(Večerao Izdanje«) 110 številka. V Trstu, v četrtek dne 13. septembra 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" izhaja po trikrat na todon ▼ šestih iz-danjih oh torkih, četrtkih in aotkotafch. Zjutranje izdnnje izhaja ob H. uri zjutraj, vetrno p* ob 7. uri večer. — Obojno izdnnje stane: ca jmlen mmec . t. —.90, izven Av«trij« f. 1.40 ■k tri mesec. . , 2.S0 . „ . V .— ca pol leta . . . 5,— ... H,— na vie leto , . , 10.— . » „ Ifi — Na naročbe krti priložene naročnin« as ne jemlje otlr. Posamičre številka no dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lratu po S nvč„ V Gorici po 3 nvč. Sobotno večerno iidanje v Irstu S nč., v Gorici 4 ni. EDINOST Glasilo slovenskega političnega, društva za Primorsko. 0|jfliui se račune po tnrifu v petitu; ia ua«lov« z dobetirui črkami *e plačuje prostor, koliko' obti-e« i ava lnih irntic. 1'o-lana oamrtn ee in javnuzahvale, niai'i ogla*i itd. so računajo po pogodbi. V*i d«ipiii naj so poliljajo ur»»dniAtvii: ulica Caserra.i št. 13. Vsako pismo mnra biti frankovano, kor nofrankovana no no sprojjntajo. Rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, roklamacijo in oglase sprejema iijtravniiitvo ulica Caserraa 13. Odprte reklamacijo io prosto poštnine. „r nHatiH J« m»r t „Na stražo"! — „V obrano"! ii. »Narodov* člankar jo z jednim enmim stavkom temeljito označil vir naierou Reda. njemu rasporu ; in ta vir jo — koalicij«. Koalicija je razdvojila naio slovensko delu* gacijo na Dunaju in zatem tudi politično me-nenje vsega naroda slovenskega. Jedna polovica naiih poslancev i grofom Hoh»>nwartom na čelu je smatrala koalicijo ca to, kakor so jo alikali odlični činitelji — za državno potrebo ; druga polovica je pa bilu drugačnega menenja: amatrala jo je t« to, k a r | e t resnici — kot liatem, vatvarjen v ohranitev krivičnih predpravic posamičnih stanov in akupin človeike družbo in po takem tudi kot jes proti pravičnemu rnzMrjonju političnih pravic na iirie maae ljudstva. A ne le to: koaliciji je tudi ta namen, da ohrani so-g I a § j e med nafto vnanjo in notranjo politiko. Težiiče naie vnanje politike je aedaj v Beroliuu, torej v Nemriji, In ker velja pri naa narobe-načelo, da mora biti naia notranja politika vsikdar prikrojena v smislu naie vnsnje politike — mesto da bi, kakor bi bilo naravno, notranja konstelacija določala smčr vnsnji politiki — je umevno samo ob sebi, da je vsakodobni sistem v državi nafti zgolj poaledioa vnanjega, torej n e m • i k e g a vpliva. Tako atoje »tvari pri nas in a tega sta« lilča mora vaak razumen politik presojati naie politiftke borbe in parlamentarne tvorbo — in a tega staliiča amo tudi mi takoj a prvega ■ačetka sodili o oni parlamentarni in vladni tvorbi, kateri so nadeli naslov — koalicija. 8 tem je menda dovelj pojainjeno in utemeljeno naie staliiče, nasprotno in neprijazno sedanjemu zistemu. Nafti slovenski zagovorniki koalicije se kaj radi aklicujejo na pravičnoat in pofttenoat posamičnih članov v sudanjem kabinetu. Tako razumevanje stvari je povaem krivo. Saj ne dvomimo tudi mi o dobri volji, pofttenoati in pravičuoati posamičnih članov v sedanjem kabinetu, toda kot razumni politiki moramo imeti Taikdar pred očmi ukupni ziatem, ne pa posamične miniitre s njih dobro voljo in pravičnostjo. Naie uverjenje, oprto na trezno premo-trivanje stvari, nam kliče torej glasno in jasno, da je vse naie notranje položenje lo sad vnanjega, nemikega vpliva. Tako je bilo tedaj, ko so strmoglavili ministerstvo Hobenwartovo, tako je ie danes po več nego dvajsetih letih, ko so strmoglavili volilno reformo in nam zasnovali koalicijo. Zavisnost naie notranje politike od vna-nje politike je fakt; a da so slovanski politiki v državi avstrijski pravočasno začeli računati s tem dejstvom, da bo opustili tisto nesrečno hitanje za drobtinicami in dozdev- PODLISTEK. 136 Kmetski upor. Mgodovinakn potreti S«ttrm)tUym neka. — Spisal Avgust Šenoa. Prelolil 1. P. Planinski. -— Bog! — Njegovo je žezlo, njegovo vladarstvo svota. Zblazneli so poveljniki, ti pravim, To jim povej v mojem imenu. Mar smo se vzdignili in BVoje glave na kocko vrgli, da se igramo upravitelja in kialja. Cemu nam bo to P Potegnili smo meč, da bomo mogli svobodno dihati kot drugi ljudje, da nam bo smelo srce veselo bfti po volji, postavili smo se na noge, da bomo mogli svobodno uositi glavo po svetu, da ne bomo gledali robski v tla pred človekom, kateri se je rodil iz »htbega telesa kot mi. V božjih rokah je naia sreča in nesreča. Zaupam v Boga, da zmagamo. Ali ako n*. nase glave tudi pride zlo, nismo zaman prelili krvi. Tisoči let so bežali čez svet, a *v.-t je blodil v poganski temi. Ali naposled jo prišla odre- nimi pridobitvami ter da so se oprijeli politike z velikimi načeli in velikimi cilji: danes ne bi bilo več tiste zavisnosti, danes bi imeli normalne odnošaje, da bi Bmčr notranje politike odločala smćr vnanji politiki. In ker sestavljamo Slovani večino prebivalstva v državi, imeli bi dosledno tudi primeren vpliv na vnanjo svetovno politiko, no pa kakor je se-daj, ko je ta nai vpliv jednak — ničli. Mi smo Ali fte korak dalje po potu logičnega razmotrivanja stvari: trdili smo vedno, da so tudi žalostni o d n o i a j i v naSem domačem taboru zgolj posledica vnanjega, tujega vpliva, ki hoče dosezati svoje nam sovražne namene po načelu „Di-vide et irnpera*, ker že vidi, da nam po prdmi ravni poti ne more do živega. Pri tej trditvi vztrajamo tudi danes : da je tisto sum-ničenje proti slovenskemu .radikalizmu" zanesla med nas tuja roka tor da služijo le tej tuji roki oni ki tratijo svoje moči v borbi proti slovenskim »radikalcem*. To je trdna naia vera in od te vero ne odstopimo niti najlepfti sofistiki na ljubo, ki bi hotela dokazati, da je slovensko „radi-kalstvo' identično z brez verstvom. Ki vsaj ni ne moremo misliti odurnejiegs svetohlinatva, nego je ono, ki bi hotelo s plaščem pobož-nosti pokrivati političko — da ne rečemo ; bresenačajnost in nemoralnost — gotovo pa kratkovidnost in slepoto. Ko pridemo jedenkrat vsi brez ratločka do zavesti, da ptuja drzna roka posega v naie avstrijske in dosledno tudi v naio slovenske odnoftaje, ko nam so zbistrijo pojmi o nakanah naiih nasprotnikov, ko se zavemo, da smo služili le nasprotnikom, ko smo se trgali med seboj: v isti hip pridemo gotovo do sporazumljenja v nagem domačem taboru. In prej ko se to zgodi, tem bolje za nas. Tega trenotka si mora želeti sleherni rodoljub, po tem trenotku hrepenimo sosebno mi pokrajinski Slovenci, ki trpimo najbolj vsled slepote v naiem domačem taboru. V tem svojem hrepenenju smo pozdravili velikim veseljem „Slovenčev" članek „V obrano !* Veselimo se ga, a ne morda zato, ker je donesel sijajno zadoičenje uprav nam, ki smo kot oznanjevalci istih nazorov trpeli mnogo sumničenja in — škode, ne : mi se veselimo tega članka, ker se nsm vidi nekako znamenje, da so se jeli med nami bistriti na-sori ter da je jelo spoznanje prodirati skozi temne oblake, ki so prepregali nafte politiiko obzorje. Da se osvedočijo tudi naii čestiti čitatelji o tem, kar trdimo tu, podamo jim nekoliko odstavkov iz omonjenega članka „Slo-vončevega*. Čuj t e le; „Nemiki nscijonalci trudijo se v svoji narodni neznosnosti prekositi i liberalce, kar je precej težuk nalog, in pomenljivo iitev, priiel je božji sin in nas naučil, da mora človek človeka ljubiti kot brat brata. Naj nas ie pogasijo gosposka kopita, naj se le vtisne v naio čelo mučeniika krona, naia kri bo seme boljiega časa, naia kri bo vpila do Boga in napočil bo dan, ko bo jodnaka pravica palači in kolibi; ali boriti se moratuo, boriti do zadnje kaplje, naj se vidi, da ju tudi naia pest močna, boriti se moramo, če tudi pademo, ker poiten človek ne skrbi samo saBe, ampak tudi za one, ki imajo za njim priti. Vsakdo ne more trgati sad z drevesa, katero je zasadil. Burimo se, Binko, za svojo unuke in praunuke. Mladenič je poveiene glavo posluial besede vojvoda, ali hipoma zagrmi od daleč zamolklo puška. Gubeo vzdigne glavo, Moga-jič pa planu k vratom. — U^o. zakliče, pred Paaančevo stražnico gori hI/iiiiii, znamenje nevarnosti. Ali probudilo vojsko P — Stoj ! reče Gubec, da sliiimo, kakov glaB je priiel, je, da so pripravlja pomoč a a • n j o — iz B e r o 1 i n a. No vemo, je li to poseben pogoj zveze Avstrije z Nemčijo, da bi se moglo bodisi oficijelno ali neoficijelno vtikati v no-tranjo avstrijske zadeve in ustanavljati druitva v hujskanje in podporo narodnostnih prepirov na Avstrijskem. O tem uvažati, je dolžnost v to poklicanih činiteljev, ki imajo čuvati integriteto države. Toda to, kar se bai pripravlja v Nemčiji, je naravnost poziv do vseh avstrijskih Slovanov in osobito nas Slovencev, da se postavimo in pripravljamo k obrani! Prihodnjo nedeljo je občni nemški shod v Berolinu. Razpravljalo so bode o dveh točkah : Poljsko vpraianje. 2. S kakimi sredstvi bi bilo mdči utrditi zvezo Nemcev v tujini s matorsko deželo.* Ali ni povedano tu glasno in jasno isto, kar trdimo mi od nekdaj : da namreč vnanji nemiki vpliv posesa v naie notranje odnoftaje P 1! Potem pile „Slovenec* : Vsak, kdor z odprtimi očmi zasleduje tek javnih zadev, uvideva, kako se bai sedaj s krčevito marljivostjo Nemci trudijo izkoriftčati vpliv svoj v koalicijski vladi, da bi za dolgo d6bo postavila zavoro vresničenju ravnopravnosti, in kako silnj delujejo na to, da v važ-nejie službe svoje ljudi spravijo. In pri tacih okolnoatih se govori in piie, da je nemitvo v nevarnosti na Avstrijskem ter se prireja nova združena organizacija za mejami nafte države. Nemcem v Avstriji ne za-doičajo več njih lastne sile, temveč is sosedne nemftke države pričakujejo in vedno iičejo pomoči in okrepljenja. Nov napad se pripravlja na narod nai in drugo slovanske narodo v habsburiki državi. Pruske marke naj pomagajo, da se slovenki avstrijski narodi vzdržć pod nemiko nadvlado! Pripravljajmo se i mi k obrani! No pričakujmo pomoči od druzih, iičimo orožja in sile v obrano sami v sebi; odbijajmo nove prirejane napade in vslic vlado-hlepnim nemikim težnjam klestimo gaz do jednakopravuosti vseh narodov in do taoih vrejonih notranjih odnoiajov v tej državni polovici, da bi postala močna in samo« stojna Avstrija, zajedno pa branik in zavetiiče i slovenskemu narodu I* Vso res, od prve do zadnje črke. Spo-znsnje jelo je torej prodirati. To pa nam ne zadoiča: iz spoznanja moramo Slovenci izvajati tudi posledico. O tom pa prihodnjih. Za četrt uro pribiti k cerkvici možak Pasanec i ž njim majhno slabotno človeče v kožuhu in s čepico od krzna na glavi, katera mu sega čez uiess. — Poveljnik I prime Pasanec razburjen voditelja za roko, glej, ta človek se je priplazil čez goro iz Zagroba in ti prinaia glas. — Kaj prinaiaiP vprača Matija in stopi na noge. — Zagreb je poln vojske, izpregovori človeče in otreso led z brk. Alapič je priiel včeraj iz Jastrobarskega in gre Bedaj nddte. To noč je krenil is Zagreba. — Ej, pa ga počakajmo v božjem imenu ! reče poveljnik, koliko jih jo — Nad pet tiaoč jih bo. — Kakovih? — Banovcev, svobodnjakov, huzarjev, Uskokov; tudi veliko topove imajo. — Dubl'o, prikima Gubec, Jurij, prebudi vojsko 1 (Dalje prih.) Politiške vesti. Obletnica izjemnega stanja v Pragi bila je včeraj dno 12. septembra. Včeraj je torej 'preteklo leto dni j, odkar je ministorstvo Taaffeovo proglasilo izjemno slanjo za Prago in okolico in zaustavilo zajedno s posebno naredbo poslovanje porotnih sodiič. Ta poslednja naredba stopila je sama po sebi is veljave, ker že zakon veleva, da se poslovanje porotnih sodiič no sme zaustaviti za voč nego eno loto, ako parlamorit ne dozvoli v novič v podaljšanje. Nič pa ni mano o tem, ali misli vlada in kedaj odpraviti izjomnu stanje, Kot prijatelji svobode bi želeli seveda, da se to zgodi prej ko prej. A tudi so ntaliftđa praktične politiko menimo, da stori vlada najbolje, ako odpravi izjemno slanjo, kajti glede nn take modne naredbe vprašati so moramo vsikdar: ali so bilo potrebne in ali so dosegle svoj namen P In po naSem mene-nju ni bilo treba proglasiti izjoni icga slanja v Pragi, ker sa — neumnosti nezrelih de-čakov zadoičajo popolnoma navadni knzenski zakoni in ker je lojalnost naroda čeikega vzvišena nad vsaki sum, kar so dovolj jasno dokazali dogodki o bivanju cesarja v Lands-kronu. Mimo tega pa tako ominotno naredbo navadno zgreie svoj cilj pri zavednih in omikanih narodih. Zavest, da mora splošnost trpeti radi lahkomiselnosti posntničuikov, ta zavest lo ogorčuje čutstvovanjo naroda. Saj so je pri nas v Trstu tudi že dogodilo marsikaj, kar je bilo po svoji provenijenci gotovo vo-liko resnejše, nego pa ono, kar se jo dogodilo v Pragi, ali nam ni priilo nikdar na misel, da bi poželeli kakih izjemnih narede b. Pameten politik gloda lo na to, da si pridu-biva srca pnmotnim postopanjem. Delcgncije snidejo so jutri v Budim-poiti. Našo južne pokrajino bodo zastopali : Burgstallor, Bartoli, Alfred C o r o a i n i, Klaič in K I u n. Zopet pravda proti Romunom ! Vi- har madjarske nasilnosti razsaja ie vedno in zahteva svojo žrtve. Tako so ogersko oblasti zopet naperile tožbo proti sedemnajstem učitoljev, trgovoev in uradnikov in mimo tega proti založniku liata „Tribuna*. Kot vzrok tomu novemu nasilstvu navaja se dejstvo, da bo dotičniki dne 12. soptembra m. I. v listu ,Tribuna" prijavili neko pismo, naslovljeno na rumunskega mučenika J. Poppoa, ki jo bil takrat zatožen, ker je sostavil repliko na spomenico ugorskih dijakov. Dotično pismo so je glasilo: „Šoviuistiika netolerancija uvrstila te je med najveće muČeniko naroda romunskega. Stvar, za katero trpiš ti, neutrudljivi borilec, je stvar vseh Romunov. Živela narodna zaBtava! Pripravljeni smo na vsako žrtev 1* In radi teh par besed hočejo vreči — in vržejo tudi gotovo — v jočo osemnajstero mož iz iuteligoncije naroda. Človeku se morajo ježiti lasje, ko čita tako stvari. In potem nam šo govore o „vitežtvu" naroda rnndjar-skegaI Beseda llliru. CuHar Viljclm II. je rekel nedavno v Kraljevcu, kjer bo razkrili spomenik Viljelmu I., da truba z mečom pridobljeno deže'o braniti z dejanji miru, Mnogi listi pozdravljajo ta izrek nemškega cesarja kot novo jamstvo miru. Tudi nekateri ruski liati si tolmačijo te baaede Viljeliua II. tako, da je ta poslednji odločno prestopil v tabor prijateljev miru. Tako pravi n. pr. „Novoje Vromja", da toli vosetih in pomirljivih besod šo ni bilo čuti raz višino prestala nemškega. Vojna med Kitajem ia Japonsko, Iz Tokija javljajo včt-raj : Japonska in Koreja sti sklenili pogodbo, s katero Japonska jamči Koreji nezavisnost od Kitajsko in v dosego tega da so morajo izgnati -Kitajci is Koreje. Jiponska da prevzamo vojaško operacije proti Kitajski. Koreja se obvezuje nasprotno, podpirati japonsko vojsko t vaomi mogočimi olajhčavami. Različne vosti. Kip NJ. Vel. cesarja. Dunajski listi javljajo, da je vieraj odpotoval v Trst kipar Ivan Denk, da postavi na lice mesta kip cesarja Frana Josipa I. Ta kip bode stal nad velikimi stopnicami v novi poitni palači. Izredni občni zbor političnega druttva ,Edinost' bode pr.hodojo nedeljo v telovadnici .Triaškega Sokola« (Via Farneto). Za-ćetok ob 9%. uri predpoludne. Ker bode obravnavati o rasnih resolucijah politiške in gospodarske vainosti, poaivljamo mestne in okolićanske rodoljube, da ae v velikem Številu udeleže tega shoda. Volilcem I. okraja. Vsled nepričakovanih »prek ne bode t nedeljo volilnega shoda, katerega je nameraval sklicati poslanec dr. Sancin ▼ Skednju. Dvojna mera. .L'Osservatore Triestino" objavil je v svoji številki i dne 6. t. m. naznanilo mestnega magistrata i dne 6. septembra 1894 it, 48548-VI glede vpisovanja otrok v mestno ljudske iole začetkom šol-akega leta. V tem uradnem oznanilu je čitati določilo, da otrokom iz jednega mestnega Šolskega okraja ni dovoljeno obiskovati Kolo v drugem Solsktm okraju. Le pri posebnih od-noeajih in tehtnih vzrokih more dovoliti mestni magistrat, da otrok zahaja v šolo iz jeduega okraja v drugi. To uradno naznanilo je velikanske važnosti z ozirom na borbo nafto za ustanovitev slovenskih Šol v Trstu ; gospdda sami so nam namreč dali krason argument v roke proti njih jalovim izgovorom, a katerimi bi ae hoteli otresti svoje dolžnosti do Slovencev tržaških. Izpodbili ao namreč aami trditev, da mesto in okolica ustvarjat« eno samo Šolsko občino a tem, da priznavajo, da je celd mesto samo razdeljeno v mestna okrožja in da je mestnim otrokom zabranjeno zahajati v iolo iz jednega okraja v drugi. In kako kričeče protislovje imamo tu pred sabo t Mestni otroki ne smejo niti ia jeduega mestnega okraja v drugi, slovenski luentni otroci pa naj bi sahajaii ii mesta oelć v okolico po uro daleč! To vam je dvojna mora — kaj Y Ali pa hoje morda al. uestui magistrat v veliki in poznani svoji Ijit-bežni danes privoliti slovenskim otrokom posebne predpraviee, da smejo zahajati, kamor jim drag»P Tako ljubezni in toliko osirov pa ros ne zaslužimo in jih tudi — odklanjamo z vso vljudnostjo. C. kr. namestnik Rinaldini na nadzornem popotovanju. V popolnitev vesti, objavljeni v današnjem zjutranjem izdanju „Edinosti" dodamo še, kar poročajo o tem popotovanju iz Gor ice : Ces. namestnika sta spremljala ra-zun okrajnega glavarja Fabrisa in namest-ltiškega svetovalca pl. Hozizio, tudi komisarja P r i n z i g in Schneider. Ces. namestnik je obiskal občine: Pevna, St. Fl< -rijan, Kviška, St. Martin, Biljana, Dobri., Medana in potem Mossa, Ločnik, Podgora. Njegovo ekscelenco je ljudstvo povsodi simpatično vsprejelo; vsa sela so bila v zastavah. Ces. namestnik je poizvedoval povsodi o potrebah posamičnih občin, vsprejemnl prošnje posameznikov in si ogledal javne zavode, V Dobri je obiskal grofa Baguera in si ogledal muzej v grotovem gradu, v Podgori pa je obiskal papirnico „Leykam-Josefsthal". C. kr. ljudska iola za detke. Vpisovanja v to iolo ae bodo vriila dne 14. in 15. t. m. od 9. ure dop. do poludne v piaamima : ulica Annuociata hit. 3 iu ulica Chiozza hit. 3. Javne dražbe vina. Prva javna prostovoljna dražba domačih in inozemskih vin bode, kakor amo omenili že večkrat, dne 18. t. m. v tržaikih javnih akladiščih. Dražba se bode vrSila v skladišču it. 9. — Prihodnja dražba bodo novembra mest ca. Za to drugo dražbo^ jo prijavljenih že aedaj več tiaoč hektolitrov novega vina. Tržaško pomorsko zdravišče konča svojo letoinjo cezono z dnom 16. t. m. Letos jo bilo v zdraviiču tekom 107 doij 192 bolnih otrok. Vapehi zdravljenja so jako povoljn*. — Povodom zaključenja bodo v prostorih zdraviiča ob 5'/a popoludno mala alavnost, katere se smejo vdeložiti poleg posebno povabljenih gostov tudi prijatelji otrok aplob, v kolikor dopuiča prostor v zdraviiou. Umrl skopuh. Včeraj zjutraj je umrl 70lutni umirovljeni maiinist c. in kr. vojne mornarnice Mojzes F ii c h a o 1. Stanoval je v neki tesni aobioi v III. nadatropju hiše it. 1 v ulici Paduina. Pokojni je bil pravi uzor akopuha: zamazan, raztrgan, osušel bi ae sm lil vsakemu človeku, a vendar je dobival ta čudak 65 gld. mirovine na meseci Živel bi bil lahko dobro, a ni si privoščil drugo, kakor vodo kruh in auho aadje. Ni bilo zatorej težko pogoditi, da ima stari ako-puh »kritega denarja. In res je naila včeraj posebna komisija v umazani, smrdeči Ijuknji, v kateri je bival pokojnik, akritib med raznim smetjem in cunjami 28 gld. v gotovem denarju in za 55.855 gld. nominalne vrednosti raznih obigaoij in različne vred« nostne predmete! Ves ta dar božji je viela oblast v pohrano, da poiiče sorodnike pokojnikove. — Zares čudno, kako se je preobrnil duh omikanega iu nekdaj lahkoživega mornarja. Kaj j« imel ta Žid od svojega bogat* atve P Večni strah, da mu kdo ne odneael akrbno čuvanega zaklada! Statistika tržaftka. Od 2. do 8. t. m. rodilo ae je v tržaški občini 75 otrok (43 možkih in 32 Ženskih), poleg teh je bilo 7 mrtvorojenih. Umrlo je 51 oaeb (23 možkih in 28 ženskih). V razmerju na čtevilo prebivalstva pride 16 72 mrlićev na vsakih 1000 dui. Zdravniški iskaa navaja med vzroki smrti 4 slučaje ikrlatice, 2 slučaja davice, 1 slučaj driake, 7 slučajev jetike, 3 slučaje vnetja sdpnih organov in 1 atučaj Upi. Iz Pomjana nam piiejo : Lahoni vpijejo in pišejo, kako neizogibno potrebno jo, da so razpusti tudi nai občinski odbor. Oni dobro ved6, da jim je odzvonilo pri naa na večne čase; vprašali boste torej, zakaj ae jim cedć sline po razpustu. Odgovor na to vam dajo aledrča fakta. Sedanj e občinsko predstojniitvo tožilo je exžupana za občini dolžne denarje. Ko je nastopil leta 1892. tukaj vladni komisar, bil je v blagajni občinski dvfioit od blizo gld. 400. — (In tako administracijo si žele zopet naši Lahoni !) Ker se izreče danes ali jutri sodba, da ima g.