50
Politične  stvari.
Enajsta ura bije!
Vojska v Turčiji je pri kraji, zdaj se ute*oe pričeti boj zavoljo Turčije, kajti da ae ima ta država razbiti na kose, o tem ni nobenega dvoma več.
Kakor vaaka velika vojska, se ima tudi ta končati z nekako konferenco, to je, shodom Evropskih velikih oblasti. Kje bode ta 9hod, to še ni določeno. Le to je zdaj že gotovo, da na Dunaj i ne bo; Rusija namreč ne mara Dunaja — ne da bi se ga bala, ampak zato , ker želi, da bi se posvetovanje vršilo brez vsakega nepotrebnega, posebno Magjarskega vpliva in se končalo kar najhitreje mogoče. Zato bo Gorčakov izbral si gotovo kak tih kot daleč od ropota vojnega in političnega v kaki manjši in neutralni deželi — govori se  že  o Lausani ob Genevskem jezeru v Švici.
Načrt, na čegar podlagi se bo vršila konferenca ia sklepal mir, smo v zadnjem listu že površno objavili. Pred konferenco pridejo vprašanja zarad nove vravnave Turških dežel, ker je Rusija privolila v njo le pod tem pogojem, da se osvobodi kristjani in sklene mir na trdnih podlagah. Za vse to hoče imeti pritrjenje vse Evrope. So pa razen tega še tudi vprašanja, ki ne morejo biti predmet konference, ampak le predmet določil med Rusijo in Turčijo; to je namreč odškodovanje za vojne stroške, ki jih bo plačala Turčija ali v denarji, blagu, ali pa tudi z deželami.
Glavna razprava pri konferenci bo gotovo sukala 86 krog iztokov Donave in o Dardanelih, ker to vprašanje zadeva res skoro vse Evropske države, Vsakako pa se tudi o tem mora pripoznati prva beseda Rusiji, ki si je to pravico kupila s toliko denarnimi stroški, s toliko krvjo. Za to svojo pravico se bo Rusija tudi res potezala z vso silo; porok temu so besede čara Ruskega o paradi v Petrogradu, ki je rekel, „da je Rusijo trdna volja, cel6 vsej Evropi vkljub obdržati to, kar si je v boji pridobila."
Vendar navedene Evropske konference menda ni pričakovati še tako naglo, kajti zdaj mikajo svet vse druge dogodbe. Rusi stoje pred Carigradom in utegnejo vkljub premirju marširati v mesto. Šiloma tega ne bodo storili zdaj, ko ste Rusija in Turčija ustavili boj. Ce v Carigrad gred6 Rusi, se bo to zgodilo iz družin vzrokov: ali jih bo sultan poklical sam za svojo lastno in kristjanov varnost, ali pa bodo šli v mesto za to, ko utegnejo Angleži, Lahi, Francozi s svojimi ladi-jami priti prednj. To se do zdaj še ni zgodilo; al slišati je vendar, da je šlo nekaj vojnih ladij Angleških in Francoskih tje — češ, da branijo svoje podložne, ako bi se v mestu pričela kaka revolucija. Ce bi pa šle vse Evropske moči pomagat v tem Turčiji, potem neha biti ona samostojna država, prišel je tedaj čas, da razpade.
51
Da je že celo na kantu, pričajo pogoji premirja, o katerih se zdaj za gotovo ve, da so sledeči: „zap6r luk ob Črnem morji je nehal, trgovini je pot zopet odprta. Turki popuste Sulino, Ruščuk, Siiistrijo in Vidin, Rusi pa odpro Donavo trgovstvu. Ruskim četam se izreče sledeči morski obali: ob Črnem morji od Ruske meje do Balčika, od Misivre do Derkioja; Rusi zase dejo luke Bolgarske in Midijs^ke. Ob Marmarskem morji dobe Rusi obali od Bujuk Cekmedže do Carkioja, v Archipelu pa od Urše do Makija. Turške železnice se odpro trgovini." Iz tega se razvidi, da Rusija pri sklepanji premirja ni gledala samo na* se, ampak se ozirala tudi na druge države.
Kaj pa z Avstrijo? Bo li ona zopet le gledala in slednjič pobirala, kar bo pri splošni delitvi Turčije vsem drugim ostalo? Skoro le en glas je, da je svojo nalogo na izhodu že precej zgrešila, vsaj ona je bila v prvi vrsti poklicana rešiti Turške Slovane, ki so njo prvič na pomoč klicali. Ce bi bil Andrassv bolj Avstrijan, kakor je Magjar, bi bila naša vojna gotovo davno že stala v Hercegovini in Bosni in tako bi tudi Avstrija imela pravico odločne besede v Evropski konferenci zarad Turčije. Po raznih turkoljubnih burkah Magjarov in nemških turkofiiov se sicer ni razrušilo prijateljstvo med našim in Ruskim čarom , vendar pa se je gotovo skisalo v Petrogradu zaupanje do Avstrijske vlade. Ker je pa med državami, ki so o Parižkem miru dale poroštvo za celoto Turčije, tudi Avstrija , zato jej pristoja še odločna beseda pri konferenci. Da bi le tu ne bil grof Andrassy zopet bolj Magjar, kakor Avstrijan in tako ne delal nepotrebnih sitnosti na ljubo svojim Magjarom, ki že zopet s sabljami rožljajo in celo zdravnike najemajo za svojo Honvedsko vojno!
Berolinski časniki poročajo o velikem razločku iztočne politike kneza Bismarka in pa Andrassva, češ, da Nemčija in Rusija pridete na kongres z mislijo, da se Turčija prepusti razpadu, Avstrija in Anglija pa želite rešiti in učvrstiti carstvo Turško ter zatega del se ne more od konference pričakovati kak gotovvspeh. Ko smo ta članek poslali tiskarni,   počil je nenadoma glas
po časnikih, da ste Rusija in Turčija sklenili med seboj zvezo za obrambo in upor, in da zveza nikakor ni na poti, da se Turčija razcepi na kose. Ce je to resnica, ne more se povedati, kako se izmota iztočno vprašanje.
Skrajni čas je tedaj, da bi na Dunaji prodrlo prepričanje, da tudi Avstrija mora varovati svoj prid in se ustaviti na drugačno stališče. Pripoveduje se, da je bilo zadnje dni poklicanih več viših častnikov, med njimi tudi načelnik generalnega štaba, obrist Popp iz Hrvaškega na Dunaj. Vrh tega je slišati, da se naša vojna pripravlja za neko akcijo. Kam li bo šla, če ne v Bosno in Hercegovino , da tako Avstrija varuje tudi svoj prid in zadobi za svoje tirjatve pri konferenci trdno stalo ! Morda bo vendar v Avstriji konečno zmogla misel interesov Avstrijskih in ne Magjarskih, Res, enajsta u ra bije !