v si a jako zanl ralv govor v četrti*, 28. ¿vfneta tukajšnji delavski dvorani. Te ga ahoda, za katerega ni bilo no-bone posebne agitacije, ker je "mati Jones" prišla takorekoč popolnoma nepričakovano, aa je udeležilo neverjetno veliko število delavcev, kateri so z velikim zanimanjem poslušali njen govor.
A ko ravno je "mati Jones" pr-voboriteljha ua delavskem polju atara le 89 let, ni bila akoro nič utrujena od dolgega govora, ampak njen govor je bil poki ognja, a katerim je natdulmla navzoče delavce, da naj aa organizirajo ter hraibro stoje v bojo za avoje pravice. Vsakdo se ja čudil tej stari šenici, da asmore tako navduševalno govoriti, ltdor je pomislil, da je prekoračila še HO. leto.
Vsebina njenega govora je sledeča: Dvajseto stoletje ko najpomembnejše stoletje v cell ago-dovini, kajti delavstvo vaega •veta je v boju proti eedanjim na-znosnim razmeram in ae bori, da splošna produkcija in industrija postane laat ljudstva, produccn ta, da bo na ta način uiival aad avojega truda. Prepotovala aem celo Ameriko, od Kalifornije do New Yorks, in vsepovsod sem na letela na iste razmere. Izkoriščanje vsepovsod v največji meri in delavci se morajo trdo bojevati za svoje pravice. Toda v marši katerih industrijskih krajih morajo podleči privatnim izkoriščevalcem in to le radi tega, ker niso organizirani. Kaka moč je organizaciji lahko vidimo iz zgodovine. Ko bi ne bili nafii prede dje, George Washington in nje govi sobojevniki ne bili tako dobro organizirani, bi sedauje'Zdr države nikdar ne obstojale, sm pak Še vedno bi morale hlapčeva* ti Angliji. Le s pomočjo dobre or* ganizaeije so premagali oholega sngleškega kralja Jurija Tretjega, akoravno je bila njegova ar mada močna in z vsem dobro pre» skibljcna. Vzemimo sedanjo voj no. Kdo je premagal oholo kaj-zerjevo Nemčijo t Le dobro orgar nizirano vodstvo in ker so voja ki vedeli, za kaj se bore, sa najsvetejše cilje, ideje, za svobodo in demokracijo. In splošno delavatvo mora to vzeti v pošte v in se orgs nizirati, strokovno in politično kajti le na ta način mora računati na zmago.
Poglejmo pa na aedanji kon gres z ocirom na notranji položaj Zdr. držav. Vaepovsod vlada velika brezposelnost, industrija počiva, trgovina epi, živijenske po* t rebščhie se pa draže od dnevfc do dneva. Kaj pa delajo zaatopnlki ljudstva v kongresu! Razpravlja jo, koliko alkohola mora biti v pivu, razpravljajo, kaj smemo pi ti in kaj jeati ler kako se oblačiti. kot da bi mi sami ne vedeli tega. Tam sedijo Aekateri molje, kateri imajo polne želodce, toda nad ujimi pa nič. Moje mnenje je, ds bi jih njih lene morale po-TOTv vzgojevallšče že pred petimi meneči.
Kaj smo pa pridtrtilli od zadnje avetovue vojne T Predaednik WI1-son je ob napovedi vojne central nim evropskim državam imel krasen govor, obelodanil je najpomembnejše pogoje sa sklenitev miour kakršnih je svet le malo videl. Splošno ljudstvo Zdr. držav je bilo radi tega navdušeno za to vojno, ker je bilo prepričano, da se bori za najavetejše cilje, demokracijo celega aveto. Naši naj* boljši fantje in,*slje se Mi v boj s navdušenje v in avtokraclja je l»adla. Toda sadovi! Kje je ona tako opevana demokracija T Kje ao oui pogoji aa mir, katere je vea svet opeval! Kje je demokracija! Jaa ne vidim ničeaor tega in nikjer, de ono malo demokra-eijo, katero amo imeli pred vojoo, amo izgubili in je aploh prepovedano govoriti o demokraciji. C*> lo na Homes'eadtt j« prepovedano iapuatili besedo "demokracija " To je prepovedal župan, policija, kajti a tem bi mogoče vznemirjal Carnegija v grobu.
Kdor «i pa upa k rit ki rat i aedanji pološaj, ga pa takoj rasgla» «e za boljlevika in aovrainlka dr* žave. V tam slučaju aem pa jaa največji boljševtk. kajti aedanji družabni akteot uničuje Žirije, uki valed tega je «edenja druš-be morilec, ker oe povzdigne «ro* jega proteeta napram aedaajema aiateoiu.
In krivda pada ua vaa, tovariši, ker ste zmožni, da bi odpravili te razmere. Klic pribaaj daleč iz sa Oeeano in povprašuje, kaj vi delate tukaj v Ameriki. Ne amete >iti breodeini, ampak delati morate, kajti vašni časi prihajajo v to delete, čel, ko bo ljudatvo prevzelo vso produkcijo in vso nduatrijo in da bo ljudetvd imelo koristi in sad svojega dela.*' Slišal sem le maraikateregft govornika, toda takega pa še ne. Presenečen sem bil, ko sem ališal njen govor in ko je končala, ao navdušeno ploskali ter zavpili trikrat "alavs."
Pred govorom "matere Jone*' je glavni organizator tukajšnje delavske organiaaeije naznanil, da je bilo sklenjeno, da bo na "Delavski praznik" počivalo vae delo v tukajšnjih tovarnah, do aedme ure prihodnjega dne. De-lavei prenehajo delati zjutraj ob sedmi uri.
Ko se je shod zaključil je "mati Jonea" prijazno ogovarjala vsakega delavca ter je obljubila, da ae bo mogoče kmalo povrnila v to naselbino.
- - f&ročevalee.
liuziiaiiju o ti organizaciji. Pozivamo tudi, da naj rojaki podpirajo to organizacijo, kottkot-lim sredstva prepuščajo. Ako pošljejo kak dar direktno na to organizacijo ,naj vedno uavedejo, da je poaiana vsota za reveše v Sloveniji.
Hvaležni amo lahko Američanom .kateri ao ae toliko zavzeli za naše rojake v atari domovini, ker brež njih pomoči, bi razsajala atrašna beda v atari domovini.—
M*Č organizacij} ; * Ruši ji.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Milavee, Black Dia* Wash. — Organizacija
"American-Jugoslav Relief" New Yorku je pošteno in vestno vršila avojo nalogo v celi Jugo elaviji ter razdeljevala živila in obleko ter akrbela za najbolj po trebne reveže, kateri so bili prizadeti od vojne Že dalje čaaa. Ta organizacija je storila brealtevil no dobrega v celi Jugoslaviji brez ozira na narodnost, versko ali politično prepričanje. Zelo hvalevredno je, da ste ie prej po slali kako vsoto tej organizaciji Dosedaj je dobila največ denar ne podpore od uglednih Američanov, od ameriškega živilnega odbora, kateremu je načelova Hoover in tudi od nekaterih jugoslovanskih podpornih organizacij.
Sedanja akcija, nabiranje pro atovoljnih prispevkov za osirotele otroke v stari domovini, je tu di delo te organizacije in vso oskrbo je prevsela ta organizacija, key je najbolj zmožna in ker Vflfl V»l&' -najbolj vestno in ne * Me nobenih zasebnih interesov Ta organizacija razdeljuje brez plsčno hrano že dalje čaaa v Jugoslaviji ubogim otrokom, mate ram in dojenčkom. Skrbi za zdravniško postrežbo in zdravila In sicer brezplačno.
Ker so pa viri iz katerih je prej dobivala denarno pomoč izčrpani se je obrnila na vse jugoslovan ske podporne organiaaeije in na Jugoslovane sploh za podporo, da more še nadalje vršiti svojo-na-logo. Sprejema deuar, ker žMla kupuje direktno od države, ker ua ta način je najceneje. Kakor poroša odbor te organizacije naj bolj potrebujejo mleka iu zdravil ter sirotnišnic.
Denar nabran za osirotele o-troke, kateri se sedaj nabira pri vseh slovenskih podpornih orga niaacijak, bo poslan na to organi sacijo z navodilom, da ae porabi edino za slovenske otroke. Nesmiselno je biti nezaupen napram tej organizaciji, ker ta organizm-ija deluje pošteno in vestno že dolgo čaaa in vrli aamaritanako delo v celi Jugoalavljl. Razložite to ta mošnjim rojakom,'da naj bodo le brea skrbi in da naj še nadalje podpirajo to organizacijo. S tam bodo največ pomagali avojcem v atari domovini, kateri ao v reanl-el potrebni podpore. In ravno to dalo vrši ta organiaaeije. Ona pomaga revešem, kateri ao v resni-el potrebni ia nobenemu druge-miti Za to imamo dokaae še iz ata-ro domovine.
Pravilno ate pa naredili, da ni* ate poalali nabrani denar kaki drugi orgaalaaclji. *
Kot le omenjeno, denar, kate* rega ate poalali le prej. ae je po* rabil aa pomoč revešem v celi Ju-goelaviji in ne aamo v Srbiji, ka* kor mogoče nekateri mkdijo. Z o-airom na to bodite le brez akrbi. Ako ate pa omenili, da ae denar porabi izrecno aamo aa alovenake kraje, ao latega porabili aamo za alovenaktm revešem. Ako polije kak denar a navodilom, da ae poaiana vsota porabi aamo sa gotove kraje, latega gotovo porabijo uradniki te organiaaeije za navedene kraje. Denar poslan tej organizaciji brat vsakega navodila, po porabijo aa «plašne pomoč Jugoslaviji.
Toliko v pojasnilo vsem rojakom, da ne bodo Imeli napačnega
Stockholm. — (Poroč* I. 1\ Levine listu . "Chicago Daily News"). P m dva tedna v letošnjem maju je bUo v Moskvi dvanajst različnih kongresov-in kon-venclj. VeČina teh zborovanj dokazuje, da je komttaiatlCna stran ka nedvomno največja in najmoČ nejla ' organizacija .v sovjetski Rusiji. y primeri « številom pre-bivalatva ao komunisti, kar je or ganiziranih, aeveda v manjšini, ali premeroma t drugimi atran-kafoi In skupinami, kolikor jih še eksistira, so komunisti ne samo najmočnejša'politična stranki po številu, temveč tudi najbolj de lavna.
Dne 2, .maja se je v Moskvi o tvorila konvencija uslužbencev trgovskih podjetij. Navzočih je bilo 211 delegatov, ki so zastopa li 80 unij; broje£ih 367.000 čla nov. 115 delegatov je bilo komu nistov in oatali so bili menjševi ki, neodvisni itd.
Ob istem času no zborovali* di legatje kooperativnih društev bilo je 200 delegatov in med teafi okrog 90 comunistov. Martov, vodja menjševikov, je dejal na zboru: "Menjševiki smo organizira 11 kooperative in zdaj vidimo, da nam uhajajo iz naših rok."
3. maja je bil otvorjen kon grea delavcev sovjetskih institu cij in med delegati je bilo 17« ko muniatov, 64 nestrankarjev in 18 menjševikov. Istočaano je bila konvencija tiakarjev in dele ga t je ao bili po strankah: 55 komuni atov, 28 at. menjševikov in neka, drugih, akupaj 80.
Druge konvencije v Moskvi so bile:
Vseruska konvencija sovjetskih žurnalistov. 58 delegatov zastopalo 33 unij s 1200 člani; 33 delegatov je bilo komunistov.
Vseruska konvencija je občin skih uradnikov; 144 delegatov in med temi 51 komunistov.
Prvi kongres veterauijancev; 148 delegatov in med >temi dO komunistov.
9., 10. in 11. maja je zboroval prvi vseruski kongres učitelji ih profesorjev. Navzočih je bilo 576 delegatov, med katerimi je bilo 226 komunistov. Ostali so bili menjševiki, socialni rovolucio-narji, anarhisti Itd.
Dalje so bile istočasno konven eije bakterljologlstov, epidemo-logtstov, umetnikov, kinematografov, dramatikov in fotogra fov; zastopane so bile glazbenc In dramatične šole. Bilo je tudi zborovanje zdravnikov ,katerega je sklicalo poverjeništvo za prehrano in zdravstvo. Nadalje so zborovali zaatopnlki ognjegascev, ki so predstavljali 300,000 orgs-ntsiranlh ognjegascev. Svoje prvo zborovanje ae imeli tudi kemiki.
Vaa ta zborovanja dokazujejo, da livljenje v Ruaiji ni zaspalo kljub civilni vojni in da javno mnenje ni omrtvelo vslic diktatu ri ' proletarijata. Manjšinske stranke, kot ao menjševiki in so. clalni revolucionarji, imajo še vedno prilolnost prodreti v mogočne sovjetske institucije in zanesti vodilne sedele .Ako ne atore tega, je vsrok ta, ker jih ljudatvo ne podpira.
V mnogih krajih aovjetake Ru aije delujejo opoalcionalne stran ke odprto proti komaniitom ali t» sodelujejo s njimi, kakor le kalejo Interesi skupnoati. Na primer v Tveru, tipičnem rtiakem to, ki ao nehaja 60 milj od Moak*e. jo bila 26 aprila t. 1. konferenca vseh delavskih .prga-nlaacij v dotičnem krajo. Bil jc nekakšen občinski psrlament.
Ijeui v odgovorne aovjetake ura de.
Drsgo tipično rusko nieatu ,, Ivanovo-Volnezenak, kjer je eej induatrij. V decembru m 1 so bile lam aovjetake volitve, kate rih se je udeležilo 11,600 volila n veliik, Od decembra do april, - I- ae je prebivalstvo jako zniža-o zaradi brezpoaelnoati, ali aan,-manja aa ponovne aovjetake voli. tve v aprilu je bilo tako veliko da je bilo oddauih 13.500 Izvoljenih je bilo »7 aovjetskil/ dečin» «o ostali menjševiki in cialni revolucionarji. Lokslni časopis je komentiral fizid volitev s- sledečimi Insedahii!
"Delavstvo podpira sovjetsko vlado kljub brezposelnosti splošnemu pomanjkanju Jn kljub napakam sedanje vlade, ker se zaveda, da aedanja vlsds prfcl stavlja revolucijo iu pričakuje rešitve v mednarodni revoluciji."
Konvencija socialistov
In komunistov.
— ii Konvencija socialistične stranko v Machinist 'a Hall se je končno omejila lto 92 delčgafov; to je vse, kar je ostalo ,ko so se levo. krMni ffcbéli ločili in organizirali svojo konvencijo in «vojo štran-ko pod zakasnim imenom "komu-st«no-delaveka stranka."
Včeraj so socialisti sprejeli vec rezoducij in sprememb v ustavi. Važna je nova toflka v pravilih, ki določa, da se mora vsa'k nov član «franke zavezati, da postane ameriški drlavljân v treh mesecih, ako je mogoče. Sprejet je tudi nov sistem za volitve odbornikov v eksekutivi. Zadnje volitve odbornikov in glavnega tajnika so razveljavljena. .
Konvencija je potrdila akeijo eksekutive v zadevi Matygtenjn tujejetzičnih federacij in državne organizacije v Michiganu radi kršenja strankinih pravil.
Sprejet je bil tudi manifest, ki obsoja "kapitalistično taktiko" onih, ki so podpirali vojno. Mm-nifest dalje obsoja vojno politiko vobče, mirovtio pogodbo, ligo narodov in intervencijo v Rusiji.
"Ameriški kapitalisti so pod plaščem lažnjivega patrijotiziiM in a« zastorjem terorističnega Šovinističnega sentiments izzvali orgije profitarstva, ki grozi uničiti deželo ; da ao ložje capelja'1 delavstvo, ho podkupili nazadnjaške voditelje s častnimi službsmi; pogumne in poštene voditelje so pa vrgli v ječe." Dalje se glasi manifest: "Rusko ljudstvo je bilo prisiljeno, kakor ameriški kolonisti leta 1776, da jo porabilo nasilna sredstva za dosego pvoje svobo de. Mi, organizirani socialisti v Ameriki, Izrefcamo našo solidarnost z revolucionarnimi delavci v Rusiji v njihovem boju za sovjetsko vlado, kakor tudi fc radikalni mi socialisti v Nemčiji, Avstriji in na Ogrskem v njihovem prizadevanju, da ustanove delavske vlade v njihovih deželab. fcabte varno, da ae takoj odpravi rfrfto-veška blokada Rusije."
Olede lige narodov pràvi manifest: "TakoKvana liga narodov jc kapitaJistična Orna Internaeionu-la proti vatajajočemu delavakcnni razredu { zavedna ItMJanca je kapitalistov vaeh dežOK proti dela v-eem vseh detel."
Manifest dalje «Možuje Ameri ko, da ae je sdrušila z najbolj nazadnjaškimi državami na svetu v svrhe, da vodi vojno Mzs demo krscijo."
Socialiati so sprejeli politično akcijo kot glavno sredstvo za dosego cilja. Kakbr hitro delavl potom volitev oavoje vlado, se u-atanovi sovjetska oblika vlade.
Delegitj« komi*iistJčno-delsvake stranke ao včeraj razpravljali o agitaciji in organlsaeiji med a-merišMmi farmarji. John Rced. Jaek <*amey. Margareta Grevv hi druifl ao govoriH o tej atvari. Točka v novih pravilih, da "nihče ne more bHi član, kdor vleče deMček far dela drugih," je bila vferaj spremenjena toliko, da je la!*o
------ ^--------član vsakdo, kdor opravlja kak-
PHaoatvovalo je 400 delegatov in j šno koristno delo. čeprav imi
zraven še postranske dohodke Konvencija Hoclplktične etra"
večino ao Imeli zaatopnlki neod v kinih u«t!j. Menjševiki an odprto
•odelovali pH sovjetskih volitve* |ke je v četrtek sprejela predlm* in njihov voditelj Aodkin je ape.|li as brsojavaa IffHp gliws v
lirai na kmete, da naj podpirajo »Hantaki jetnišnlei, če
sovjete kljub napakam sovjetukc vlade, ki so bile neisogikoo v dobi revolucije Baklajof, vodja boljlavlkov. je podpiral ksodida-
nominacijo za predsedniškem kandidata
Delegat j* komnniatičtie steftf ke m vferaj raapravljali o novih
te neodvianlk, ki ao bili tudi iivo-'pravüfch ra platformi.

Policij« ne ver j« me v tt> pripovedke, kajti «éutlemau ni hote! do sadlijégs difiljeju povedati* kdo ga jt ustrelil, ampak je gro> «it, se krvavo maščuje nad svojim napadalcem. Policija so« ili. da so si profesijoualui pretepači, razdeljeni v dve stranki, napovedali aopet krvavo vojno.
OVlIJUfJI PRAÔIÛBV JI OPO ZOEILO LJUDI NA. KEVAJt-N06T.
Argo, 111. — Cvileuje praaifcv je opozorilo stauovnike nasproti tovarne tilgin Motor Car kompa-nije, ds nikaj nI v redu. Ko so 6li gledali, zakaj praékH e vi H jo, so videli ,da gori hi&a na Kden ftt Šestdeseti ocsti. Ognje gasci so prihiteli na poziv hitro na lice mesta in ôele po napornem delu «o omejili ogenj, ki se je bliskovito razftlril na bližnje hiie. Cvilenje prašičev je rešilo življenje najmanj šestim družinam.
i stmata nirato
Podpora* JednoU. j
GLAVNI «TAlf, SSS7-SS 10. LAWNDALE A VB* CKICAGO» IU4NOIA
GLAVNI ODBOR ZA DOBO lflt-llU Izvrlovalni odbor.
UPSAVNI ooass.
Ta"? s» ■f-tif1ffi n.t1, -ti ji m ~ tajnih, *ka vJmTsrsa a»	is.
ifiKS*14"0* odd,tlxa' ^mTunmi sv <**»
StAOAJNUCi aam. J. T««Wv«a. In l, CSm, III,	"
ur*AvrrsLj 0L4SILA, wm Mas. aabt.ee Sa. umm Asi,	ft.
roaoTNi oosts. MMnatOSN^h, aSfST*
PARNI KI—V «Uri kraj •• mor« pt,iu»«li. Patai Uiti m	lakko
V ».k tada* «drl ju j« p* adaa •IJ »«i panrifate PnaiMk« druib.
0	»tatok.«i.ki»i aatalkl. Tak. aa pr Jpliujaia paraiki: Rockaatk.au o
SMbt., Ckfcago 10. aapt., Sarala 13. »'Mi., Praaea 10. ittl. Za njimi pri «I*i« U Tauraiaa, La Larralaa, Ei
CBS»« i* Niagara. Za mli paraik am la aaktj kart a« prod. j Kdor šali patavati aaj mi pila, kar utag...^ priti kak« »prcmcmk«.
POŠILJANJE DENARJA. — Kot
1	bondom sajamžaa aaatopalk U Miljo,. dolarska druftka Am.rk.n Ea-Pr... Ca. aa paliljaaja daaarja v Uo «nutvo, Vam maram podati denar v m alavaaaka kraja aaaaaljlva, ki-
Nadiorni odbor,
SLUŽBA.
liée se hilnik (janitor) za urad Slovenske nerodne podporne jed-note. Zglasite se v gl. ursdu na 2657—2697 So. Lawndale Ave,, Chicago, 111.
' t% RAD BI IZVEDEL1
su mojega prijatelja JOHN LAMBEBCiAR doma is Dobru-nje pod Ljubljano. Ker mu imam veliko važnega sa sporo, ¿iti in imam tudi ve4 pisem is starega kraja sa njega, za to proaim. cenj. rojake ¿e kdo ve za njega da ga na to oposorl, zu kar bom selo hvaležen. Pred 2 leti je bil na Chisholm. Minn., pozneje sem nekaj svedel da je baje v Minneapolis, Minn. Spo-sna se ga lahko ker je bolj majhne postave, širok, rujavo-čm-kaste kože in na desni roki jo hudo poškodovan, tako da ne more vsakega dela opravljati. Moj naslov je: ANTON JAKOS, Box 270, Aliquippa, Pa.
so Ur m.......$ «.SB
100 Lir aa....... 9 11.00
»00 Ur aa.......$ 58.00 ~
1000 Lir aa.......1115 00
Daaar pailjlta po Mono, Order, ali Amarioaa EapraM Moaoy Ordar, ali pa po Eaak Draftu.
POTNI LISTI. _ Oaim, Id -¿.J. •ami imoti la aitaaatl, prookrkim tudi potai liai.
LEO ZAKRAJSEK,
70—9th An. NEW YORK, N. Y.
AU JE VAŠE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA?
rojaki pozor! zelo važnol—čltaltet
' EMIL KIU SANKK PO KASUMSAMU
Sm
f o vi no ln a dan trni m sa vodom
"PEVA HRVATSKA ITEOIONICA U CAOBBBU»
^ 100 kron velja tedaj...............|8.25 fe
V Za vsako brzojavno poftil jatev znaiajo stro- \f | ikl <2.50 na glede nato, kolika ji «vota. f
Vso doiiarne poliljatvs »o jamtene.
PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSt KRAJE EVROPE.	_.
m^m» Pradno as padate ss potovanja. vpraftajt» Is terdks^Mfl
is ootr.bno- pojasni ls la navodila. V aluéaja pata- M vaaJa Vam Is tvr.ika orealu-bi potrabaa prastara, te JI lío polj j ata ar«. ^ Vw potrebna poj Malta ftoda
L , ho.liu radas salo sp»*»l js m ™k«tejta te Is tsm s pnllljanjsm denarja t start kraj, tamesl ss v H no «on pno o h ml ta as staro In vseskost prtsnsas
ris&mbk hzsftr®
Emil Kiea, bankir,
133 Sacond Ar«, cor. & Bt ~ SSWV0I«,IČ^—
Plalam« p« 4% «brasil aa kranilaa vlafo. Valaaavljeoa I SOS. Paalaja ped drftavate ■sdssesfrrsss.
«•SIMIHUlIlIliaiMIIHItltlllllfHMIflfSIIICIIMIIIflilllllHHlimiUIIIIMIMIlItltlllflCIltllll*
POTREBUJEMO 40 RUDARJEV
kstsrt so vsjonl dalati ns niskem premogu. sa nai promogorov Victory Min« v Holsoppla, Pa. Preti,og js visok okra» 4« paleov premofforov js popolnoms varan in rabijo as odprta svetilk«. I%l NAS SE VEDNO STALNO O tU.
Mi plačujemo najvitjo in nali dala vel «asluftljo Up * svoU do-- narja. Mi imamo 60 novih hi« s 4 dp ft sobami, sa IS.OO na umsm in aemei lahko dobijo sUnonmla in JbraMe sa S7.uu na UmJ.ii. NahsJa m blisu Johnstown, Pa., ob B. A O. ftaUsnici. Zs daljfta pojasnila piftit« na i
JOHN SPRINGER,
407 House Btdg.,	Pittsburgh, Pa.
all pa prldit« pripravljsel sa delati k	.
VICTOR COAL MINING CO., HOLSOPPLE, PA.
HWIttHIHfflHWtlllHIIfHIIIIBMIIIIIIIHiililMlftftiHIilHIIIIIHMIIIIIIIIMilllMMIIMMIill^
bad bi itvbdbl
IP mo jogs avsAs FimSk Žurdaru
kateri «e ja prrd M leti nahajal nekje v Kao«a»o. Onjene rojake proaim. «Is mi sporo*« fe te livl •ko kdo kaj ve od njega Os M pa aam.Altai Is ogla«, «a |»n»«iia «is se mi otlssl. ker stmro^s«! ms Imam jsko vSliie r«« jas is nj». igo*a HAi U starega krajs, kar gs ho selo ran let« In Msj aedsnjl na. r
vatiirrm ima bk m
Clsrldfs, Pa.
Poill|amo denar v staro domovino«
®Bo4a/ lahke pelljomo doaar v rso kraje aa
fllsTS—ho» Hrvatsko, Dalmacije Ib Utre. Nadalje peMjsmo doaar todl v BrMje, Bolgarsko la Romunsko. JanUlme sa vos peelaal deosr, oaako kot prod vojn«, da bode hitro la tečno lepletsa.
KASPAR STATE BANK
| JSZ+jM»	1900 Blu« lsland Avo^ chitofo, III.
. .	I, '»!„ JLjLmi. »k	. À -t A . . ......JI* • -Al	â-J:. .M.+ .. ..J	■ . &>a!	' . *	.
POTOP.	Zgodovinski roman
Anl«»l Vl«nL i A M !/•■ I)«v»l#»ki*Mll -a--— — S. 1 spuai n. »unmewiti. fogiovenii rooravtkl.	
I
t
I >
s )
I, I,
»I »
p
II I I ft
0
I b I
O ft
To pri pozo« v» jo te dane» alo-vernike narodne organizacije v tek krajih in gotovo je, da bodo «Marale uravnati pri vaem delu tvojo strankino taktiko v tej «nert
Delovanje kulturnega avata v Tratu ae je neverjetno hitro razvilo, aaj je gmotni položaj sija ,ien Kulturni avet je prevzel vee aloveAake knjižnice, ki ae sedaj pridno urejujejo. Poaebno vneti »o pri tem dijaki, "Ljudeki oder" je priredil prošll teden, in aieer "Narodnem Domu", zelo dobro obiakan koncert in predeta-vo. Žaloigro, ki to jo vprizorili diletantje, je bila alabo Izbrana In ni vapela, toda glotbene točke »o ae brezizjemno dobro izvajele.
Zasedeno ozemlje pride dane« 20. julija) pod civilno upravo. Brtojev »o le včeraj J popoldne »prejeli civilni pottni uslužbenci.
•mrka v Mite. — Pri naa ae ,e mednarodna fttavka tijajno ob neala. Zavedno delavttvo je ^kazalo avojo solidarnost z ostalnim svetovnim proletarijatom. Vse de svstvo je stopilo v atevko.
Draginjo v Ljubljani. - No ljubljonsksm trgu se prodojo solata, eno glavo po 1 K 20 vin. 1 kg krompirja 2 K 40 vin.; ena ku-ms rs velja 4 do 5 K, ena koleraba 00 vin.; ena merice strožjega fi žols pa K 1.80. itd. — Neznosno Niti v času vojne niso bile cene teko visoke I Dobičkaželjnost in s tem, do si mora s denarjem pol-odiranje svojega bliinjega je pre-lle v meso In kri. — In nekoterl titi ljudje se «a celo čudijo, da je deleveo teko nesromen, do ae-bovljo čez vse in da ni zadovoljen dnevnege težkega delo kupiti «— surovo kumoricol
Umen jeva kron septembra. Novi bankovci ,ki se izdelujejo v Zagrebu in Pragi, ao bili gotovi tekom meseca avguata, teko do bo mogoče meseca septembre vaet iz prometa večje Število kron. Po sebna komisija vzame bankovce is tiskaren in jih Izroči Narodn banki ,da jih samenjo za krone
Aretacije Bft dnevnem reda. "Male Novina" poročajo: V Za grebu so bili aretirani pred par dnevi sodrugi Glančič In Tomanja Obenem z njimi je bil prijet tu di sodrug Mllju* Is Zagreba. Vs trije eo se nahajali v stanovanju sodrugo Miljulo, ko vdare v, so bo ieat detektivov, ki ao usmerili na nje samokrese in aaklicali "Roke kviAkul" Sodrugi ao se u deli, nokor so jih detektivi vkle nili v verige in odgnoli no vojno policijo. Tu so po aoalilonju so
t ki ii
rt
M
It
II
U si
i
i* ti
ii
P
b
ii u
v i 2 n
i *
h i
( i
i «
c i t
ruga Olančičs in Tomanjo takoj
pustili, dočim se sodrug Miljui
nohaja v zaporu. —- Ne m m si kaj , da ne bi Vzkliknil yp-»Ijo nad našim — svobodnim ^dr-ivstvom.
Italijanski napad na nsfc«a fi
ančniko. 24. jul. ob 17. uri so i-ilijanski vojoki ' pri Cerknici treljoli no finončnego nadpazni-a Ivana Koblerja, ki ae je nshe il ne službenem obhodu 200 me-rov tostrsn demsnkacijske črte, i ga težko ranili z eksplozivno etrono. Ranjeni nadpaznik je il transportirsn v Ljubljeno.
Tatvina živega srebra. Kemič->a tovarna v Mostah pri Ljublja-ih, je hranila večjo množino ži-ega srebra ter ga držala v ne-iem sklsdiiču pod kljulem. Od 10. do 21. t. m., ko je dele večino-na počivalo, so se pa neznani zli-iovci utihotspili v tovarno, ulo-nili 'v skladišče ter odnesli žive-(s srebra za priblišao 35,000 K. Uvar je bial naznanjena polkfij-kemu ravnateljstvu, ki je takoj hI poslala svoje detektive na lice nests. Slednjim se je posrečilo iz ilediti tatove v mornarjih Jože I u kopita, Franc Hteinera in Vla-iimir Ciceroja ter kurjača Anto-la Židana, kakor tudi zapleniti ikradeno blago.
Tedanakl izkaz o zdravstva
Mm stanju mestne občine ljubljanske od 20. do 26. julija 1919: Novorojencev je bilo 14, mrtvo-rojencev po 1. Umrlo je 19 ljudi, In ticer domačinov 12, tujcev 1. In ticer za jetiko, S, za različnimi boleznimi 13 za pljučnico 1 Zo infekcijoznimi boleznimi ao o-boleli, in sicer: zo osepnicomi (Variola) 1. za grižo 7, za vrati co 4.
— Delavko nem pi še: Okoli 60 delovk nos je zaposlenih v testni tovorni r Ludwig Prsne and sin. Zaslužimo na dan bore štiri krone in delamo devet ur na dan, t. j. od 7. ure zjutraj do pol 1. ure popoldne in od po 2. do 5. ure popoldne. V soboto popoldne smo seveda zato proste Dobivamo 3 kg krušne moke po 2 K 20 vin. in 1 kg makaronov po 3 K, aeveda semo ker je slab-iegs. Ker čez teden prislužimo damo v soboto se moko, tako da nam zs druge nujns potrebščine n« preostane prov ničesar. Kar Je delavk, ki slušijo še dalj časa, do be 6 do 7 K dnevno. Naše delo je precej nspomo, ker morsmb de lati v vedni vročini.
ii i u
Napovedovali so nove vojne. Pričakovali so napada, Švedov, dasi je imslo trajati š njimi ekle njeno premirje še šest lat. Dokaj ao govorili o ne varnosti yojne ne zboru, ki ga je sklical kralj Jan Kazimir dne 19. maje v Varšavo.
Svoja nemirne oči so obrečeli čimdalje bolj ne Veliko Poljsko, na katero se je imela najpo-prej neveliti nevihto. Leščintki, vojvoda lečinski in Naruševič, poljnl pisar litevskl, sto odrinilo kot poslanca na Švedsko, toda njun odhod jih je le še bolj vtnemirjal mesto da bi pomiril prepis« šene duhove.
"To poslanstvo kar smrdi po vojni," je pisal Jan Radsivil.
"Ko bi ne pretil uspsd od nove strsni, čemu jih pošiljati?" so dejali drugi. "Soj se je vrnil rovnokor it Stokholms prejšnji poelonee Kana-sil; gotovo ni mogel tam ničesar opraviti, vsled česar ao ptalali tjakaj nova poelanea."
Toda raaaodnejšl ljudje še niso verjeli, ds bi mogla nopočiti vojns.
"Ljudovlads", so trdili, "ni dole k temu nI-kokega povoda in premirje je veljevno še dol je. Kaj bi pomenilo to: potepteti prisego, uničiti sklenjene dogovore ter ratbojniški napasti ala bo t nega aeaada? Švedska se vendar še spominja rana, katero ji je sedala poljaka sablja pri Kirch-holmu, Pucki in Trtijaui. flvedje vendar ne bodo tako neapametni, da bi postavili bojno slavo, ki ao ti jo pridobili med svetom, na kocko, ter se eputtili v boj a sovražnikom, t katerim se niso mogli kosati na bojnem polju. Resnica je, da je ljudovlada oslabljena po vojni, toda Velika Polj-ska sama, ki niti v tadnji vojni ui bila prisadeta, je tmošna aapodlti ta gladnl narod če» morje v njegovo skalovje. Ne, ne bo vojne!"
Na to ao odgovarjali zopet drugi, da «o se po-svetovali |a pred varšavskim zborom v Orodnem , o ukrepanju veliko-poljake meje, razpisali nove dovke ter nobiroll vojake, česar vender ne bi de-Isllt ako se ne bi bližala nevarnost.
Na tak način ao se torej si bali ljudje med bojatnljo In aadejo in ta negotovost je najhuje tlačila človeška srce. Konec po jI je no pravil pooblaščenec Boguslsva lieščinskega. vellkopolj-skegs generala, ki je sklical plemstvo vojvodstvs poznanjakega in kallškega v črno vojak o, da brani meje pred A vedi.
Vsa negotovost je isglnilo. "Vojno 1 Vojaa?" se je roslegolo po vaem ooamlju Velike Poljske, do, vaa Ijudlvlade
Imeli so prsd vratml nenavadno, nova, silno vojno. Umetnic ki, podpiran od Birturklna, je rasgrajal aa jugu In vshodu, Hovaneki ia Trubi ekl na severa ia vzhodu. A ved pa ta je blišal od zahoda. Ognjeni trak se je (spremenil v ognjeno kolo. Ljudovlads ja bila eno taborišče
Vaši Us je XSätt
je izmed dobrega najboljše aja las, ki obenem povzroči lepe tast
Cistoet uat i* Ml°	ao Bobe kot sa
zdravje »ploh, aeto aaj t» vsaj enkrat na dan upirajo. S«v«raf A»Hn»i>l (ße-ver»'» Antiaepeol) je kot aalašč sa U namen. Poekuinja vaa o tem potrdi. Cena t še ia vojn t davek tc.
AU imate hrbtobol?
To dokazuje da ao vaše ledvice v neredu in potreno je, da vživate zdravilo, katero odpravi bolečino v hrbtu in vam zopet povrne krepko zdi^vje. Z lastne izkušnje vam priporočamo
Severov» zdraviIo|za obuti in jetra.
(Se vera's Kidney and Liver Remedy), katero je neprekoeliivo zdravilo zoper vnetje ledvic in mehuria, težkemu odtoku vode, bolečinam pri odtekanju vode, nezdravemu in kislemu želodcu in hrbtobolu ki prihaja od bolnih ledvic. Zelo priporočljivo zu otroke, ki po noči močijo poatelj. Cena 76c in $1.25. Vojni davek je 8 in 5 centov.
ttffÄSS i&VJSrtW. F. SEVERA CO.. Cedar Rapids. Iowa
Vaše lica naj bi bUo Brcalo zdravja, prosto vseh teikoČ. C« tem« pi tako tedaj rabite Severeve Cr*eM (Se verama Face Cream) To je mamenito sredstvo ta dosego lepe kože in črnega lica. Cena 36e la «eJaM*«**. .
Triletno milo mor* biti popolnoma čisto da je antiseptično in zdravo sa kožo. NajboljSe sa to sVrho je S*dr. vilno milo, katerega naj bi rabil vsak Član druži ne, vsak dan v letu. Poskusite in se prepričajte. Cena 26c in vojni davek lc. ™ 7. ". ?
Cc poskušate enkrat Mazolo pri salati-neboste nikdar več uporabljali olivnega olja
i m* ■	i J	'	i,	'
T)0 tega prepričanja so prišli celo oni zakrknjeni kuharji ki so vedno govorili:
—Nič ne more nadomestiti olivnega olja.
miazola ga nadomesti. To je čisto, sladko, delikatno, prijetno olje, napravljeno iz najboljše koruze.
To je najboljša zabela za vsakovrstne salate.
Najbolj važno za vas je pa dejstvo, da prodaja vaš grocer MAŽOLO skoraj za polovico manj—kot pa morate plačati za dobro olivno olje.
V teh dneh velike draginje je prepo-trano beliti salato z olivnim oljem.
Potom MAZOLE pripravljate salate za polovično ceno. Se danes si nabavite kano Mazole in sami presodita
s mi ft
kako popolna je U zabela. Nikdar več si ne Doste beliti glave glede olivnega olja in visokih cen.
17 Batttry Place,
kaj vam je potrebno. berite v lastno korist.
JOHN NEMETH STATE BANK.
1597 second ave. new york« n. y.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
p -
PUMO 12 TBiTA.
20. julija 1919.
V	Trstu se danes ne livi sls lise, tods niti nuiogo bolje, nego tekom vojne. Dels je malo, ladje prihajajo skoro prstne ia večinoma samo z ersričnim blagom. K dino mali obrtniki imajo le do-volj dels, ker je ljudstvo med vojno vse, ksr je imelo domsle-ga popolnoma porabilo.
Densrjs je vedno manj in nezadovoljnost rspidno raste, pri nekaterih stsnovih skoro do o-hupa. To je sprevidele tudi vlads, ter je nsenkrst zniisls cene zs 30% v trgovinah in 40% v gostil nah. Priznati se mora, da se ts ukaz izvaja z vso strogostjo, ssj se zspre trgovino in kaznuje 4r goves, če prekorači cene tudi le za par vinarjev; velikansko mno ži no raznollčnega blaga ae je tu di danes konfisciršlo. Vendar j« vspeh že dsnes dvomljiv, ker ve letrgov^i blaga več ne naročaje lu so zsloge £e po večini prstni.
V	Trstu se vsak dan pok rade priblifno zs 500.000 K različnih »t vari in seveda tudi ta obrt pre cej ljudi preiivljs. Hej se ja de lavee tekom vojne bodisi kot vo jak bodisi drugače sistematične navajalo k tatvini, ker se a pošte nim zaslužkom niso mogli preži veti
Priselilo se je že veliko regni kolov; veletrgovine ja vsa v nji hovih rokah, tudi lahka dela s< že prevzeli južni Italijani, tako n. pr. kot portažo in hauzirauje
Vsi od okupacijskih oblaati ss časno sprejeti uredniki, bodis Lahi ali Hlovenci, so silno netado voljni, taj do daitea niti ne vedo če bodo sploh definitivno nastsv ljeni. Itslijsni so. veliko prebriht ni, da bi ljudi krstkomalo fitič no obesili, tods morslično jih vi si vedno vallko, zlsatl Slovencev Nadzirajo oetro vsako delo, j predstojnikom nimajo vetope ii v vsekam uradu te dobi kakegi "kolego", ki iikanira, provocir in, če treba, dsnuncira, in tok najprej na vseh koncih in krajlli
Takih rasmer more reiiti čk veka v vtakl državi aamo aoelall aem. To so v Trata Blovenel i sprevideli. Dsnes se nahajajo aoeijalističnem taboru ne ssm delavci, marveč tudi vsa mlaji ' inteligenca.
"Najboljie nodomestilo ss robote besede ji prinesem, sko ji povem, da je KntiUc ia vstal ne le a postelje »marveč tudi it luže tvojih hudo-bij," je lultlll sam prlsebi Volodijevski. "To jo ratvesell In upsm, da me uljudnejie sprejme nego me je zadnjic."
Pri teh besedah vtdihne globoko ter tomr-mljsi "Ksd bi vedel, jell tudi meni prisojena ka-ka devojka na svatu!"
Konccno je dospel v Vodokte. Kodrasti Xmud mu priteče naproti ter mu odpre brci od« loga vrat s.
"Gospodične ni doms,' nI doms," reče.
"Torej je odila?"
"Odils je." .
"Kami"
"Ne vem."
"Kedej ss vrnat"
"Kaj jat vem!" .
"Povej, kar te vpraiaiu. Ali ni rekla, kedaj se vrnet"
"Itrikone se ne vrne več. ker je vsela se seboj vse. . . It tege rotvidliu ,da je ils dsleč In ns dolgo "
'Takol" zsmrmlsj ssm sebi Volodijevski. "Evo, ksj »cm vse naredili. ..."
a	X
Ko jaiuejo prodirati toplejši solnčni žarki o-blskr, ko »e popki pokažejo ne drevju in selena odeja pokrije ropet vlažne poljane, napolni tudi boljia nadeja človeška srca. Toda pomlad ltttft I. eti princ»!h polj»ki Ijudovladl nikake tolažbe Vsa njena v»Ii«hIiu meja od aevera do Divjih Polj na jugu je liils opasana kakor t ognjenim trakom, katereps niti pomladansko deževje ni moglo pogasiti IW pa je postal oni trak čimdalje ilrjl ter savtemsl čintdslje več pokrajin. Vrhu tega so sa pojsvljsla na nebu vnsmenje, nssnanjajoča še vi. šje pora/«- in nesreče. Zbirali ao se temni oblaki kakor v trd aja ve. Is katerih je švigalo etrela In done! grom, ko je bila še semljs pokrita t anegom. Zverjad in tiče so padale aa neko nesnsno bolet-nljo Konečno ao rs pati I i nenavadne madeže tudi na soln« u podobne roki. ki drži šesio s jsbol-kom ter |uvtM>deno srce s krile«, ljudje »n po stajsli čimdalje klsvernejši In slubijall glsvr a tem, kaj potnenjajo ta tnaa*nja. Neki čudni ne mir Jt p rev te I vsa srca. v #