Učenost postaja vedno dražja
V zadnjem času je bila v ljubljanskih družbenopolitič-nih organizacijah in skupno-stih vrsta razprav o oblikova-nju in izvajanju štipendijske politike. Ta se seveda tesno povezuje z družbenoekonom-skim položajem mladih, ki se šolajo. Rdeča nit vseh doseda-njih razprav pa je slej ko prej dejstvo, da njihov položaj še zdaleč ni rožnat, štipendije pa so tako nizke, da ne ustrezajo potrebam šolajoče se mladi-ne. Ob tem so podatki o nara-ščanju življenjskih stroškov vse prej kot spodbudni.
Navzlic vsemu velja ugoto-viti, da se je na področju šti-pendiranja v zadnjih nekaj le-tih marsikaj spremenilo, predvsem glede števila učen-cev in študentov, ki prejema-
jo štipendije. V lanskem šol-skem letu je tako imelo ka-drovske štipendije ali štipen-dije iz združenih sredstev okrog 51 odstotkov rednih študentov višjih in visokih šol ter 37 odstotkov učencev srednjih šol. Vsaj z množič-nostjo smotorej lahko zado-voljni, saj je bil konec koncev cilj družbenega dogovora učencem in študentom pove-čati materialne možnosti za šolanje.
To pa ne velja tudi za višino štipendij. Po podatkih repu-bliškega in zveznega zavoda za statistiko so lani življenjski stroški narasli za skoraj 30 od-stotkov. S tem pa smo le del-no nakazali položaj učencev in študentov, saj ti potrebuje-jo še druge dobrine, ki jih sta-tistika pri izračunu ne upošte-
va (od strokovne in leposlov-ne literature pa do športnore-kreativne dejavnosti in obi-ska kulturnoumetniških pri-reditev). Poleg tega je vre-dnost štipendije realno manj-ša, po drugi strani pa tudi do-hodki staršev, ki za večino mladih pomenijo drugi vir sredstev, realno padajo. Bolj natančno bo moč o stroških študentov govoriti šele, ko bodo pri univerzitetni konfe-renci ZSMS Ljubljana izraču-nali ceno tako imenovane »študentske košarice«. Kljub temu je že zdaj opaziti slabša-nje socialne strukture študen-tov in učencev. O tem brez dvoma priča vedno večji pri-tisk za bivanje v študentskih domovih ter iskanje dodatnih virov za preživljanje. Samo v oktobru lani je tako po podat-
ZLATA ftlBICA ŽE DIŠI - Rlb)l trg Imbll dolgo čaaa alla zanamarjan, taprav ao ae načrtovalcl tudl dolgo ukvarjall z mlalllo, kato N ga polepiall In uredlll, da « bl dobll vaaj nekaj nakdanja prlvlačnoa«. Končno /• tozdu goatUna Mačak lanl uipolo zares zasadltl lopate v vogalno hlio In // počaal apramanltl podobo. Prad krmtklm, v začatku fabruarja ao odpril lokal z Imenom Zlata rtblca, kl to nl le po Imanu. Goatom poatraiajo z razlUSnlml rlb/lml apaelalltatmml, kot ao rlbjl paprikaš, ocvrtl krapl s kromplrjevo solato, postrvl na razllčna načlne. Prmv to pa v Ijublianaklh tokallh fucff pogreiamo. Zleta rtblca Ima poleg osrednjega zračnega In prljetnega proatora <• atranako aobo za tlata, fc/ «• //m pravai na mudl. Kmkor ao ob otvorftvl zagotovlll, namaravalo polatl atrečl tudl zunaj, kar velja poaebaj pozdravltl. Okollca z bllžlno Lfubllanlca 1» kot nalašč za prljeten večer na proatam. Upajmo le, da avtomoblll, kl zdal ia amelo vozlti mlmo, na bodo preveč motlll goatov, kot a« to maraikja dogaja. Pa ša neka/: nekdaj /e Rlbji trg kraall vodn/ak. Lapo bi bllo, ko bl ga kraall tudl zda\.                 a. adamič
kih sveta Univerze Edvarda Kardelja zaposlovanje štu-dentov pri Študentskem ser-visu ustvarilo kar za 100.000 dinarjev prometa. Oktober pa je, kot vemo, izrazito študijski mesec. Še zlasti se je poslab-šal položaj študentov in učen-cev iz družin z najnižjimi do-hodki, ki jih je prek 60 odstot-kov. Dovolj zgovoren je poda-tek, da je v lanskem šolskem letu kar 74 odstotkov kadrov-skih štipendistov prejemalo štipendije v višini 1000 do 2000 dinarjev. Tudi s pričako-vanim povišanjem štipendij (v marcu, ko bodo izplačevali tudi razliko od 1. januarja da-lje), za katerega bo, v celoti gledano, združeno delo name-nilo 25 odstotkov več sredstev za štipendije, se položaj ne bo kaj prida izboljšal.
Ob vsem tem je na področju kadrovskega štipendiranja prisotnih še nekaj odprtih vprašanj. Razpisi za kadrov-ske štipendije še vedno niso vselej javni. Mladi se pritožu-jejo, da pogosto v določeni OZD že vnaprej vedo, komu bodo podelili štipendijo. Prav tako pogosto razpisujejo šti-pendije le za višje letnike ter tako razmeroma poceni pri-dobijo svoje kadre. Po-manjkljiv je tudi samouprav-ni družbeni nadzor nad izbiro kandidatov za kadrovske šti-pendije, ki je prepuščena kar organizacijam združenega de-la samim. Visokošolske in druge OZD s področja izobra-ževanja^pri tem nimajo nobe-ne besede pa tudi ne pregleda nad kadrovskimi štipendisti. V izbiro kandidatov mimo te-ga niso vključene družbeno-politične organizacije.
In kaj bi bilo potrebno na področju izvajanja štipendij-ske politike nujno spremeniti,
da bi izboljšali sedanje sta-nje? Univerzitetni svet nni-verze Edvarda Kardelja meni, da bi rnorala biti revalorizaci-ja štipendij sistemsko poveza-na z določanjem najnižjega osebnega dohodka. Tako bi dosegli, da bodo strokovne službe omogočile pravočasno izplačevanje vseh štipendij in razlik za nazaj. Potrebna bo širša družbena akcija, da bo-mo lahko razrešili probleme, ki se kažejo predvsem v zad-njem času, ko nekatere OZD zaradi zaostrenih gospodar-skih razmer kadrovskih šti-pendij ne izplačujejo redno. V zadnjem času pa se razmero-ma pogosto dogaja tudi, da se OZD svojim štipendistom tik pred diplomo zahvalijo za »nadaljnje   sodelovanje«.
Skratka, celo vrsto vprašanj bo treba na tem področju še razrešiti, saj lepo in jasno na-pisani dokumenti žal še ne za-gotavljajo uresničevanja. Na področju štipendiranja bo tre-ba nekatere vprašanja zaostri-ti tudi z vidika odgovornosti vseh tistih, ki svojih (dogo-vorjenih) obveznosti ne izpol-njujejo. Le tako bodo lahko študirali vsi, ki bi to želeli in ki so sposobni, a brez štipen-dij ne bi mogli. Ustrezno ure-jeno štipendiranje pa je hkrati tudi edina pot do resnično enakih  možnosti  šolanja.
O štipendiranju so pred ne-davnim v okviru seminarja na Igu razpravljali tudi mladi iz naše občine. Predvsem so so-glašali, da štipendije po višini še zdaleč ne zadoščajo potre-bam  študentov in učencev. Menili so tudi, da je potrebno nekdanja učna razmerja s pre-hodom na usmerjeno izbora-ževanje  nujno  spremeniti v kadrovske štipendije. Proble-matiko bo v kratkem obrav-naval tudi svet za vzgojo in; izobraževanje    pri    občinski' konferenci  SZDL,  seveda s4 poudarkom na stanju v naši \ občini.                 Tanja Keršmanc