Ivan Knific: Od Save do Bospora.
409
obišče vsak petek v veliki paradi, in ta ceremonija se imenuje „selamlik".
Selamlik se vrši zelo slovesno. Vsa vojaščina stoji v paradi na obeh straneh ceste. Fanfare zabuče; sultan se pripelje v spremstvu dvornih uradnikov in svojega harema. Vranci vlečejo dvorno kočijo; v njej pa sedi sultan v črni evropski obleki in s fesom na glavi. Vojaštvo salutira in zakliče enoglasno: „Padišahim čok jasa!" i). Dvajset do trideset
Vas za vasjo se vrsti ob bregu Bospora, druga lepša od druge. Bogataši so tukaj sezidali svoja letovišča, poslaništva svoje palače. Lepa ravna cesta vodi ob evropskem obrežju. Tamkaj pa, kjer je Bospor najožji, namreč 550 m širok, štrlita v morje dve pečini. Na obeh sta sezidana močna gradova Sultan mu je imponiral vkljub svoji starosti. Tudi on je klical: „Padišahim čok jasa!" — seveda ne iz prepričanja.
Selamlik: Sultan   gre v  mošejo   molit.
minut opravlja vladar svojo molitev; potem pa se vrne v Jildiz Kiosk.
Njega dni si dobil vstopnico k selam-liku pri svojem konzulatu za dva goldinarja. Dandanašnji pa je življenje sultanovo postalo bolj dragoceno. Le najboljši znanci poslanikovi dobe vstopnico, drugi pa ne. G. Jovescu kot avstrijski stotnik je smel k selamliku, jaz pa ne. Bil je zelo zadovoljen.
!) Naš sultan naj živi!
ali bolje, močni trdnjavi. Na evropski strani je Rumili Hisar, na azijski pa Ana-doli Hisar. Ti dve trdnjavi branita vhod tudi najmočnejšim vojnim ladjam. Na tem mestu je dal perzijski kralj Darij napraviti most, čez katerega je prepeljal svojo sedem-stotisoč mož broječo vojsko, ko je šel stra-hovat uporne Skite. V skalo si je dal vsekati stol in raz ta stol je gledal, kako hodi čez most njegova velikanska armada. (Dalje.)