0 marellCnem naraSCatn. Ako pogledamo po naših vrtovih, ijfTdimo, da manjka vedno bolj in bolj inareličnih dreves. Vzrok je najbrž pstra zima, ki jih je tako oškodovala, da bodo tekom par let vsa drevesa proŁadla. Misliti je treba, kako poskrbeti *a vzgojo naraščaja. Kakor že omenjeno, je to sadno pleme podvrženo zimski, oziroma spomladanski pozebi. Glede pozebe je najbolj inerodajno to, proti kateri strani neba ije obrnjen svet, odnosno stena. Južne in zapadne lege so najprimernejše. Vzhodne lege niso najboljše, ker je tukaj nevarnost pozebe razmeroma večja. Solnčni prameni v hudem mrazu so pravi strup za drevo ter povzroCajo ;ozebline; prej ali slej se pridruži smoilika in tako se drevo sčasoma uniči. Na prostem gojimo marelice v obliki ipoldebla, oziroma grma. Toda nasad ;»a prostem je podvržen mnogim neprilikam, kakor: mrazu, nevihtam itd; tudi se veje vsled rodovitnosti povesijo, tako da visi vsa krona k tlom. Treba je vednega podpiranja, da se krona ne polomi. Tem in drugim neprilikam se ognemo, ako marelice gojimo kot špalirje ob stenah. S tem izkoristimo koSček zemlje ob zidu In obenem zakrljemo pusto steno s špalirjem, ki nam bo leto za letom rodil. Za špalirje namenjena marelica mora biti cepljena na julijevo slivo, zlasti za bolj težke zemlje in večje špalirne oblike, za lažje remlje in manjše oblike pa na črni trn (prunus spinosa). Mirabolanka nikakor nl priporočljiva, ker na njej cepljena drevesa hitro umirajo. Da se drevesa morejo razcvetati, zrigolamo ob zidu lin pol m širok pas zemlje pol metra globoko. Med delom je dobfo posebno težko zemljo potrositi z apnom, ker se nad zidom nahaja strešni kap ter manjka tukaj vode, se sadi enoletna cepljenka 15 do 20 cm od zida, nadzemski del pa se vpogne poševno k zidu. Da bi se korenine razraščale v zid, ni nevarnosti. 0 tem sem se prepričal pri izkopavanju starih špalirjev, kjer so se zaraščale korenine od zidu za vlago. Lahko se nam to zgodi ob vlažnih zidovih, kar pa tudi ne povzroča občutne škode. Mnogi se branijo takšnih špalirjev, češ, da zadržujejo vlago v zldu. Le poglejte listje, kako je obrnjeno proti solncu in služi isto kot opeka na strehi — odvaja vodo navzven, h koreninam. K vsakoletnim opravilom spada razven okapanja tudi privezovanje mladic na primerno ogrodje, ki naj bo od stene oddaljeno vsaj 5 cm. Pri takih naravnih špalirjih se ne poslužujemo obrezovanja kot povzročitelja rodovitnosti, ampak se vse mladice privezujejo v vodoravni, odnosno poševni legi, pri Cemer odpade obrezovanje, ki neugodno vpliva na kožčičarje, posebno marellce. S tem se tudi stena enakomerno zakrije. Pri taki poševni legi veje se skoraj vsi absimilati porabijo za tvorbo cvetnega brstja za prihodnje leto. Vezanje vršimo tekom poletja, odvišne mladice pa porežemo. V prvih letih po sajenju je potrebno tudi zalivanje, pozneje ko so se korenine razrasle in dospele do vlage ni zalivanje tolike važnosti. Vendar pa se moramo zavedati, da je marelica cepljena na šibkorastoči podlagi, ki se ne razraste nikoli tako močno kot na divjaku. Gnojenje z dušičnimi gnojili, kolikor je sploh dopustno, naj se izvrši spomladi, da se plodovi lepše razvijejo, drugače pa je vsekakor rabiti kalijeva, fosforjeva in apnena gnojila, ki dajo čvrsto gradivo za tvorbo stanic; s tem postane drevo odporno proti mrazu in smoliki, ki nastane osobito pri bujno rastočih drevesih. Tudi ria prostem v vrtu ob plotovih vzgajamo to sadno pleme ob primernem ogrodju, kar je mnogo umestnejše nego v naravnih oblikah. Privedli so me do tega, da se zavzemam za to sadno pleme, izletniki, kl so zatrjevali, da so v njihovih okoliših to sadno pleme komaj opazi. Dragi prijatelj sadja, ali moreš zanikati, da te ne razveseli košarica lepih plodov, ki te s svojo rumeno-rdeCo barvo vabijo, da se z njimi okrepčaš? Pa tudl na sadnih tržiščih vedno bolj primanjkuje tega sadu, Ceravno se more prodati po razmeroma visoki ceni. ZakriH bi na ta način nevšečne gole stene, jih produktivno izkoristili, našli pa bomo tudi neskaljeno veselje ob prostem Casu. Martin Potočnik.