XV. letnk.
V	Gorici, 2(>. septembra 1907.
39. številka.
.tovensKo.. ljudstvo'
—'
Izhaja vsak četrtek ob 4. uri popoldne. Bokopiii le ne m-Saj ). NefrznkOTSna pisma ib ne spre-jemajo.
Cena listu snaia ta celo leto 4 krone, ta pol leta I krom. Za manj premožne ta celo leto 8 krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge letele izven Avitrije d K..
Rokopise sprejem a .Katodna Titkama" v Gorici, ulica Vet-crini it. 8.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska ..Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) r Gorici.
. 'V—
Naročnino in naznanila b pr rj cina upravnišlvo, Gorica SemeniSka ulica St. IG. Posamezne Številke se prodajajo v tobakurnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu IJamugartl v Korenjaki ulici in na Korenjskcm bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rnčunijo po petit vrstah in Bicer: čo se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Glede nabave sena..
»Kmečka zveza« za goridko okolico v sporazumu z »Goriško zvezo« naznanja vsem, ki so njej poslali za sedaj še neobvezne poizvedovalne pole za skupni nakup sena, da je prevzel tozadevno akcijo deželni odbor goriški'.
Državni poslanec g. Fon jo izposloval pri namestništvu v Trstu in pri osrednji vladi na Dunaju, da vlada izroči v to svrho vse podpore deželnemu odboru in nakloni tudi druge olajšave.
Ker bo tudi deželni odbor iz razpoložljivih sredstev vse preskrbel, da se nabavi za našo kmetovalce dovolj sena poceni, zato je pričakovali, da bodo kmetovalci dobili do najugodnejših cenah seno po posredovanju dež. odbora.
Poizvedovalne pole, ki so jih županstva poslala »Kmečki zvezi«, smo izročili dež. odboru.
Vsi nadaljni podatki in konečna obvezna naročila, naj sc po županstvih pošiljajo dež. odboru.
Gorica, 26. sept. 1907.
Župan dndrej Lutman,
predsednik.
Nadučitelj Leopold Pavlin,
tajnik.
Vera in izobrazba.
Liberalci se norčujejo iz našega ljudstva, iz našega kmeta, ker je udan Kristusovi veri. „Soča“ in »Primorec" pišeta o „nezavednih kmetih", o »duševni revščini" itd. Po tistih krajih, kjer je ljudstvo volilo krščanskpga kandidata, očitajo mu, da je udano šnopsu in daje propadlo. Bdi smo iD ostanemo odkriti sovražniki žganjepitja in ga t onemo omejiti. A liberalcem ni na tem, oni s tem le zasramujejo naše ljudstvo, ki je še verno. Navadno liberalci govore prikrito. O kle-rikalstvu kriče, mislijo pa katoliško cerkev, o pomanjkanju omike tožijo, s tem pa blatijo katoliško vero in širijo napačno izobrazbo; pišejo o samostojnosti in neodvisnosti kmeta — kakor zadnje čase tudi nsši novi prijatelji »agrarci"
—	na umu pa jim jo le neodvisnost od katoličanova.
Naše ljudstvo pa dobro ve, da je prva reč — naša vera. Našo ljudstvo hoče postati svobodno in neodvisno ; a dobro ve, da pravi svobodi iu pravi neodvisnosti so edina podlaga kat diika načela. — Naše ljudstvo hoče napredovati v znanju in gospodarstvo, v politiki in splošni omiki; toda prepričano je, da je to mogoče le v trdni verski zavesti. Visoke cilje imamo, poguma je dovolj v naših srcib za delo in boj: a ne damo si vzeti prepričanja, da je krona vseh naših misli in želja — naša vera.
časi so resni. Sovražniki vere se združujejo povsodi. V Pragi so se zbrali toko zvani svobodomiselni. Zahtevali so,
da se rszkriatjani naša družba. Naši liberalci dema od „Slov. Narod" in »Edi-nosti“ do „Primorcau so hvalili te ljudi, med katerimi je bilo tudi nekaj odpadlih duhovnov. Toraj tudi doma so naši liberalci za razkrisljanjenje. Kedar so volitve, so najboljši »kristjani". Na shodu teh svobcdomiselcev so bili zastopani tudi slovenski dijaki v Pragi, med temi jih je mnogo Goričanov. Doma v Gorici imajo visokošolci društvo, ki se zove „Adrija“. To društvo ima namen širiti med ljudstvo izobrazbo. Poglejmo, kaka naj bi bila ta izobrazba. V soboto so ti študentje imeli shod, na katerem so izjavili, da sprejmejo med se vsakega dijaka, le klerikalnih, t. j. katoliških ne. S tem je povedano jasno, kaki so njihovi nameni.
Mi se tega ne bojimo, ker imamo pred seboj jasen cilj. Ne smejo nam biti za vzgled francozki katoličani, ki se nočejo udeleževati delovanja v javnosti. Pri volitvah so brezverci izdali geslo: proti veri; katoličani so pa ostali doma. To je brezvestno. Naši cilji so drugi I
Marsikod smo bili pri volitvah v manjšini, čeprav je ljudstvo po veliki večini dobro in nepokvarjeno. Zakaj torej neuspeh? Krivi smo tega sami, kriva je največ nezavednost. To mora biti drugače! V Gorici se je osnovala »Slovenska krščanska socialna zveza", kateri namen je, ustanavljati po deželi izobraževalna društva in širiti med ljudstvom pravo izobrazbo. — »Kmečke zveze* pa bodo skrbele za povzdigo stanovske zavednosti našega kmeia. Polje je odprto. Kdor ljubi svoje slovensko ljudstvo, naj se nam pridruži in pomaga v našem smotru: na verski podlagi izobraziti in gospodarsko dvigniti naš narod.
S. K. S. Z.
Prihodnja soja „Slov. kršč. soc. zveze" bo v sredo 9. oktobra ob 6li zvečer.
Prvo pnilavanjc bo 15. oktobra v prostorih „Gor. zveze". Somišljeniki, agiti-tirajte pri svojih znancih, da bo udeležba številnejša!
Darovi.
Za »Slovensko sirotišče": P. n.
Goričan 2 K; Nekdo 1 K.
Bog poplačaj!
Novice.
Reforma učiteljišč. — Na agrarnem shodu v Ausseju naglsšal je poslanec Hsgendorfer, da je treba drugače urediti ljudske šole, in sicer tako, da bodo s'užile kmetijstvu. G. Fr. Grafenauer je k temu dodal, da je treba nove uredbe tudi učiteljiščem, da bodo učitelji sposobni, kmetske otroke primerno vzgajati. Tudi ta odstavek je bil na shodu sprejet. Ko smo v nekem uvodnem članku zahtevali isto, nas je »Soča" napadla. Se vidi koliko smisla imajo liberalci za potrebe ljudstva.
Proti liberalnemu učiteljstvu.
»Kmečka zveza" za ljubljansko okolico je imela v nedeljo shod na Dobrovi. Soglasno so kmetje sklenili sledeče: »Ker se je slovensko liberalno učiteljstvo izreklo za brezversko svobodno šolo, se
naj vsi krajni šolski sveti pri namešče-vanju učiteljev dobro ponče, ali so do-tični člani liberalne ali krščanske zveze. Odločno se naj protivijo, da bi bil nastavljen učitelj ali učiteljica iz liberalne učiteljske zveze in naj zahtevajo, da se nameščajo samo krščanski učitelji in krščanske učiteljice." Pameten sklep, ki ga moramo tudi na Goriškem pričeti izvrševati. Naloga »Kmečkih zvez" je med drugim braniti svetinje slovenskega ljudstva, vero in narodnost. Liberalno učiteljstvo tepta verski čut v ljudstvu. Zato »Kmečke zveze", kvišku! Postavite se za krščansko učiteljstvo I
»Edinost" In »agrarci" so se še le
čez teden zavedli, kakšne bedarije so govorili na shodu agrarcev. Ker smo tiste kolobocije dobesedno ponatisnili in pošteno okrcali, so prišli možje sodrugi v zadrego. Najlažji izgovor je tiskovna napaka, potem se nam vrže pod nos še naivnost in zadrege je konec. Pri teli ljudeh gre vse -jako urno; le mandati jim nočejo dosti hitro blizu. »Edinost" je poročala, da se'Tuma »bori proti zlorabi vere, bede in kapitala". Seoaj pa popravlja dr. Tuma, da se on ne bori proti zlorabi bede, ampak proti zlorabi vede. Nismo tako hudobni, da bi mislili, da je dr. Tuma svoje prvo načelo zopet spremenil, kar se pri njem sicer večkrat zgodi; zato pa vzamemo na znanje, da se sodrug dr. Tuma nima namena boriti proti zlorabi ljudske bede. Da, seve, če ima človek sam in pa prijatelj dr. Franko revno plačane uslužbence, potem ... je pač težko. Zato se Tuma in Franko borita le proti zlorabi vere, ker sta silno verna in proti zlorabi vede, kar ju v praksi nič ne velja.
Za predsednika »<I»r šlr« zvon*" gospodarskih zadrug in društev je izvoljen veleč. gosp. dr. Andrej Pavlica, za podpredsednika pa g. prof. Ivan B e r b u č.
Nekaterim trgovcem v svarilo I
—	Znano nam je, da se nekateri goriški trgovci še vedno pečajo z nekakim podrobnim krošnjarstvom po deželi, ako-ravno je potovanje z vzorci oziroma obisk zasebnikov z vzorci po novi postavi z dne 25. svečana 1902 d. z. št. 49 § 59 strogo prepovedano I Taki trgovci so na eni strani v vedni nevarnosti, da jih zasači pri tem oko postave; na dragi strani pa občntuo škodujejo drage solidne trgovce, ki se drže postav in ne krešnjarijo okrrg z vzorci. Poleg tega odjemalec od takega potujočega agenta kapi veliko dražje. Razumljivo, saj do-tični potnik mora dobiti svojo provizijo in zaslužiti za potnino in hrano, ne da bi trgovec za blago kaj manj dobil. Svarimo torej kupujoče občinstvo naj se ne škoduje s tem samo, da knpuje od takih trgovcev; trgovce pa svarimo, naj spošlujejo postavo in naj ne škodujejo občinstvo in ne svojih selidnejših tovarišev.
Pozabil je neki g. duhovnik v trafiki j g. Hovvanskega via Corno 22 te dni zavoj : tiskovin v slovenskem jeziku. Zglasi naj se ; dotičnik pri g. Hovvanskem via Corno št. 22.
Maturo v jesenskem terminu so 25. t. m. ua tuk. gimnaziji napravili ■ sledeči maturantje: Ivan Braz iz Srpenice; Fran Pahor iz Novel; Ciril Pe-i temelj iz Cerkna in Kajetan Culot iz Gorice. Eden ima ponavljavni izpit in en Nemec je padel za celo leto.
Ponesrečil se je v trnovskem
gozdu Anton Dovžak iz Šempasa, ki je sekal les. Deblo ga je zadelo na glavo ter ranilo tako, da je v goriški bolnišnci kmalu nato umrl.
— Z Bleda. — V nedeljo dne 29. septembra ob 1. uri popoludne odide z Bleda veliko število romajev s posebnim vlakom na Sv Goro, med njimi tudi bleški cerkveni zbor, ki bo v pondeljek zjutraj na Sv. Gori pel pri sv. maši.
— U mrl je danes ob lh ponoči v Medani posestnik Franc Toroš. Pogreb bo 27. t. m. ob 4. pop. N. v p. m.!
— Štipendija za živiuozdravnike.
— Naučno ministerstvo razpisuje 4 štipendije za slušatelje živinozdravniške visoke šole na Dunaja. Prošnje naj se vlagajo na rektorat imenovane šole do 30 t. m. Priložiti je treba: krstni list, spričevalo o cepljenih kozah, domovnico, revnostno spričevalo, dokaz vojaške ne-sposobljennsti in maturno spričevalo. Ob tej priliki priporočamo našim dijakom, da se posvete temu poklica. Gotovo je, da se bc v našem Primorju, in posebej na Goriškem, v bližnji prihodufosti rabilo več živinozdravnikov. Posebno je pomanjkanje slovenskih moči. Tudi slovenskih zdravnikov primanjkuje ne le na Primorskem, ampak tudi v Dalmaciji. In ravno medicini se posveti primeroma najmanj dijakov.
— Postava za delavsko varstvo.
— Danajski polvladni listi poročajo: Septembra meseca 1. 1906 se je Borna sklenila mednarodna pogodba glede na varstvo žena-delavk. Pogodba velja za vsa industrijska podjetja, kjer je zaposlenih več kot desoi delavcev. Pogodbo je med drugimi podpisala tudi Avstrija. Sedaj pa je vlada izdelala načrt, ki obsega širše določbe kot bernska pogodba. Vlada hoče namreč delavskovarstvena določila razširiti tudi na mladoletne delavce in prepovedati za ženske nočno delo tudi v takih podjetjih, kjer je manj kot deset delavcev. V trgovinskem mini-sterstvu so tozadevno izdelali že pet načrtov, ki bodo najbrž že v jeseni predloženi državnemu zboru. Prvi načrt se bavi z izvršitvijo bernske pogodbe, ki prepovodnje nočno delo žens, drugi uredi porabe belega foifora. Izdelovanje žveplenk z belim fofforom se bo uvrstilo med koncesionirane obrti. Tretji načrt uredi delavni čas pomožnih delavcev v trgovinah; uvede se minimalni čas za odmor in vlada se pooblasti, da lahko sama naredbenim potom odredi, kedaj se imajo trgovine zapirati. Četrti načrt razširja nedeljski počitek na konsumna društva ter delavsko varstvo uvaja tudi v obrte, ki niso obrtnemu redu podvrženi, Peti načrt ureja delo s svincem, ki je zdravju škodljivo, izdelana je tudi že naredba, ki odreja, kako zabraniti razširjenje vnetja vranice, ki je s takimi nevarnimi deli v zvezi.
Smrtna nesreče. V pond. se je zgodila pri Trstu velika nesreča. Devetindvajsetletni Janez Rebec, ki je peljal led v zalogo piva bratov Kozlerjev, je bil od tno-tobiciklja na katerem je vozil agent Rudolf Kolinski, povožen, Kolinski jc odletel in se težko poškodoval, Rebec je pa obležal pod inotocikljem z razbito črepinjo. Čez nekaj ur je umrl, ne da hi še izpregovoril. Doma je bil iz Sežanščine.
LNtrirn nrprinJitvn. Vsem dopisnik o m: Gradiva imamo nagromade-nega, prostora pa malo. Prihodnjič bomo imeli prilogo in bomo vse skušali spraviti v list. Pišite kratko! Poročajte v s e in t o čn o, toda kratko! Bomo zelo hvaležni! Št. Viška k o r a: Prihodnjič! — I. okovec: Eden nečitljiv ! Potrpljenje! No v a k i: Danes nemogoče! — Mr je: Smo morali spremeniti, ker je bilo tožljivo! — Iz Št. Ferjana smo dobili 3. dopise. Enega priobčujemo danes! — Črniče in o e 111-pas: Za to številko prepozno dobili! Prihodnjič !
I/Htnlen uprav« list« Gosp. Leban Frančišek v Aleksandriji do konec leta 1907 vse poravnano!
Iz goriške okolice.
..Kmečka zverca11 v.a j»o-
l-isko okolico priredi v nedeljo oh '/d 11> dopoldne shod v Št. Andre/u v občinski hiši. Poroča gosp. posl. F o n.
g Shod v Dolenjem Cerovem.
—	Pretečeno nedeljo popoludne je poročal državni poslanec g. Josip Fon v Dolenjem Cerovem o dosedanjem delovanju državnega zbora. Zbralo se je do 200 volivcev iz Gorenjega in Dolenjega Cerovega in sosednih vasi. 6. poslanec je povedal, kaj je dosedaj državni zbor ukrenil, a tndi kaj je opustil, kar bi bil lahko storil, ako bi se ne bilo toliko časa potratilo z nepotrebnimi debatami; omenjal je važnost in potrebo „K m e č k i h z v e zM in je konečno prešel na kolonsko vprašanje: noče nikogar Ščuvati, ne kolona, ne gospodarja. To važno vprašanje treba rešiti. Kolonu se brez dvoma slabo godi, posebno so poniževalne robote, ki jih kolon mora gospodarju opravljati; robote pa gospodarju ne donašajo koristi, ker se ne opravljajo pridno, osobito takrat ne, kadar ima kolon dela na svojem svetu. Toda tudi gospodar pri sedanjih razmerah slabo plava, ker ne obdeluje zemljišča z lastnimi delavnimi silami.
Na prvi pogled bi se zdelo najpri-prostejše, da bi se zakonitim potom razlastila zemljišča, ki jih imajo koloni in bi se prodala zadnjim. Za sedaj pa na to ni misliti. Potem pa se dobe gospodarji (o slovenskih gospodarjih, ki imajo razmeroma samo neznatna posestva, tu ni govora), ki bi radi oddali del svojih posestev kolonom; koloni pa nimajo denarja, niti toliko kredita, da bi kupno ceno vzmogli; tnkaj naj torej vlada priskoči, naj ona nakapi zemljišča, jih razdeli mej kolone, in se zavaruje po vknjižbi za kopno ceno ; le-ta bi se plačala z amortizacijo; letni prispevek bi se potegoval v obliki davka.
Tako približno je g. poslanec izvajal. Zborovalci so ga pazljivo poslušali in Boglasno odobravali izvajanja.
Potem je pristopilo .Kmečki zvezi" blizu 50 novih udov.
g Iz Št. Ferjana. V „Soči so se spravili neki ljudje na našega g. nadučitelja in ga hočejo smešiti in sramotiti. Pravijo, da je pri prihodu novega g. kurata kričal nad nekim podžupanom. Zadeva pa je taka: Tisti podžupan je za hrbtom g nadučitelja izrekel proti njemu neke neumne in žaljive besede. To je povedal g. nadučitelju nekdo, in g. nadučitelj je šel k tistemu podžupanu in mu povedal, kar mu je tikalo. Kaj misli dopisnik „Soče“, da bo človek molčal, ko Be ga Hurovo napada in žali? Mi pa smo izvedeli še nekai, česar se g. nadučitelju še ni povedalo. G. župan je rabil namreč pri isti priliki neko nedostojno in žaljivo beBedo o g. nadučitelju za njegovim hrbtom. Mi pravimo g. županu, naj se postavi pred ogledalo, če ga ima, in naj nam po pravici pove, ali je podoben župann. V tistem dopisu pravijo, da se je bal g. nadučitelj žendarma in se tresel. S tem ga hočejo smešiti. Mi bi lbhko povedali, kdo bi se imel po pravici bati žandarmov in se tresti. Bomo že govorili o tem Se bolj jasno in očitno, da bodo fllšali tndi tisti, ki Bedaj ne slišijo. Trdijo namreč, da niso slišali, kaj je govoril g. nadočitelj. Mi smo ga pa dobro Blišali in razumeli. Spodtika sc hudobni dopisnik tudi nad tem, da je g. nadočitelj prvi pozdra*il g. kurata. G. kurat je pristopil najprej k g. nadučitelju, ki je stal pri otrocih, in zato ga je ta pozdravil, kakor ni moglo biti drugače.
So pri nas možje, ki odirajo nbogo ljudstvo, postopajo z Občinarji slabše kot
s psi, jim Bpravljajo premoženja na boben, jih za vsako malenkost pripravljajo v zapore in jih na drage račnne spravljajo v škodo in nesrečo.
Nam je dobro znano, odkod ta sovražna bnrja proti našemu g. nadučitelju. Občinarji ga imamo radi in ga spoštujemo, le nekdo bi ga rad obesil. Tudi vemo, odkod to ! Naš sedanji g. nadučitelj je prijazen z vsakomur in se ne druži samo z mogočnjaki — zlasti ko vidi njihovo skrb za šolo in za občni blagor sploh. Zato pa je trn v peti nekemu mogočnjaku. Tudi jo hotel mogočnež g. nadučitelja prisiliti, da plača, česar ni bil dolžan. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Zato pa sedaj šunta ljudi in otroke proti g. nadučitelju in uči šol. mladino, kako naj zmirja g. nadučitelja, lloče spraviti celo g. naduč. proč. Ali pametni starešine niso hoteli nedolžnega človeka preganjati. Ta mogočnež je vabil celo otroke k sebi in jih izpraševal o g. naduč., da bi našel povod ga tožiti in se ga iznebiti — pa doslej se mu njegovo hudobno prizadevauje ni posrečilo. — Mi prosimo Boga, da naB reši te šibe božje.
Občinarji.
g Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vrtojbi priredi v nedeljo 29. t. m. v Gor. Vrtojbi veliko veselico v prid šolski družbi. Na obširnem vspo-redu je tamburanj« dveh tamb. zborov, petje, dre igri: Enodejanka „Eno uro doktor11 in dvodejanka burka .Kmet-Herod“, šaljiva pošta in Brečolov. — Veselica se vrši na dvorišču g. 1. Batističa. Začetek točno ob 3. in pol. Vstopnina 50 vin., sedeži I. vrste 1 K, II. in III. vrBte 60 vin, ostali 40 vin. — V slučaju slabega vremena se veselica vrši naslednjo nedeljo 6. oktobra. — K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Slovesnosti na Gradu pri Mirnu.
—	Kakor že naznanjeno, vršila se je tridnevnica v romarskem svetišču žalostne M. B. na Gradu pri Mirnu in sicer v soboto, nedeljo in pondeljek. Obhajala se je namreč 150 letnica sv. stop-njic in 50 letnica ob cesti, ki pelje na prijazni griček takoimenovani „Grad* postavljenega križevega pota. Kapelice križevega pota so bile čedno osnažene in prenovljene, enaka tuli veličastna cerkev na Gradu je kazala marsikatero noviteto. Romarjev je došlo že v soboto na tisoče iz bližnjih in daljnih krajev, največ ljudstva pa je bilo zbranega v nedeljo pri pontilikalni maši ob 10. uri, katero je daroval ob asistenci stolnega prošta msgr. Faidutti-ja, monsignorov Lu-kežiča in Csstelliza in proč. duhovščine prevzv. knezonedSkof Frančišek Sedtj. Pri pontifikalni maši je pel pevski zbor društva .Zvezda11 iz Sovodenj Rubij v družbi z mirenskimi pevci.
Orgljal je preč. g. Setničar, dirigiral pa pravnik g. J. Rojec. Petje je bilo krasno. Liudstva se je cenilo p’i maši okoli 9000. Enako seje zbralo tndi pri blagoslovu popoludne mnogo ljudstva. Slovesnosti bo končale včeraj popoludne s zahvalno pesmijo. Vve tri dni bilo je na Gradu nad 15 000 ljudi; obhajancev pa v nedeljo nad 1800. Mirenski župnik preč. g. I. Rojec se je mnogo trudil za ozaljšanje križevega pota in cerkve in sploh za tridnevnico. Ljudje kaj radi posečajo ta prijazen griček, na katerem se ponosno dviguje veličastna cerkev, posvečena žalostni M. B. Naj bi bile te slovesnosti nekoliko pripomogle, da bi se versko prepričanje med ljudstvom še bolj povzdignilo, ter naj bi se uresničile besede prevzvišenega gospoda kneza in nadškof*: „Miren ostani veren1*.
Iz ajdovskega okraja.
„Kmefcka zveza“ na delu.
nKmečka zveza" za ajdovski okraj je po naših poslancih odposlala na dunajsko osrednjo vlado sledečo peticijo :
Visoka c. kr. vlada!
Letos je vladala kakor povsod na na jnga, tako tadi v našem ajdovskem okraju zelo občutljiva suša, ki se kaže na pičlem pridelku taršice, krompirja, fižola, krmske pese, posebno pa v pomanjkanju sena in sploh piče za živino. Vkljub temu, da so letos kmetovalci potrosili mnogo za nakup travniških gnojil, za kar so se večinoma zadolžili pri domačih posojilnicah je bil pridelek silno slab. V najugodnejših slučajih so pridelali gospodarji polovico navadnega pri-
delka, koder je zeml,a soldanasta in ob kraških bregovih so spravili komaj tretjino ; v dolinah, kjer se je navadno kosila tudi otava, je ps letos vklnb majhnim rosam, ki so zadnji čaa padle, zginilo vse upanje.
V	spodnji braniški dolini občine Rihenberg in Šmarje imajo radi vinogradov že tako le malo senožeti, tako da so bili vedno primorani kupovati seno po Vipavskam. L^tos pa ne morejo kupil) sena, ker ga sploh ni nikjer v bližini na prodaj, iz daljave pa je predrago. Tako bodo kmetovalci prisiljeni prodati živino v izgnbo — daairavno s.) si morali živino nakupiti po visoki ceni v lanski draginji.
Ker se naš okraj povečem peča z vinogradništvom se kmetovalci ne pečajo z vzgojo domače živine, ampak kupujejo odrastlo živino. Živino pa morajo i-Tuti za gnojenje vinogradov in polja. Ker bodo morali letos pod zgubo odprodati živino, bo primanjkovalo tudi potrebnega gnoja za vinograde.
Deželni odbor goriSki si posebno zadnja leta prizadeva, da zboljša ž.vino-rejo v deželi in tudi po vipavski dolini. Začeli bo kmetovalci po navodilih deželnega odbora in vladnega potovalnega učitelja skrbeti za zboljšanje živinoreje in kar je s tem v zvezi. Živinoreja obeta tudi našim vipavskim kmetom biti vir dohodkov, odkar je začelo vinogradništvo iz znanih vzrokor pešati in kmetovalcem biti hudo breme, kterega se radi posebnosti vipavakiu tla ne morejo odkri-žati, ampak le olajšati z boljšanjem živinoreje.
Letošnja suša pa je prekrižala vbo te načrte. Ako ne bo višje pomoči, bodo morali kmetovalci odkraja prodajati živino in vse prizadevanje deželnega odbora in vlade je zaman.
Podpisana kmetska zveza ai toraj dovoljuje prositi visoko c. kr. vlado, naj blagovoljno pomaga kmetovalcem, ki si ne morejo pomagati b posojili, ker so že tako do skrajnosti zadolženi, — s tena, da jim preBkrbi po kolikor mogoče nizki ceni sena od drugod in priskrbi za to proBto vožnjo na železnioah.
Ker Bi bodo kmetovalci priskrbeli za živino pičo iz drevesnega listja, ktera ne more nikakor nadomestovati sena, bodo morali kupovati toliko več otrobi, ki pa so zelo dragi in se bodo vsled splošne potrebe Se podražili. Visoka vlada naj zapove, da se bodo iz državnih mlinov prodajali otrobi v kraje, ki so prizadeti s sušo, po najuižjij ceni. V prepričanju, da visoka vlada noče, da pade moralna, telesua in davčna moč ljudstva, priporoča kmetska zveza za ajdovski sodni okraj, da podpira vse prizadevanje kmetskih draHev, di se za-brani propad kmetovalstva, ki je steber državi,
Kamnje, dne 18. septembra 1907. Kmetska zveza za ajdovski sodni okraj.
Predsednik:	Tajnik:
Vinko Vodopivec.	Jožef	Bajc.
Kmetje vedo, da „zvezaw dela za kmečko korist, zato vedno boij pristopajo k „zvezi“.
a Kamnjajo šolski otroci v lli-henbergu na privozni cesti tujce, ako jim ne dajo denarja, kterega jih prosijo.
a Na bobcii je prišel in bil draž-beno prodan harmonij Bričevega in Ple-sničarjevega pevskega drnštva v Rihen-bergu in menda s tem tadi pevski zbor sam.
a Demonstracija šolskih otrok in pevskih zborov pri slavnosti Gregorčičevi v R henbergn je rodila ta sad, da se je koj v naslednjem tednn oglasilo več vrlih mladeničev iz Brji k pevskemu zboru g. F. Valenčič a. Mladeniči in dekleta osrčite se in vdeleiujte bo skupnega podučevanja narodnega petja, kar bo v čast in ponos Vam in občini ri-hemberški.
u Vaško pevsko društvo v lli-henbergu pod vodstvom Brica in Plesničarja niti stanarine na Korpu baje ni plačalo. Udje sicer trde, da bo mesečnine izročili, le čudno bb j m zdi, kako da g. Fentler ni iatih prejel.
a Podpise baje nabirajo za Plesničarja v Rihenbergu, da hi ta ostal za šolskega voditelja tam. Brž ko ne so nabiralci podpisov Čenčil, France in Colj«, pač sami prisrčni prijatelji gosp. župana Pavlica.
a ti. župnika v Rihenbergu se kriviči razpora pri Gregirčičevi slavnosti. Besnica je le, da je bil župnik vedno le zato, da Be prepusti vse petje ali vsaj večina brejekemu in vaškemu zbora, zato
d* ne bo razpora. A vod telja zborov nista hotela dirigirati svojih zborom. Zi-kaj, vesta sama. — Ko so nekteri hoteli odstraniti od slavnosti brejski in vaški zbor, je bil ravno župnik tisti, ki jepov-darjal, da treba dati vsem zborom prost nastop, ker sicer bi no bilo pravično in ne dostojno, h vsak zbor naj poja za-se. Na izrečno željo župnika je organist ponovno prosil brejsko pevce, naj pojejo vsaj eno pesem, a n No hoteli.
a Iz Brji pri Riheinberkti. — Še nekaj o Grdgorčičovi slavnosti. Kikor sem videl v zadnji številki lažnjivega kljukca „Primorca“, nekdo ondi opravičuje pevski zbor iz Brji. Pravite, da Vam je gospod Možina prejšnji večer rekel: Tam se dostojno obnašajte! Da bo vas vae gledalo. Z»to ate si vz^li seboj tudi tistega polnagega pijančka P . . . Kar je res je pa res. Lep je bil nkapelmajster'*, posebno oprava ga je dičila. R>s vas je vse gledalo. Nsjbrže ste imeli od koga tudi ukazano cel čas slavnosti a p i t i in kričati, se ve da tega niste ubogali, ker vas je več v vašem zboru slonove žlahte. Zadosti se vam je zdelo, da ste samo dve točki slavnosti s svojim srebrnimi glasovi ovenčali. Ni čula, ako se boste, pri krokanju učili, boste tudi po krokarsko znali. Gospod ki vas je vabil k sebi vam je baje rekel: Jatri, predno greste k slavnosti, vas povabim na .en brentač vina u, da ae dobro napijete da se boste seveda bolj pametno obnašali. Točno ob eni uri je bil sod odprt. |„Fantje pijte, pa korajžni bodite 1“ la tako ste šli počastit omenjeno slavnost. Tako tedaj, vina jej bilo tisti dan konec.
a Ponesrečil se je posestnik Jožef Sever iz Cvetroža. Padel je z voza in se tako hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico k usmiljenim bratom v Gorico.
Iz kanalskega okraja.
ki Shod „Kmečke zveze* v Kanalu.
— V nedeljo po blagoslovu se ie vršil v Kanaln občni zbor kanalske „Kmečke zveze". Predsedoval je shodu g. Valentin Rogač. Na ahod je prišlo nad 150 mož le na vabilo v listih. To je že lep napredek v razvoju našega časopisja in ata-novske zavesti našega kmečkega ljudstva. Dr. Brecelj je najprvo na kratko omenjal še naloge „Kmečkih zvez1* sploh, nakar je govoril posebej o šolstvn z ozirom na laži, ki so jih nekateri ljudje trosili po listih o njegovem zadnjem govoru v Kanalu. Povdarjal je, da naj se šola prenstroji tako, da bo služila res stanovskim koristim posameznih stanov. Taka šols, kakor jo imamo, je zanič in tudi učiteljstvo bo potom manj obremenjeno. To, kar je povedal danes, je povedal že zadnjič, to je tudi povdarjal cesar v prestolnem govoru in zahtevajo vbo resne ljudske stranke. Kdor pa hoče o tem naprej lagati, svobodno mul G. nadučitelj Rus tj a nato obširnejše govori
o	razmerju šole do kmečkega stanu. Mdd govorom g. Rnstje se je začel vmešavati neki fin. komisar (!), a je povzročil med kmeti tako razburjenje, da je moral iti. Nato se je izvolil sledeči odbor: Fnnc Berlot, posestnik, Morsko 2; Miha Zega, posestnik, Kanal; Valentin Rogač, posestnik, Gor. vas; Franc Dra-šček, posestnik, Bodrež; Jinez Ipavec, posestnik, Ročinj; Franc Križ-n i č, posestnik, Kras pri Ajbi; Martin Go m išče k, posestnik, Deskle; Štefan Tinta, posestnik, Gorenjepolje; Karol Kovačič, posestnik, Avče ; Anton Lom-š e k, učitelj, Kal. — Za tem je dr. Brecelj govoril o razmerju „K. Z.u do slovenske krščanske ljudske Btranke na Goriškem. Povdarjal je, da bo „Kmečke zveze bistven del celotne strankarske organizacije. Nato Be je sklenilo za društveno glasilo proglasiti ^Primorski List1*.
— G. Mihael Zega je govoril o izboljšanju kmečkega gospodarstva, o povzdigi sadjereje, o izvozni sadjarski zadrugi za kanalski okraj in o spomenici dež. odbora. Shod je trajal dve uri. Med shodom in po shodu se je vpisalo takoj okrog 100 članov v .Kmečko zvezo*. Prihodnjo nedeljo priredi kanalska „K. Z.“ dva shoda, enega v Batah, enega v Banjšicah.
ki Za pogorelce v Bodrežu so došli potoni kn. nadškof, ordinarijata darovi iz naslednjih duhovnij: Gorenjepolje 7 K|; Kal ‘2'83 K; Kanal 810 K; Osek 10‘— K; Ročinj 7-50 K.
ki Trojo kr je povila 25. t. m. posestnikova žena Alojzija B o 11 a r v Desklah št. 28. Mati in novorojenčki so zdravi.
Iz cerkljanskega okraja.
c Dobro obiskani shod „Kmeč-kc /<VCZCU «e j« vršil v nedeljo dno 22. t. m. po poldanski službi BjZji na Bnko-vem. Shod je otvoril predsednik „K Z." Fcanc Tavčar. Omenil je potrebo shodov, du se ljudstvo pouči o veliki važnosti združenja, o važnosti „ Kmečkih zvez". Med govorom predsednika pa pride nepričakovano na zborovanje gosp. državni poslanec Dem Sar. Predsednik da besedo gospoda dr. Dermastji. G >sp dr. Dermastja predUavi najprej goHp. drž. poslanca Demšarja, potem obširno govori
o	parlamentarnem zasedanju in omenja, kaj so že naši poslanci storili v zadnjem zasedanja v prid kmečkega življa in kake načrte že imajo. Z navdušenjem je bil sprejet lepi g>var dr. Dermastja. Za tem je govoril drž. poslanec gosp. Demšar. Govoril je o stališča ^Slovenskega klaba“, ki hoče vstrajati za pravice slovenskega kmeta. Poživljal je kmete, naj vsi pristopijo k „K<nečki zvezi", ker le v skupnosti bodemo dosegli vspehe. Z ži-vio-klici so navzoči v znak hvaležnosti pozdravili govor g. poslanca.
Nato je govoril akademik g. Kemperle o političnem položaju na Goriškem. Naslikal je nameue in težnie vseh političnih strank na Goriškem. Rtzkrin-kal je liberalno stranko, ki se hlini, da je za kmeta, a pozna ga samo, kadar so volitve; drugače pa je liberalna stranka le torišče svobodomiselnih frakarjev. Omenjal tudi mednarodno socialno demokracijo, ki ima namene, ki so kmeta v pogubo, Dokazal pa je tadi, da je naia stranka res prava kmečka in demokratična stranka. Govor g. K^mperla se je z odobravanjem sprejel. Nato je govoril Se g. Gabr. Bevk o dosedanjem delovanja naše „Kmečke zveze". Onenjal je resolucije, ki so se odposlale in ki se še bodo odposlale vladi za razne kmečke potrebe. Pozival je člane K. Z. naj se naročujejo na „Prim. List14 ki je glasilo .zveze, kajti vsakema človeka je potreba čitati. Člani K. Z imijo tadi brezplačno na razpolago javno knjižnico S. K. izo--braž. društva v Cerknem, v kateri je veliko knjig kmečke stroke, katerih naj se pridno poslužajejo. Na to je predlagal, naj ne poslancem združenim v „Slov. klubu" izreče zahvala in priznanje (z navdušenjem sprejeto), za njih požrto-valno delovanje v korist kmečkega stanu. •Gosp. Demšar se na tem zahvali in obljubi to sporočiti; obljubi pa tudi, da bodo oni združeni v „Slov. klubu" delovali za interese slov. kmeta skupno, ne glede na to, kateri deželi spada ta ali oni poslanec.
Predsednik g. Tavčar se zahvali vsem gg. govornikom in zaključi ta lepo ^uspeli shod.
c Bukovo. — Pretečeno nedeljo smo imeli tukaj shod „Kmečke zveze14, za sodni okraj Cerkno. Shod je bil dobro obiskan vkljub temu da nekaterim to ni bilo prav. Shod je bil naznanjen ob 1 uri, ker se je mislilo, da bodo litanije takoj po sv. maši. Ker pa so bile litanije in blagoslov ob 1. uri, zato je bil shod po božji službi. Neumevno pa .je, kako da so litanije ravno ta dan trajale do ure. Gosp. župnik naj nam to brez ovinkov pojasni. Sicer pa on še do danes ni ovrgel naie trditve in trditve liberalcev samih, da je delal proti našemu shodu že za državnozborske volitve.
c Otalež. — Sr. misijon. Čujemo, da bodo imeli letos v C srknem sv. misijon ; saj je potreben, kakor kažejo dogodki dan za dnevom. Potreben bi pa bil za to priložnost zanesljiv mož, ki bi prodajal svetinjice, škapulirje itd. Mogoče dobe Cerkljani kako pomoč iz Pluženj pri Otaležu I
c Nove volitve. — Kmalu bomo imeli nove popolne občinske volitve. Pozor volivci I Kaj znajo liberalci v starešinstvu so nam pokazali v pretečenem neplodnem letu. Proč s kompromisi I Proč z dvomljivimi možmi. Kakor eden se združimo v močno vrsto in volimo edino le može, ki priznavajo načela katoliških shodov. Janaško v boj I
c Cerkno. — Jesen je tu in zima se bliža. Zdaj je začel pravi čas resnega društvenega dela. Naše k. s. izobraževalno dr. v C. otvori v nedeljo dne 29. t. m. vrsto podučnih predavanj. Prvi bo govoril naš rojak, akademik-bogoslovec, g. ■Močnik iz Gori) in sicer: O bogoslovni vedi in nje temelju. Zičetek točno ob 2. ari popoludne v dvorani. G. D. Predavanje bo javno in vsakdo dobrodošel!
c Abstinenčno gibanje napreduje.
Te dni so je lastnoročno vpisal v .zlate bukve" odbornik napredno čitalnice. Vabimo tega gospoda in še posebej oba gg-akademika-čitalničarja, da se lotijo pre-hvaležnega in prečaUnnga dela : abstinenčne org-tnizacijf cerkljanske napredne mladine I Na tekmo I
c Otalež. — Zahvala. Pjdpisani odbor izreka tem potom svojo iskreno zahvalo vsem onim, ki so na katerikoli si hodi način pripomogli, da se je društvena veselica dne 15. t. m. tako sijajno iz-ponesla. Posebno zahvalo smo dolžni na-čim Cerkljanom za izvrstno sodelovanje, sosedom iz Idrije, ki so nas v obilnem števila obiskali, in vsem radodarnim rokam, ki so kaj pripomogli k šaljivemu srečkanju. Bog povrni vse.tn I „Kat. slov. izobr. društvo v Otaležu, dne 16. septembra 1907.	OJbor.
Iz tolminskega okraja.
Nhod ,,kmečke zveze“
se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 4h popoldne v hotelu Vuga pri Sv. Luciji. Na tem shodu se izvoli stalni odbor. Kmetje pridite!
t Za pogorelce na Ponikvah so
došli potom ku. nadšk. ordinarijata darovi iz naslednjih duhovnij: Aquileja 1418 K; Batuje 5 K; Belvedere 550 K; Bovec 19 K; Brazzauo 5 K; Cerkno 22 K; Črniče 750 K; Dorberg 20 K; Go-renjepolje 7 K; Gradišče 4 K; Gradno 15 61 K; Jageršče 10 K; Joanniz 214 K; Kal 566 K; Kanal 1621 K; Kormin 20 K; Kozana 12 K; Kožbana 40 K; Ločnik 20 K; Log 18 K; Mariano 6 K; Miren 14 K; Monfalcone 7 K; Nemške Rovte 1010 K; Novaki 19 K; Opatjcselo 17 K! Orehek 1520 K; Osek 12 K; Ravne 18 K; Ročinj 750 K; Rutari 4 K; Sedlo 880 K; Soča 4 K; Sovodnjev 15 K; Srpenica 24 K; Šempas 22 K; Št. Peter 30 K; Vel Žablje 5 K; Visco 5'50 K. Skupaj 527-10 K.
t I/. Iludajužne. — Dne 15. t. m.
smo imeli pri nas vesel, pomemben dan: vršil se je shod »Kmečke zveze" za tolminski okraj. Ker se je zgodilo vse zelo na naglem, ni prišlo ravno ogromno ljudsta vendar pa se je zbralo v gostilni g. Kemperle dokaj lepo število vrlih kmečkih mož. Shodu je predsedoval g. Torkar iz Podbrda, ki je podelil besedo g. dr. Dermastiju, ki je v daljšem govoru očrtal položaj, ki ga je ustvaril naš novi na podlagi splošne in enake volivne pravice izvoljeni ljudski parlament. Povdarjal je, da imamo lahko mnogo upanja, da se v bodoče položaj kmečkega stanu izdatno zboljša, ker je v državnem zborn polovica poslancev, ki stoje trdno na kmečkem programu, proti kterim pač nobena vlada ne bo mogla in ne hotela vladati. Omenil je tudi socialne demokrate kterili je v parlamentu veliko večino, kterili pa se nam ni treba bati, ker njihovi pristaši se zbirajo samo iz nezadovoljnežev in pa razne liberalce, ki sicer sladko govore in vse obljubijo, nič pa ne napravijo. Moči imajo sedaj zastopniki kmečkih zahtev veliko iu sedaj je mogoče, da tudi kaj dosežemo. Nato navaja posamezne potrebe kmečkega stanu ter kaj so že naši poslanci v tem oziru v drž. zboru. Samo onega, ki je pogumen, čaka lepša bodočnost. Da pa bomo vse to dosegli, treba je, da se krepko združimo, da gremo, v boj ramo ob rami, zato sto- ; pimo vsi v .Kmečke zveze11. Govorniku so možje večkrat pritrjevali in so mu ; na koncu v zahvalo navdušeno ploskali, j Nato je govoril č. g. Kokošar, ki je bil 1 tudi prihitel v svojo rodno vas. Dokazoval je, kako je potrebno, da pazimo, komu zaupamo svoj glas ali pa zboljšanje svojega gmotnega položaja. Samo oni, kteri veruje v posmrtnost, pri kte-rem ne konča vse s smrtjo, je zmožen požrtvovalnosti. Oni, kteri visi samo na tem kratkem življenju, si je bo seveda poskušal napraviti udobno in prijetno, to pa tudi ne glede na to. ali odškoduje s tem svojega soseda ali ne. Vernosti, globoke vernosti nam je potreba, Potem je razmotrival g. župnik o pomenu zadrug. Le tem potom je mogoče, da svoje pr delke prodamo po pravih cenah, da odpadejo vsi različni mešetarji in prekupci od katerih mora seveda vsak imeti nekaj dobička. Pomen združevanja je pač v vsakem oziru velik, ker le v združenju je moč. Tudi gosp.
Krojaška zadruga
0:
“ES
P. n.
Dovoljujem si naznaniti, da smo bili prisiljeni zelo povečati svojo bogato zalogo modnega blaga, vsled velikega popraše-vanja po blagu v preteklem letu, in vsled že letos izredno visokega prometa. V ta namen smo prevzeli obširne prostore nasproti naši prodajalnici v Gosposkih ulicah štev. 6.
Vsled povečanja in primerne preuredbe prodajal niških prostorov nam je sedaj mogoče, omisliti si posebno veliko zalogo blaga, tako da bo letos izbera mnogo
O	^
večja in bogatejša ko druga leta. Poleg tega pa se pridružuje še praktična korist, da se vsled velike prodaje cene čudovito znižajo.
Vabim torej najspoštljivejše naše p. n. odjemalce, da si ogledajo naše modno in drugo blago, ki je pravkar došlo od raznih strani
Letošnja sezona prinaša v vsakem oziru in v vseh področjih mode raznolike in krasne novosti.
Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sem jih zastonj in Iranko razposlati kamorkoli.
Ker se pri nas blago razpošilja po najmodernejšem načinu razpošiljanja, zato nam ta okolnost omogoča, celo največja naročila, izvršiti najhitreje in z obratno pošto.
Naš sloves glede na okus in izbero je pač nedosegliv in popolnoma smo prepričani, da nas nemore prekositi nobena trgovina naše stroke.
Predvsem povdarjajoč solidnost naše tvrdke ter zagotavljajoč najcenejšo postrežbo, prosim, da si ogledate našo zalogo, da se vsak sam lahko prepriča o resničnosti naših besed.
Teodor Hribar.
župnika so možje pozno poslušali in mu pritrjevali.
Za tein je govoril iur. Kemperle ki je povdarjal pomen izobrazbe v gospodarskem, verskem in narodnem vprašanju. Le ako sc izobrazimo bomo lahko naš gospodarski položaj zboljšali, dali svojemu verskemu prepričanju tudi krepko obrambo nasproti sovražnikom in vžgali v sebi pravo ljubezen do lepe naše domovine. Ako sc izobrazimo, bomo tudi umeli velikanski pomen organizacije, na podlagi ktere bomo lahko pričeli s premišljeno agrarno politiko, ktera bo naš položaj dvignila.
II koncu dr. Dermaslija med splošnim odobravanjem zavrača nasprotnike, kteri nam pravijo, da smo klerikalci, da izrabljamo vero v politične namene, da smo brezdomovinci itd. Mi smo prepričani katoliki, ki javno izpovedujemo svojo vero izpoved, a ne pustimo, da bi jo drugi zaničevali. Mi nimamo enega prepričanja doma kadar sedimo za pečjo in drugega, ko smo v javnosti,
Potem prečita g. predsednik došlo pismo č. g. poslanca dr Gregorčiča, ki se opravičuje, ker radi pričetka šolskega leta ne more radi preobilega dela iz Gorice. G. poslancu se izreče na to zaupnica. Potem se zalivali g. predsednik še gg. govornikom posebno gg. dr. Depnastiju in župniku Kokošarju, ki sta prišla iz Gorice — kterim bodi izrečena zahvala tudi tem potom in zaključi shod. Tako je minil dan v splošno zadovoljnost.
Iz kobariškega okraja.
kd Iz k bariškega Kota. — Kot
se nahaja na več krajih, tako pod Triglavom, v Reziji, ki ga pa pišejo na zemljevidu ,.Cood“. in tudi na Kobariškem. To je dolina, oziroma gorski obronki in pobočja med Stolom in Mijo iu Lubijo, tri ure od Kobarida proti Laškemu. Novic tam ni posebnih, ali pa ni tistega, ki bi jih »obesil na veliki zvon*. „Kot je !ep“, pravijo nekateri; če to ne, pa vsaj se lepša, posebno tam, kjer je občinski svet razdeljen. Tam je boljše na vsak način: več dela sicer, pa tudi več užitka, in tudi lepše je; in ko se to zasadi iu zaraste, bo to tudi nekoliko omejilo nevihte in uiine. Še nobenega ni bilo čuti, da bi mu bilo žal zaradi deljenja. Po 30 letih se bo to kaj poznalo, nekaj pa že prej. In to tudi druge navaja, da bodo še delili.
„Od Kota se mota"; in res so tam rade nevihte, pred leti so se hoteli baje izseliti iz neke vasi radi tega. V novejšem času je dokaj bolje. Letos 11. pr. ni bilo škodljive nevihte, dežja pa dovolj za potrebo, tako da hvala Bogu letos kaže še dobro; le rja je nekoliko škodovala iu sena je manj.
Čudno pa, da tu v.gorah kupujejo les, t. j. deske; privažajo jih iz Idrije, Trente in iz — Vidma včasih. V Kotu ni nobene žage, ker tudi ni veliko žagati; polagoma pa sc bo tudi to zboljšalo. — Ob Nediži pa je dovolj vrbja. Morda bi ne bilo napačno, ko bi se poskusilo s pletenjem ali krošnjarstvom kot na Žagi.
Ali je bil drag svet ali je laški upliv, ali vsled prevelikih deljenj pri hišah iu razkosavanja premoženj so ponekodi hiše preveč skupaj. Sicer pa novejša poslopja zidajo zunaj vasi, kar daje okolici posebno mikavnost. Tudi podzemnih jarkov bi trebalo nekodi; sicer pa je začetek že storjen in upati je, da se izvrši.
Neki hribček ob Nediži je nastal baje tako. Tam so stanovali v zdavnili časih „gajdi“ (velikani). Če jih je kak navaden človek iz ohližja razžalil, pa je del tak: Če ne miruješ, te deneni kar v žep! In ženske teh velikanov so nanesle v predprtih zemljo skupaj iu nastal je hrihček, kjer so bili sejmi v nekdanjih časih, da so še sem od morja hodili po kupčiji. No v bodočnosti ne bo več velikana. V mali vasi ste dve krčmi in ena prodajalnica žganja — na debelo. Oblastnijn pa povprašuje začudeno, kako da se število ljudstva manjša. Ali je čudno?
I.. 1772 je bilo prepovedano nositi plašče iz lipovega ličja No, dandanes je brezpotrebna prepoved, ker ni lip, ne ličja, in je tudi ljudstvo drugega vajeno.
Nekateri trde, da so Kotarji poslovenjeni — Hrvatje. To da kaže jezik, n. pr besede: tega, kola, ianita, mu nje, kokosa, povodnja, čača, život, punokrat, Trane, bazonje, Čvornja itd. Še bolj podoben je hrvaškemu govor Benečanov.
V novejšem času imajo že nekaj časnikov („Prim. List", ..Domoljub"). Trebalo hi izobraževalnih društev; vendar pa pogoji niso ugodni, ker moških po leti ni doma, gredo po svetu po zaslužku.
Tudi liberalci iu liberalni listi so tam. Zanimivo je poslušati modrovanje takih politikov o poslancih, poslanstvu I itd. Bilo bi smešno, ko bi ne bilo ! zlobno. Laški vpliv, pa vpliv brezvernih i listov in oseb je nekaterim silno ško-
I	doval. Opica je dobila očala. Ker jih pa ; ni znala rabiti, devala jih je na glavo,
I	na ušesa, jih vohala, lizala, na posled pa jih vrže strani: To ni za nič, kaj da ljudje to priporočajo 1 Enako ravna brezverec z verskimi nauki; voha jih, pa ne diše. Sliši se včasih n. pr. govor o spovedi, češ, da je vpeljana še le nekaj stoletij; drugi se ravnajo po [rama-sonskem načelu o poveličevanju žen-stva itd.
V neki hiši so bili nedavno nasprotniki verskemu duhu. Zdaj je vse odrastlo pogrebcuo! Lani ob vseh svetih se je izgubil neki tihotapec, dobili so ga te dni za Stolom, I. j. njegovo okostje. Pravijo, da je bil v življenju liberalnega mišljenja.
Ministerstvo je svoj čas (1890) priporočalo, naj se bolj goji cerkveno petje. Liberalci seveda ne vodijo tega petja v cerkvi; v šoli pa se vendar cesarska himna še glasi: „S svete vere pomočjo! Krščanski pozdrav je še v šoli, zunaj	pa	se ga	baje	odklonili.
Blodno veličje!
V Sedlu napravijo baje v kratkem stolpno uro, kar je prav. Sploh ondi ljudje radi	dajejo za	cerkev. Tudi v
Podbeli hi	radi	imeli	šolo;	ali ni še
dovolj otrok, in tudi oddaljenost od glavne šole menda ni postavna. — Mle-karnice po	leti	ne delujejo,	premalo
mleka
Pri vojaških vajah sta poškodovala le 2 moža. Ugajal je višjim ta kraj iu baje bodo večkrat tu vaje. Tudi vojaki bodo za naprej stalno v Breginju, kot so vojaki pravili. Posamičnim kaže dobiček, splošno — kvarna nadloga!..
Laški sosed se pridno giblje. V Predolu —• koder je baje tekla Nediža nekoč — bodo delali nekdaj tudi hišo za finančne stražnike. Drugi menijo, da za vojake; in da so mine položene v tem prehodu. Kolovoz so napravili Lahi do srede Predola; naprej da jim ni pustilo vojno ministerstvo.
Tako in tako v Kotu, ki pa ni primeren kot za prevžitek na starost...
kd Načelnik e. kr. finančne posadke un Livku preblagorodni gospod grof Franc Karol Strassoldo Villanova se je po sedemnajst mesečnem službovanju preselil v Višk v Furlaniji. Velika dobrega je storil dejanski kakor tudi z raznimi nasveti prebivalcem iu strankam, ki so se obračale do njega. Radi svojega vzornega vodstva reda iu vestnega delovanja je bil pri podrejenem moštvu kakor pri Livčanih zelo priljubljen. Županstvo livško je o njegovem delovanju poslalo pismeno pohvalo njegovim predstojnikom. Vrlemu gospodu grofu vse dobro v novi s užbi!
Iz sežanskega okraja.
s lz Avberja. — Zopet j« zatisnil oči oden Gospodovih delavcev. Preminnl j« naš župnik preč. gosp. Jos:p M i k n š. Šestnajst let živel in deloval je med nami. V pondeljek ob 10. uri spremili smo ga k večnemu počitku. Šestnajst duhov nih sobratov iz vsrh treh sosednih škofij je prihitelo, da spremijo k počitku svojega tovariša. Točno ob 10 uri prinesli so mrtvaško krsto iz župnišča, ua koru so pevci pod vodstvom g. Alf. Grmeka zspeli: B agor mu ki se spočije. Velik sprevod se je potem pomikal proti farni cerkvi, kjer je daroval peto sv. mašo preč. g. dekan tomajBki, pri stranskih oltarjih pa dva druga gosdoda. Prelepo petje jo tHko milo donelo tudi pri sv. maši. Po opravljenih sv. obredih vzdignili so krsto nosilci in sprevod se je razvrstil s šolsko ml. dino in gg učitelji na čeiu proti mirodvoru. Ko je blagoslovil preč. g. dekan še enkrat zemeljske ostanke ranjkega, poslovil se je v imenu sobratov in cele fare od pokojnika. Nobeno oko skoraj ni ostalo soho pri ganljivih besedah dekanovih. Pogreba sa je udeležil tudi visokorodni g. svetnik, okrajni glavar sežanski, kojemu je priredila potem dohovščina prisrčno ovacijo ns njegovem odlikovanju Po dovršeni molitvi za dušni pokoj ranjkega, zapeli so zopet
domači pevci ono staro, a vedno nai-lepšo : »Jamica tiha", na kar je zagrmela nevsmiljena prst na krsto, da pokrije drage ostanke vrlega duhovnika, župnika Josipa. Počivaj sladko sredi svojih ljubljenih ovčic na avberskom pokopališču I
Gospodarske vesli.
g V »b	I•• t■ • i -v n (»m šUeni	je
letos ugodna, kakor	že dolge ne. Dne 22.
t. m. so se posvetovali župani in podžupani briških občin o ceni briške rebule. Sklenili so jo prodajati hektoliter po 40 K. — Jako mnogo vina imajo Vipavci, in dobrega. — C. kr. okr. glavarstvo goriško je prepovedalo na drobno prodajati do 20. oktobra mošt. Kupci ga na debelo precej kupujejo, a bati se je, da ne bi ga pokvarili in s tem škodovali našemu vinu na dobrem glasu.
g Ž vm*Ki ir->:
Pitovni voli so se na Dunaju plavali po......................... 70—88	K
biki po.......................... 64—80	„
polpitana živina................. 60—70	„
pitovne svinje................... 62—64	„
teleta........................... 52—66	„
g. O is krm>‘:
Detelja se je plačevala po . . 6 80—10 K
seno............................540— 9 „
slama...........................5'60— 6 „
g Vinska letina v Istri. — Vklub temu, da je bila letos ta pa tam toča, bo vendar vinska letina dobra. Po nekod, pravijo, da je že 40 let ni bilo toliko vina. Trgatev se je pričela ta teden.
Kuhinjska šola
v Gorici, ulica Vetturini 9
so otvori zopet dne 1. oktobra t. 1. na kar se opozarjajo cenj. gostje. Sprejemajo se v šolo učenke, v kateri se uče vse potrebno, kar mora znati praktična gospodinja.
Marija Grebenc,
učiteljica-voditeljica.
Loterijske številke.
21. septembra.
Dunaj................ 5	89	84	55	88
Gradec............... 28	60	23	9	24
Opozarjamo
cenjene vinorejce, da se le pri Primožiču optiku na Kornu v Gorici dobivajo
prave mostne vage
(klosterneuburške) preizkušene. Komad stane 4 K. Ni-kari zamuditi prilike!
J- Z01IK. GORICA
Gosposka ulica št. 10,
priporoča svojo naj večjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov,, šerp, čipkastihrut, predpasnikov, moderoev, pajčodalov za birmance itd.
Vse potrebščine k« g. šivilje in krojače.
VIKTOR TOFFOLI
velika zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejih krajev.
Gorlra, vla Teatro št. 20 Gorica, via Semlnario št. I0> 01,e za luč	40	kr. lit.	Olju	corfii 63	kr.	lit.
., fineje	56	„ „	„	bari	60	„	„
„ bolje	56	„ „	„	lucca	70	„
dalmat. 56
„	nlzza 80 „ „.
„	najfin. I gl. „
„ Istrsko 56 „ „
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
Zaloga svetovno
sega
čevlje
NOaIN
N
0 X
1
N
Peter Cotič
čevljarski mojster
Gorica Raštelj 22
V olika zaloga vsakovrstnih čevljev vseh vrst za otroke in odrasle.
Naročila in popravi1 iz mestu .tli dežele izvršuje v najkrajšem času in po zmernih cenah.
Prosiva zahtevati listke!
P
©
03
&)
o3
d
o
0
O
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in žilezne cevi, purnpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nove amerlkaazke blagajne, da je knpil pri najn za 1CKI kron blaga.
J
h!
o
M
O
►V
ff'
o
0
o
s
0
0
1
Prosiva zahtevati liatkel