PRAVICA DO SAMOUPRAVLJANJA Samoupravljanje je določeno z ustavo. Pravico do samoupravljanja imajo vsi zaposleni in občani. Ustava določa, da uresničujejo delovni ljudje oblast ter upravljajo druge družbene zadeve na več načinov. a) v oblikah osebnega izjavljanja — referendum, zbor delavcev, zbor občanov In druge oblike osebnega izjavljanja, b) preko svojih delegatov v organih upravljanja svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, c) po svojih delegacijah ter delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, d) s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, e) z usmerjanjem in nadzorovanjem dela organov, ki so odgovorni skupščinam. Po ustavi je vsakdo osebno odgovoren za izvajanje prevzete družbene funkcije. Poleg osebne odgovornosti je tudi kolektivna odgovornost članov samoupravnih organov in drugih teles, ki sprejemajo odločitve. Tudi člani delavskega sveta so ravnotako materialno odgovorni in ne samo politično, če mimo svojih pooblastil in kljub opozorilom pristojnega organa organizacije združenega dela sprejemajo sklepe. Te pogoje predvideva ustava. Ta hoče, da je pravica do samoupravljanja hkrati tudi dokaj odgovorna dolžnost. V zvezi s pravico do samoupravljanja kot kompleksno pravico, ki je sestavljena iz vrst pravic, je treba omeniti tudi pravico do obveščenosti. Pravica do obveščenosti je pomembna sestavina pravice do samoupravljanja. Ustava še posebno poudarja, v zvezi s pravico do samoupravljanja v OZD, pravico do obveščenosti o poslovanju OZD, o njenem materialističnem stanju, o ustvarjenem dohodku, o delitvi dohodka, o uporabi sredstev ter o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje v OZD in za uveljavljanje delavske kontrole ter družbenega nadzora. Pravico do iniciative, ki jo daje ustava občanom in delovnim ljudem, da imajo pravico dajati različne vloge in predloge samoupravnim organom ter organom družbenopolitičnih skupnosti, imajo pravico dajati politične pobude in druge pobude, ki so splošnega pomena. Pravico do takšne samoiniciative uveljavljajo delovni ljudje in občani predvsem v okviru SZDL. Na svoje pobude in predloge mora vsakdo dobiti odgovor od pristojnih organov. O samoupravljanju v temeljnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih ter samoupravnih interesnih skupnostih je urejeno tako, da je delovnim ljudem pri vsakem delu delovnega procesa ter delu teh organizacij in skupnosti, zagotovljena možnost, da odločajo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, da uresničujejo svoje samoupravne pravice, da nadzorujejo izvajanje sprejetih odločitev. Gre torej za zahteve po neposrednem samoupravljanju. O tem podrobneje v naslednji številki glasila. Povzetek iz knjige ,,Družbena ureditev SFRJ". Vanjo Mole ZAKONI FIZIKE VELJAJO TUDI V KLADIVARJU ali POROČILO O OPRAVLJENIH RAZISKAVAH NA HIDROLOGIČNIH KRMILNIH VENTILIH Ta prispevek v naš časopis sem napisal zato, ker mislim, da se ne smemo skrivati pred svojimi napakami, ampak jih moramo predvsem reševati, kajti samo napaka še ni nujno da je problem, je pa potrebni pogoj za nastanek problemov. In ker gre v konkretnem primeru za vrednost cca 350 starih milijonov, to je številka višine naših dvomesečnih OD, posredno pa še za veliko večja sredstva materiala, vloženega dela in dohodka sem prepričan, da ne sme nihče od nas ostati neprizadet, temveč, da se moramo vsi vključiti v akcijo s ciljem izboljšati finalne izdelke do take mere, da ne bo reklamacij. Zato smo se z odgovornimi tovariši v Litostroju domenili, da nam posodijo dva modula krmiljenja pehala MKR-50 in sicer enega našega in enega njihovega z namenom, da ju damo pod lupo, ju dobro pregledamo, premerimo in primerjamo, ter s tem pridemo do pravilnih zaključkov, ki bodo omogočili odpraviti naše pomanjkljivosti. Rezultati raziskav so sledeči: 1. Skupna ugotovitev je, da funkcionalno naš MKR-50 popolnoma ustreza namenu in da nima bistvenih slabosti ali odstopanj od RR. 2. 2e malo natančnejše vizuelno opazovanje nas postavi pred dejstvo, da skoraj niso smiselne primerjave z RR ali z WOTAN-ovim modulom. (Tu imam v mislih predvsem površinski izgled). 3. Še natančnejše opazovanje in meritve pa podajo celotno sliko o naši kvaliteti in preciznosti. 3.1. Pomanjkljivosti nepovratnega ventila s kroglico, ki je vgrajen v NDV-4, so v nepravilnem tehnološkem postopku in slabi kvaliteti sedeža, kar povzroči preveliko prepustnost. 3.2. KV-4/2-4-D- ki smo jih precej časa smatrali za poglavitne povzročitelje težav, niti ni nujno, da so slabi, le pravilno je treba spariti in prebrati ohišje in batek, da dosežemo zadostne točnosti. 0,006 mm 0 0 51 RC Primerjava z TZL KV-4/2-6-D — batka sta si zelo podobna — zračnost izvrtina: bat — koničnost izvrtine — ovalnost bata — trdota bata — površinska obdelava 3.3. Primerjave vložkov V-2/2-40 ker moramo ravno tukaj iskati bistvene vzroke nevšečnosti. Primerjali smo TZL vložek in 4 kom. naših, od katerih so 3 kom. že bili vgrajeni na MKP-50, vložek III pa še ne in je bil posebno skrbno pripravljen za preizkus. 3.3.0. TZL WE-2/2-40 0,06 mm 0,03 mm 0,015 60 RC samo brušen lepan ;o najbolj zanimive, — zračnost izvrtina: bat — koničnost bata — koničnost sedeža — ovalnost bata — ovalnost sedeža — trdota bata — trdota sedeža — kot naseda bata — kot naseda sedeža — površinska obdelava 0,01 mm 0 0 0 0 60 RC 51 RC 110° — nased črtast 80° samo brušen Bat nima centrirnih zarez in je voden zelo kratko. Pri teh karakteristikah je imel vložek prepustnost zaradi zračnosti 11 cl/min, pri normalnih delovnih pogojih in pri tlaku 32 MPa. 3.3.1. 3.3.2. 3.3.3. Vložek I — zračnost izvrtina: bat — ovalnost bata — koničnost sedeža — koničnost bata Vložek II — zračnost izvrtina: bat — ovalnost bata koničnost sedeža — koničnost bata Vložek III — zračnost izvrtina: bat — ovalnost bata — koničnost sedeža — koničnost bata 0,04 mm 0,015 mm 0 0,004 mm 0,06 mm 0,001 mm 0,004 mm 0,04 mm 0,02 mm 0,004 + 0,005 mm 0,005 mm 0 3.3.4. Vložek IV — zračnost izvrtina: bat — ovalnost bata — koničnost bata — koničnost sedeža 0,06 mm mala 0,015 trebušast mala 3.4. Primerjava vgradnih izvrtin za vložke v ohišje TZL - vse tesnilne površine brušene - vsi robovi, kjer so tesnila, zaokroženi - vsi robovi neverjetno dobro razigleni - izbrušena 15° posnetja, kjer vstavljamo tesnila -0 - uporaba tesnil 0 v kombinaciji z opornimi obroči KLADIVAR - brušenja nikjer, zelo hrapave površine, posledi-ca-slaba tesnost, hitra obraba tesnil - robovi niso oziroma so slabo razigleni, posledica množica opilkov, trganje tesnil - brez ali z zelo slabimi posnetji, kjer vstavljamo tesnila -0, posledica - trganje tesnil v številnih primerih - geometrija izvrtin nepravilna-razni robovi, grobe sledi orodij, necentričnosti, velika odstopanja mer (tudi v TZL), posledica - slabo tesnenje, zagozditev vložka v ohišje, nezamenljivost vložkov. Pri odpravljanju teh pomanjkljivosti nas čaka največ naporov, zato predlagam, da nove serije ohišij na obstoječih strojih ne začnemo obdelovati, ker obstaja velika verjetnost, da bodo zopet tako slabi, ampak, da počakamo na nove stroje In orodja ali pa jih damo izdelati v kooperacijo. 4. V podanih točkah 3 so prikazani neposredni vzroki nastalih težav in če jih želimo odpraviti, mislim, da moramo najprej popraviti kvaliteto izdelave. Podatke iz točke 3 smo podkrepili z rezultati praktičnih preizkusov na preizkuševališču, ki so dali pričakovane rezultate. Glede na predhodna spoznanja, da so KV-4/2-4-D in nepovratni ventili s kroglico zadovoljivi in da kot naseda med batkom in sedežem, ter jakost vzmeti nista bistvena za pravilno delovanje vložka in dejstvo, da so preizkusi na MKP-50 dajali precej popačene rezultate, ki jih je zaradi mnogih stranskih efektov in robnih pogojev bilo težko pravilno ovredno- ti ti, smo se odločili narediti posebno pripravo za preizkušanje samo vložkov V-2/2-40. Simulirali smo pogoje, kakršni so pri vgradnji v MKP-50-pritisk P-pod sedežem vložka. Dobljeni rezultati merjenja propustnosti krmilnih vložkov iz točke 3,3 so: 4.1. Vložek I — brez posegov prepustnost pri 32 MPa — podloženo tesnilo —0 med 60 cl/min ohišjem in sedežem vložka par kapljic/min V tem primeru lahko sklepamo, da je kritični del vložka slabo izdelan spodnji del sedeža, kjer nastopa pretežni del prepustnosti. 4.2. Vložek II — brez posegov — vstavljeno tesnilo —0 med 200 cl/min batom in sedežem par kapljic/min V tem primeru lahko sklepamo, da je kritični del vložka slabo izdelan bat, kjer zaradi prevelike zračnosti nastopa pretežni del prepustnosti. 4.3. Vložek III — brez posegov 10cl/min V tem primeru, ko smo uporabili najboljšo kombinacijo bata in ohišja, smo se popolnoma približali rezultatom kakor pri TZL vložku, kjer je prepustnost praktično zanemarljiva. 4.4. Vložek IV — brez posegov 200 cl/min V tem primeru zaradi pomanjkanja časa nismo dokončali preizkusov, vendar je pričakovati, da je vzrok prepuščanja enak kakor pri 4.2. in delno tudi kot pri 4.1. 4.5. Vsi preizkusi so narejeni v normalnih delovnih pogojih (hidravlični medij, viskoznost, temperatura itd.) pri različnih tlakih, a evidentirani le v najtežjih pogojih pri 32 MRa. 5. Pripominjam, da dobljeni rezultati merjenj prepustnosti v napravi za preizkušanje vložkov, absolutno sploh niso primerljivi z dejanskimi ali z merjenimi prepustnostmi vložkov vgrajenih v MKP-50 iz vzroka, ker je naprava tehnološko popolnoma drugače izdelana (na stružnici) in je zato precej kvalitetnejša kot so izvrtine v ohišjih MKP-50, kjer so temu primerno tudi slabši rezultati, kar ponazori naslednji primer: Vložek I ima propustnost — v pripravi za preizkušanje 60 cl/min pri 32 MPa — v ohišju MKP-50 (vložek 4) 15 cl/min 23 cl/min 60 cl/min 110 cl/min pri 6 MPa pri 10 MPa pri 25 MPa pri 32 MPa Zaključek lahko formuliramo s tem, da si zadamo nalogo kar najbolj povečati kvaliteto obdelave, točnost izdelave in čistočo, le na tak način bomo lahko izdelovali kvalitetne in cenene proizvode, kar nam edino daje garancijo za uspešnejšo prihodnost. Hubert Teržan KAKO BOMO DELILI STANOVANJA IN KREDITE? Preden karkoli rečemo o delitvi, je dobro, da osvetlimo probleme, s katerimi se spoprijema Kladivar, oziroma Odbor za družbeni standard pri vodenju in izvajanju stanovanjske politike. Verjetno vsi vemo, da problemov ne bi bilo, če bi imeli dovolj sredstev. Ker pa je teh iz leta v leto manj, glede na želje in potrebe, je skrajni čas, da začnemo razmišljati in zavzeti določene smernice za izvajanje stanovanjske politike v bodoče. Če pogledamo nekaj let nazaj, lahko ugotovimo, da so bile potrebe po kreditih izenačene z višino sredstev namenjenih za kreditiranje predvsem za izgradnjo privatnih stanovanjskih hiš. Kasneje pa so se te razlike iz leta v leto večale z večanjem potreb po stanovanjih izključno stanovanjskih hiš. Ob dejstvu, da je naše podjetje po strukturi zaposlenih precej ,,mlado", saj je okrog 60% zaposlenih mlajših od 27 let, se upam trditi, da se bodo te razmere iz leta v leto še slabšale. Poleg tega moramo vedeti, da se spoprijemamo tudi s problemom pomanjkanja delovne sile in tega problema ne bomo lahko rešili, če ne bomo imeli rešenih tudi stanovanjskih problemov in seveda imeli pripravljenih stanovanjskih kapacitet tudi v ta namen. Torej, skrajni čas je, da začnemo razmišljati tudi za naprej. Iz teh problemov je razvidno, da ne bo dovolj, da bomo imeli določeno vsoto sredstev in jiih vsako leto, do določene mere nepremišljeno razdelili med prosilce in nebogljeno čakali na naslednje leto, ki bo prineslo še večje in številčnejše stanovanjske potrebe. Z druge strani pa ima naša žirovska kotlina le določen obseg in ni daleč čas, ko bo prišlo do prostorske stiske, če bomo razmišljali le o svojih hišicah in ne nazadnje so tudi ljudje, ki so pripravljeni živeti v stanovanjih-blo-kih, zato smo primarni, da del sredstev namenjamo tudi za družbeno gradnjo. Letošnje leto so se prvič resneje pokazali zgoraj opisani problemi. Prvič, izključujoč nekatere izjeme v preteklosti, se je zgodilo, da so potrebe trikrat večje od danih možnosti. Iz tega brez premisleka ugotovimo, da ne bodo mogli vsi dobiti željenega kredita in da bo dobil kredit najbolj potreben nosilec. Načeloma pa naj bi stremeli za tem, da bi čimvečji del zbranih sredstev vlagali na banko z enoletno ali večletno čakalno dobo, da si s tem pridobimo boljše kreditne pogoje in s tem večje vsote za kredite razpoložljivih sredstev. Poleg tega bo nujno potrebno ob obstoječih razmerah povečati procent za odvajanje sredstev iz dohodka DO Kladivar v namen reševanja stanovanjskih problemov. Naj povem, da trenutno odvajamo 3,54% iz dohodka, na osnovi osebnega dohodka delavcev. Naša skupna želja je, da izberemo tako pot pri reševanju problemov, o katerih govorimo, da na kakršenkoli način zberemo čimveč sredstev in da zadovoljimo čimvečjim željam. Iz povedanega lahko ugotovimo, da je to trenutno možno le z vlaganjem sredstev v banko. In seveda ob prehodu iz starega na novi način reševanja stanovanjskih problemov dobršna mera samood- povedovanja prosilcev, ki mogoče ta trenutek le nimajo najslabših stanovanjskih pogojev. Toda, če se odločimo za tak način, za kar smo se v veliki meri že odločili ob sprejetju ,,Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in posojil, za izgradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj v DO Kladivar" banka zahteva svoje pogoje, to je določen procent lastne udeležbe prosilca, za kar smatra le obvezno namensko varčevanje. Toda mi smatramo tisto namensko varčevanje za kaprico banke ali celo Odbora za družbeni standard. To je nujno potrebno za novo-graditelje, če hočejo uspešno graditi. S tem, namensko vloženim denarjem, si pridobimo pravico do kredita ne le v DO, ampak tudi na banki in Samoupravni stanovanjski skupnosti. Verjetno ob koncu vsakega zanima, kako smo konkretno delili stanovanja in kredite v letošnjem letu. Kakor veste, bomo kupili dve stanovanji, toda prosilcev je pet. Ker pa je med njimi tudi nekaj takih, ki imajo možnost pridobiti stanovanjsko pravico iz naslova solidarnosti, smo problem delitve stanovanj preložili na 15. junij 79, ko bodo znani rezultati delitve stanovanj na Samoupravni stanovanjski skupnosti v Škofji Loki. Toda še bolj pereč problem je bil pri delitvi kreditov za novogradnjo in adaptacije zaradi pomanjkanja sredstev, oziroma velikega števila prosilcev. Dejstvo je, da bodo razmere naslednje leto še slabše, seveda, če ne bi zavzeli takih stališč pri reševanju stanovanjskih problemov. Kot je vsem verjetno iz zapisnika seje Odbora za družbeni standard že znano, iz letošnjih sredstev po sklepu odbora ni kredita dobil nihče. Izjemo smo naredili pri sredstvih iz prejšnjih let, ki so bila odobrena dvema prosilcema, a do sedaj še nista koristila omenjenega kredita. Po mnenju komisije, ki smatra, da je najpravilnejše in najpravičnejše, smo omenjena sredstva odobrili dvema, ki imata trenutno najslabše stanovanjske razmere. Mislim, da tudi vi smatrate, da so taki ukrepi o vlaganju sredstev na banko v danih razmerah najboljši in da bodo pripomogli k boljšim razmeram. Janez Kosmač Predsednik odbora za družbeni standard OBVEZNA PRAKSA Šolsko leto se izteka. Mnogo dijakov poklicnih in srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol se veseli zasluženih počitnic. Seveda, opraviti bo treba še obvezno prakso v raznih delovnih organizacijah. V naši delovni organizaciji ima podpisano pogodbo o štipendiranju kar precejšnje število dijakov in študentov, ki jih bomo v teh dveh mesecih, ko bodo opravljali obvezno prakso, razporedili po raznih od- „KROS" ZPS Sobota, 19. maja, je bila za delavce Kladivarja delovna, z izjemo ekipe, ki se je udeležila krosa ZPS, tretjega do sedaj, katerega je tokrat organiziral ,,Atmos" iz Hoč pri Mariboru. Da je bila ekipa kompletna tako pri ženskah kot pri moških, nam pove že prvi stavek. Ni pa s tem rečeno, da se udeleženci krosa niso bolj namučili, kot njihovi sodelavci, ki so ostali doma. Kot prvo, vstati so morali že pred peto. Ob petih so izpred zadružnega doma krenili trije avtomobili v smeri Žiri — Trojane — Maribor. Na delkih v delovni organizaciji. Namen obvezne prakse je, da dijaki in študentje svoje teoretično znanje, pridobljeno v šolskih klopeh .podkrepijo še s praktičnim znanjem, ki ga bodo dobili v delovni organizaciji. Spoznali bodo proizvodni proces oziroma proizvode, ki se izdelujejo v proizvodnem procesu, organizacijo dela v proizvodnem procesu in samoupravni socialistični sistem v delovni orga- Trojane in v Maribor so prispeli med prvimi udeleženci krosa. Ker je bilo do pričetka tekmovanja še dovolj časa, so si dodobra ogledali teren (tekmovalno progo in okolico), da se ne bi kdo izgubil, če pa bi se, bi ostali vedeli, kje iskati. Obenem so si ogledovali mišice tekmovalcev drugih ekip. Ob pogledu na svoje so se sicer nekoliko razžalostili, a so se potolažili z besedami, da je važno sodelovati, ne pa zmagati. Obljubili pa so si tudi, da se bodo drugo leto res začeli pripravljati vsaj dva meseca nizaciji. Poleg tega bodo imeli možnost oceniti in spoznati, kakšen je odnos do dela, do sodelavcev jn do proizvajalnih sredstev, s katerimi delovna organizacija razpolaga. Vsa ta našteta poglavja so za vsakega dijaka in študenta bistvenega pomena za nadaljno usposabljanje mladega kadra, ki nam je neob-hodno potreben. Janez Vidmar prej, ne pa šele takrat, ko bodo izvedeli, kdaj je kros, to je ponavadi kakšen dober teden prej, ko je časa dovolj le za psihične priprave, za fizične pa je nekoliko premalo. Pred deseto so se vsi tekmovalci zbrali na startu, ker je bil začetek tekmovanja napovedan ob deseti uri. Ker ni bilo nikogar, ki bi stvar zakompliciral, se je tekmovanje začelo že pred napovedanim časom. Najprej je startal nežni spol obeh starostnih kategorij. Čeprav je startna pištola odpovedala, se je vseh petnajst tekmovalk zapodilo proti gozdu, tam je bila namreč speljana proga, kot bi jih sam zlodej podil-V gozdu se je vrsta razvlekla, pričel se je boj za življenje in smrt (natančneje za kolajne), čimbolj se je bližal cilj. Prva je pritekla tekmovalka STT-ja, kmalu za njo pa Kladiivarjeva, Dolenc Dana in nato v večjih ali manjših presledkih še ostale. Za ženskami so tekli starejši moški. Tudi tokrat je bil prvi tekmovalec STT-ja, Kladivarjeva, Krvina Pavel in Albreht Vinko, pa sta pritekla nekje na sredini. Tik pred ciljem sta bila boj za boljšega Kladivar-ca. Zmagal je Pavel. Zadnji so tekli mlajši moški. Naj- bolje je za Kladivar tekel Krvina Rajko, ki se je uvrstil na odlično, a nesrečno, trinajsto mesto. Konkurenca v tej kategoriji je bila zelo huda. Samo tekmovanje se je izteklo zelo hitro, počakati pa je bilo treba na rezultate. Tako so imeli tekmovalci, ki so na progi izgubili sapo, dovolj časa počakati jo. Kladivarci so se polegli kar najbliže gozdu, da so ji prihranili vsaj del poti. Končno je prišla na vrsto tudi razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. K velikemu veselju ekipe Kladivarja je pripomoglo tretje mesto v s kapni uvrstitvi, poleg favoritov STT-ja in Litostroja. Celotna ekipa je dobila pokal, posamezno pa sta Mlakar Martina, za tretje mesto pri starejših in Dolenc Dana za drugo pri mlajših, prejeli kolajne. Poleg imenovanih so za Kladivar tekmovali in se trudili ravno toliko, če ne še bolj, tudi: Trček Jana, Podobnik Toma, Kajin Viktorija, Kacin Ciril, Kopač Franc in Kalan Franc. Veseli, da so upravičili izostanek v službi, so se v opoldanski vročini odpravili nazaj proti domu. Uspešno sodelovanje na krosu je bilo treba proslaviti, kar so storili na Trebiji, kjer je bil finale vsega. Dana Dolenc KADROVSKE NOVICE V delovni organizaciji so se zaposlili naslednji delavci: Helena Demšar — monter OP (montaža H K) Urška Bernik - pomožni vrtalec (strojni oddelek) Leopold Grdadolnik - avtomehanik (VIV) Jožef Jezeršek — vrtalec (strojni oddelek) Jakob Peternelj - strugar (strojni oddelek) Peter Jereb — vrtalec (strojni oddelek) Trenutno je v delovni organizaciji zaposlenih 192 delavcev. Janez Vidmar V letošnji sezoni nameravamo letovati poleg Pašmana tudi v kamp prikolici. Naročili smo jo v IMV v Novem mestu, vendar se je rok dobave precej zavlekel. Postavili naj bi jo na rt Istre ali drugače povedano v Preman-turo, kjer ne primanjkuje toplega sonca in čistega morja. Turistična agencija Arenaturist bo poskrbela, da se boste prijetno počutili in se zavarovali pred žejo, naša delovna organizacija pa z regresom, ki ga boste zlahka zamenjali za prijeten odmor med številnimi letovišč ni ki ob istrski obali. sestavil: Kacin naolje- nosi bilje (lat) tovarna Cerknici zoiotclrti/. mik ograda iz kol »v CGskl igralec fFrant> tek) slap prostor za ogrevanje Vfdmor Nada radija* krqj nad g er man. orsi okončina Haberl L on Chaney grška Črka grška črka ime črke nfcrflA a govorijo ij ekavsko narečje Sinki preJ*eJnik mezto v zreči. Španiji Sara je Raner Šramel Rudi rJatelni Vasilij amer-psi* iuji iiki Turist, dit. Šk-Loluk igralec (Spencer) Kblifc it. m. vzklik suha trava zdravilna rastlina rimska j udovski 1 kralj tonom pokrajine jez. ob kas p. noga naŠa armada amer. tov. Hval K A/A znamka motorja domovina odiseja i. /me indust. rastlina Parne) apneno sovjetsko gorstvo Šampion veznik Utogojeri- ia pod Svetel Alenka United Arti sls barva za bla go ODBOR ZA INFORMIRANJE: 1. Temelj Franc 2. Teržan ing. Hubert 3. Dolenc Martina 4. Vidmar Janez 5. Kacin Ciril