f. v.* v V - 1 v * " • .T* • ' i in Na svitlobo dane od kraj uske kmetijske družbe. red devane od JDi\ •Jcmeza Ištehveisa. r e č i i - - Te caj sredo 3. prosenca ( 'January a) 1849. / lili li il © a ni i i\\ z a stran Novićniija pravopisa v Novim prejemnikam Novic branje polajšati, ki v se morebiti sedanjiga slovenskima povémo: đe ta pravopis, v kterim se zdej veèidel vse bukve in vsi časopisi natiskujejo, se od íe v naslednjih 6 čerkah loci: , < ^ , ' T poznajo nekdanjiga stariffa to Sedajni c se bere kakor poprejšni z. postavi Sedajni é se bere kakor poprejšni jeli e , postavij k Sedajni $ se bere kakor poprejšni Sedajni š se bere kakor poprejšni Sedajni Wa se bere kakor poprejšni $ Sedajni 9 ! 5 v 'Ma postavimo : postavimo : postavimo: %nan c ep. sadje s tor. se bere kakor poprejšni sis postavimo iaba Sicer se pa bere vse kakor v starim. Tode tištim i pomniti, de ne smejo misliti, de že znajo V t 5 ce ospo nam Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašaL dár svojo družino pri dru z ih opravilih potřebuje, je pa Na to vprašanje odgovorimo letó: smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smu kavnica dobra. Smukavnica je mašina, turšico Kakor se kaže, bojo letas Novice veliko novih pre-jemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga práv naglo osmu- jezika vžgala, kar nas prav veseli. Tem novim bravcam kati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, je treba saj kratko povedati : kdo de je Slovenec gosp. G a r d ri e r pa popravil. Tako popravljena smukav- kaj de je slovenski jezik. y in nica je prišla v létu 1838 v Florenc na Laško y kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vi-dil in od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo iz- srno delavavca kmetijskiga orodjaBurg in Jobst napravljati Tudi od naših kmetov na Krajnskim smo se že več-krat prepričali, de ne vedú, de so Slovenci. ..Kraj n ci « pravijo r> in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode k rajnska dežela je le en zares dobra, se je kmalo razširila po Estrajskim , Sta- kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani in po 20. do 30. gold, pronajati začela. Kéi je ta mašina jarskim, Marskim, Koroškim, in nekterc take mašine so zato Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se ma- dežele stoji. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene sin dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prosti- matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci orodja deržé ga stari ga kmalo drugači. Novi časi bojo terjali pa nadjamo se, de bo to imenujejo. Slovenci srno na Kra j n ski m, na Koros kim, , de se borno pov- na Stajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in mogli na višji stopnjo v vsim , in de se borno Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije poterj eniga noviga orodja radi poprijeli, ako delo vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne slovenski jezik ; ;,w i n d i- zdi gniti y boljsi in hitrejsi opravi in se tako veliko casa pri- imenuje krajnski, ampak hrani. Cas pa je denár. —~u s che S prach e" ga Nemci imenujejo. Ze nas stari pisa nar veći prizađevi starisem, in otrokam veliki priđ sole vecLinhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajn-ske dežele (^Versuch einer Geschichte von Krain 1791): pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka práv lepo prošeni, naše revne sole priporočevati in jim z vsim „Vsaki Krajne pozná Krajnca pod in njih jezik je slovenski jezik. imenam „Slovenec" u v pomoč biti. Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili ? Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas r so njih mlajši pozabili ! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od v se slov ano v (Panslavisten) v se-danjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Mi 1ere imena meseov so prave? kar so slovenski pratikarji pred narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de stirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega li- Od tistiga časa , nam je beseda „Slovenec" ptuja beseda postala! Val- stopad vazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar ? Kopitar: slavni Slovenci ! kajbineki rekli,ko bi iz grobov ne vém ali raz poljski ga ali raz češki ga vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en debla mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več vstali in take Krajnee govoriti slisaîi, ki se ne vedó : glasov zaslisalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove kteriffa rodů de so! iména meseov kovati, in perporočevati, kakor svoje dní SpodnjiStajarci,Koroski, Gorieanje i. t. d. čerkarji čerke. govorijo ravno tišti jezik kot mi : ali smemo zato reči ? 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po ste vilka h de govorijo pokrajnsko ali po s tajarsko, po koroško, imenovali ? na priliko: pervonj, drugo nj i. t. d. po gori ško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroški 2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kji po telegrafu pokličani, jih je na ii agio 4 kompanije ponoći slednji teden lanjskima léta tudi poslanci izKoroškiga, na železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kom- St ajar ski ga in T e r ž a š k i g a (med temi tudi mi f • panu ostale. Celjske nemške novine,so konec tega léta tudi lostljivi skof Terzaški g. g. Jernej Le & at) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovino 5 Oni ne morejo dosti pripovedati, s za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini nostjo so jih bili povsod sprejeli kakšno pri jaz-in kako Ijubeznjivo so vedno protivne bile. Pa— od mertvih nic hudiga! zraven pa tudi kako modro se obnasajo mladi Cesar f Torej naj mirno pocivajo ! Amen. v J» (Iz Urbana.) V Rad v « sv. u r oaiia. i v Jtvaugovino masirajo dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. do 1000 mož samih Otočanov mimo nas vsaki dan jih jo grudna m a r siralo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križev ki tudi vec si o v a n ski h jezikov pràv gladko govoré. Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tôle v nemškim jeziku , zato kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili : S pravim veseljem přejme m poklon pomnoženiga j? čan i. Vsi so z najboljim duhám nadušeni. zbora krajnskih dezelnih stanov in c. k. pog lavniga Lju (Iz Koroškiga Junske doline). Kar se le bljanskiga mesta." reùko in težko doseže , ima tolikanj veči vrednosti na „Zvesta udanost Krajneov do njih vladar ja ze od svetu. Zlata vreden je čas našiga življenja, posebno če nekdaj slovi. Nadušeni od prave in čiste Ijubezni do spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga če- smo ga lepó obernili po pokliču svojiga stanu. To se domovine ? zamore popravici reci od gosp Janeza K u m r a, ca sarstva z nar gorkejšimi vošilami, vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomogli k dokon v « in bojo brez dvoma stitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Do brolske tehantije — ki so 26. listopada z veliko častjó čanju veliciga delà. s v oj o » u drugo novo maso obhajali ; cez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novice beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika Bog * mfarsi/i lerimu poslanců i Iz Celjskih Novin. 9 v « • Z1V1 lét ina naj ohranijo Novice tudi to slovesno obhaj an je. še več lét časti vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster. (Iz Sel vSemičuna Dolenskim). Hvala Bogu ! Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. u Verjame mo ? w J e bila lani pri nas prav bogata. Po več kraj ih naše fare so přidělali veliko dob ri ga de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, rajal ; pa ne dopade nam, — Gotovo ste že ki bi Vas bil zavoljo tega cr » vina so g-ospo de ste pravičniga duha le za kmeta. ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder po darji, ki kazati. Cešpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi do-volj. T u r s i c a se je dobro obnesla. Korúna (kro m pirja) smo malo dobili, zato kér smo ga malo sadili. Ce bomo pa Iétas spet poskusili. vidili podobo pravíce ; ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane * 9 0C1 ? v rokah derží tehtnico j to pomeni, de ne pozna razlocka med mi in stanovi. nam da Bog pričakati, ga Nihče ni pravičen ako Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 kraje, in po 2 gold, malo vedro, to je, 20 bokalov; tudi so že ne-kteri prodali novo vino po 2 gold, in pol. 20. kozo- perska 1. 1. je přišel gosp. Matija Pre mut a, rojen predpredlanjske Novice nekaj S emean y od kteriga so povedale , iz Amerike domu. Kmalo po novim létu se misli spet nazaj v Ameriko podati, kjer mu pràv do- svojiinu očetu le enako hrano rece , de je le pravičniga duha do samo eniga stana ; pa tudi poslanci niso na zboru zato , de bi samo en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi pov pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Ce se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj tako dolgo e bro gre tako de voši ta stan se mora nar vec polajsati, kér je nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na dru stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec rr 9 1 (zivez) imeti, kakorsna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od S do 12 veder vina, in misli i ponašajte se dobro za kmeta, tode de ima deržavni zbor tudi druge ravno ^^^HhÉ^IHI^H de kakih 200 veder nakupiti. Tudi cesplje kupuje po 2 ? ki jih gold, cent dobi in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal, iz Tersta bo pa pa morji domu v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina do doma veljal 1 gold. — Ce mu bo srečno domů prišlo, bokal prodajal. Denarje je še enkrat prosimo ne pozabite, tako imenitne in važne namene ; ne pozabite tudi ste Slovenec, de ste tistiga roda, kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v soli in pri u r a d i (v kancelijah) svoje pravice ne dobi, ostane še zmírám sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamol-čali bodo vsi Vaši zoperniki. ga bo po 5, tudi po 6 gold. V rolUnih reééh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovine iskrena „Slovenija pa take seboj prinese!, de bi si jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekine. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de u pri jih je zmenjal za cesarske denarje. Tudi pravi, če mu poročav50. listu volivcam nektere učene in poštene rodo bo létas ta kup čij a dobro znêsla bo ? gotovo čez 2 leti ljube, de naj bi eniga izmed njih v Logatcu 8. dan tega spet v Evropo přišel. Takrat bo pa več kupil, létas le mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija- kaj se za poskušnjo delà. Slovenci imamo le bistre ir lave: ka- trudiš bob v st eno me tat i?! Zastonj je vse tvoje kor že naš Vodnik poje! (To pismo prostiga kmeta, prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novice nocejo pa pridniga bravca Novic, Jakoba Smrekarja nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali ča štiti 1 V vec prazne slame mlatiti. cr 9 osp. J. O. Lep stan ski; lepa hvala za-nj!) vestu skozi gojdz Hrušico. S*oslanci slovenskih dezelá pri Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potřeb v pre Cesitrju napravljali, in sicer kolikor mogoce V 1. listu Nov cov iz Ljublj O povedali, de P se je 10 poslan-podalo , v imenu magane dežele ceste na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik in Pano nijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih krajnske dezele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšim Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po *) Po besedah gosp. M.Merviga iz nemških Ljubljanskih Novic »Illyrisches Blatt Nr. 79. 1. 1848.« jih jih z Rimam bolj terdno skleniti, nar bliže skozi gojzd Hrusico, kteriga so k Julíjevim planinam prištevali, dala cesta, kakor mocna žila, narediti. — Oglej, ne-kdaj pervo mesto za Rimam, je bil že z njim sklenjen s cesto čez Konkordijo, in ravno to cesto so tedej ob času cesarja Avgusta od ondod podaljšali in jo v pridobljene dežele potemnili, namreč čez reko Frigid, (ki je mer zli med Ajdovšino in Šturjo tekoči potok Hobelj —po domaće Hubelj imenovan)— mêja med Krajnskim in Primorskim) čez Hrusico, čez Longa-1 i ko Manzio (zdaj Loga tic) in čez Emóno (zdaj Ljubljana) do Celja. Ta cesta je bila ena nar ime-niiniših rimskiga cesarstva, kakor poglavitna žila, ker po nji so bile sklenjene izhodne dežele cesarstva z za-hodními. Po nji je derl velikanski Maksim in Trak s v letu 238 nad mesto Oglej , kjer je bil pa od svojih lastnih vojšakov umorjen. Po ravno ti cesti je sel s svojo vojsko leta 383 Maksim nad Teodozija; on je takrat mémo grede Em on o brez prida oblegoval in je bil potlej na Horvaškim pri S i ski od Teodozija zmagan, ki ga je po ravno tišti cesti, od kodar je bil přišel, do Oglej a nazaj podii, kjer je bil tudi od vojšakov umorjen. Se nar imenitniši pa je postala cesta čez Hrusico léta 394. Takrat sta se bila spuntala Evgeni in Arbogast zoper Teodozija, in sta ob-sedila s svojimi trumami vse goré in doline, ki so kakor predzidje proti Italijanskimu, kterim se pravi Jul jeve planine, h kterim se je tudi gojzd Hru sic a prišteval. Tode Teodozi je přišel iz izhodnih ali jutrovih dežél s svojo vojsko, je premagal perve sovražnikove straže, je prederl skoziHrušico in pridši čez hrib proti zahodu vidi vso (zdaj Lipavsko) dolino polno konjikov in peš-cov. Na potoku Frigid (Hubelj) v dolini se je vnéla bitva, v kteri je bii Evgeni popolnama pokončan. Po ravno ti cesti so se pozneje vozile tudi posebno hude šibe božje nad Rimsko cesarstvo, namreč: v létu 400 Al a rili, kralj Gotov; Atila s svojimi div-jimi Huni léta 451, in léta 568 Alboin s svojimi Lon-gobardi. To de od kodar so se te divje ljudstva va-lile, so tudi žalostné znaminja divjosti vse pokončaje popušale, in tako so lépe bogate dežele žalostné uboge pušave postale, zatorej so tudi rimljanske ceste, tako tudi cesta čez Hrusico, v nič prišle, kér jih nihče ni popravljah Ko so si prebivavci ondašnih krajev v mirniših časih spet opomogli, de so začeli spet ceste popravljati, so se ob času cesarja Kor lna VI. zapušene, raztergane ceste čez Hrusico ognili in jo rajši od Razdertiga doli proti Gorici oberniii, kakor je še zdaj. Se le pred kratkim so nektere soseske zapušeno rimljansko cesto toliko popravile, de je bil ravno za silo kolovoz. Lanjski laški punt in vojska s hinavskim Kori Albertám, ko je bilo potreba naglama trume vojšakov na ítalijansko pošiljati, je Avstrijansko deržavo spod-bodlo, se stare rimljanske ceste čez Hrusico spet po-prijeti, jo v boljci stan postaviti, jo v nekterih kraj ih tudi zložniši narediti, in tako dosti, vsaj kakor pravijo, dve pošli krajši pot na Laško napraviti, kar posebno v vojskinih časih veliko veljá; in vse to se je zares že lanjsko poletje zgodilo, de se zdaj že lahko po nji vozi, in tudi veliko vojaštva je že po nji šio. Pa stanovitno se mende (pristavim) vender ne bo lahko oliranila v dobrim stanu, kér ne bo vnašalo , za-kaj poletni čas manjka ondi, na dolgi poti, vode, tako de je že lani mende po tišti poti veliko vojšakov od žéje obolelo , če ne clo pomerlo , kakor je bilo slišati ; poziini pa so dostikrat strašni zaméti, polédice in nepřenesl) ivi mrázovi, de bo dostikrat cele tedne, kakor za-perta. Torej bo mende le še sadanja cesta čez Razderto bolj nava dna ostala. Poslovenil J. P. K I. li^tu jVOTÍC. iVo VÍCM\ Deržavni zbor je dokončal svoje praznike 2. dan tegamesca; danes je začel nar imenitniši délo — ústavo delati, ktero vsi tako željno pričakujemo. Bog daj , de bi délo m oj stra hvalilo! — Minister denarstva je konec léta (kozoperska) deržavni obrajt (rajtengo) položil, iz ktere se vidi, de navadni đohodki zadnjiga mesca je bilo 6 milijonov in 649273 gold. — navadni str o ski brez stroškov za laško in ogersko vojsko pa 11 milijonov in 376923 gold. — po tem takim bi bili v kasi zmanjkali 4 milijom in 727650 gold. — Kér pa so iz-verstni dohodki donesli 7 milijonov in 556707 gold., izverstni stroški pa so le znêsli 2 milijona in 753928 gold., je po tem obrajtu čez zgorni snezik stroškov ostalo v kasi na koncu léta v vsim skupej 67029 gold —Deržavni zbor je ministru denarstva dovolil za prihodnje leto 80 milijonov gold, na posodo vzeti. — Za Madžare je bil přetečen teden nesrečen ; naša armada jim je vzéla Ar ad in Raab, ktero mesto so sovražniki brez vojske zapustili. Do zdej běží Madžarska armada, kakor de bi ji pod petámi gorélo, in ljudstvo spreje-ma našo armado povsod z velikim veseljem. Pri vsim tem se bahá Ko šut v Peštu, kakor de bi bil nepre-magljiv;— kmalo bomo slišali, kaj de se bo s Pes tam zgodilo. Huda vojska bo — to je gotovo — v tem městu, to de brez dvoma (cvibla) bosta Vin diš grec in Jelačič zmagala. — VDunajskim časopisu „Ostdeut-she Post" smo unidan brali, de sedanji ministri ne rav-najo svobodno, ampak de stojé pod vodstvam Slovan-skim." Za božjo voljo! ali še ne bo konec zatirovanja slovanskiga naroda? Ce se ministri enakopravností (Gleiehberechtigung) deržé, in če ne pripusté, de bi ravno Němci zvonec nosili — ali se pravi to: pod si o van skim vodstvam stati?! Sicer pa tudi dozdej še ne moremo reči, de bi bili ministri 8 lov an a m v kakošni reci prednost dali, ktere tuđine želimo. Slo-vani !e e n ako pra vnos t terjamo , in nič več; ta se nam po pa pravici mora dati. — Stroške ponižati v césars kill pisarnicah, je ministerstvo notranjih oprav ukazalo, de nej bo namesto 18 pisarnic notrajniga ministerstva prihodnjič le 12. Po tem je odstopilo več vrad-nikov iz službe, in med temi tudi c. k. dvorni kancelář baron We i ng ar ten, ki je bil pred sedanjim krajnskim deželnim pogiavarjem poglavar v Ljubljani. Pošten mož je bil in tudi moder mož — scer pa velik protivnik slov an ski g a naroda, ker je mislil, de Slovani smo sovražniki Avstrije. Poslednji ne varn i časi so ga mende prepričali: de so ravno Slovani pravi pri-jatli Avstrije. — Dunajské Novice pišejo, de g. F u ster ne bo več učenik véroznanstva na Dunaji. — V Gradcu bo hodilo to leto 12časopisov na svitlo — vsi v nemš-kim jeziku. To očitno kaže, de se Gradec noče clo nič za svoje Slovence pečati. — V Ljubljani imamo zdej 2 nemska, 5 pa slovenskih časopisov. — V Ce-ljovcu se je v deželnim zboru g. Ja ko mi ni krepko besedo vdzignil za celost koroške dežele, kakoršna je dozdej bila, tode ne več pod Ljubljanskim deželnim poglavarstvam. Z veliko slavo je bil ta govor v zboru přejet. — Slovenci ondašnji še niso poprašali: kako bo z njih enakopravnostjo? Istrijanci so se oglasili, de niso Lahi, ampak Slovani. — Sveti oče papež se še ne mislijo v Rim nazaj podati; to pa ni rés, de bi bili Rimci papežu deželsko oblast vzéli in ga le za škofa spoznali, zakaj deržavni zbor v Rimu je 11. grudna zacasno vlado z 3 ïïiozmi postavil, ki imajo tako dolgo v iménu papeža vladati, de sv. oče nazaj pridejo. — 20. grudna je Napoleon nastopil vodstvo Francozke vlade, in v svojim pervim nagovoru je obljubil, de mir in postavni red je njegov cilj in konec. Bog daj! — Iz Pole v Istrii nam g. P. Sch. pišejo ? de vse cesarske barke eo tam zbraně in s Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu N tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragota je tedej silno velika, zmešnjava, in se am V Frankobrodu je zmiraj ve ci sostavku i m ----------— — ~ ~ " ~ vvivwujv ▼ VU» Hut U XI V Liv a nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu kakor časopisi pravijo mi slij o nad vojvoda Jane z odstopiti in Frankobrod zapustiti. V vse, kar je ena laž. podpisal, in na dalje odgovorim, de je tukej čez mene govoril, sama gola in zmiš- Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okincanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Piran i stil in sim se podal na Bil sim jez v resnici ob času punta Duna i za pu junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar laj jim je z lastno rokó svetinje pripél. leta dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v kraji zgodilo oj dom, ali grof Gyu-Na noviga • v 14 dni je preteklo de se nisim iz hise g vojsko nabirati, in anil, kako bi bil te mogel černo ali se je le kaj napčniga v tištim pri svojim novim stanišu slovesno besedo (^Concert), kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umet- černi iiíca Miche Ili in več druzih dobro znanih rodoljubov Naj se le en kmet oglasi, ktei ojski bi bil jez k ovarjal igralo. Večkrat smo se ta veseli večer kteriga sloves Ako me je kdo vprašal, kaj de je na Dunaj sim in nost so tukajšni našiga in horvaškiga regimenta mu odgovoril to, kar so Dunaj čanje sami pravili, m če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktei povikvsali, spomnili na slovesno besedo Slovanské Lipe v Pragi, která jo pred ta večer napravila v podporo vednost od tačasnih zadevkov imeti elovaške armade. , *vtwO je mosrlo veči ptujic bil ? kakor jez, ki sim t. dfgovor Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spošto N segel na trojno zaničevanje v Novícah. e bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnj de se ne morejo moji zoperniki tako gerdo opravljanje razširj go do vanimu časopisu — tovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo Opravljanje in krivo obdolzenje so naši prav oj aki mene naglodati ze po kersanski véri od nekdaj čertili, ne vém ali jim Zdaj pa, ker so me Novice že v tretjič poprijele, boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih se moram vender oglasiti V pervih dveh žlakih so neumneži le d e r n j a i sostavkov po Novícah pretresovati. naj bi mi i mé pisatelj vrednistvo, de v zadnjimu listu N Prosim zadnjič r povedalo, de je pa hudoben laznivic svoj strup se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. pi meni obernil, in zato bom na trojno zaničevanje ob enim odg Kromeriz 20. grudna 1848 Juri Gaie ? poslane Mirne V 45. listu N je gosp Rotar iz Brežic mojim voijivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali /sim jez nemškutar in madžaron. ? kér Slovenske namule. vale Kaj se le to pr ali se mu ne bojo šeme posmeh ? kér vender vsak vé , de sim Krajne ! Ako pa on misli, de jez z nemškutarji ali mad £Kaj je „bob lj a ti? a) Med več druzimi sinešni-mi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada le : Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim j glasam, roni der V » 1 pokaže še le prav svoj bedakost Kaj bo z menoj pomagano, kér gosp le nemcam ali madžaronam Rotar sam pravi, de nič ne govorim, kér mi očita de em on še de bi jih ne spoznali, rekoč : So nam pravili, ěe do zdaj v zboru nisim S tem očitanj le svojo nevednost v zbornim ravnanji práv očitno pokaže. , ki svojo bobljàt. De ste prešica zadavili5 Ti trančarii se pravi: ..Bobljanje Stézte se na polico, Dajte klobasico! u ? ali: u J. hodijo Povém mu de v angleškim parlamentu Ime gospoda Vam damo P zaukazu tiskarnih P po bolj zastopi, kakor mi, jih ne več kakor kakih 20 pismu na znanje, sicer pa Vam gosp. G ? VSI drugi, des dobre in učene glave v se vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z aj molčé nečimer- p ove dati moramo 1 de je redništvo N govorice pripovedovati slišalo, kakoršne R in gosp r oznanila. T dva odkritosercno večkrat enake . nam jih gosp. poda sta svoji nim klepetanjem drag de poslanci druziga jat 1 in tam bi tresovati. V tem (TO čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, ne delajo kakor se v zbornici sha- naloge pre-razpade v imćni očitno zastavila za poroštvo tega, kar sta pisala tedej mislita že spričati kar sta govorila. Vredništvo Ne vsiga pripravljanja svoj se ne derží nikdar v nobe řečí le e n e k am moi podučiti, de zboi ak vedno le P ce ravno je praviea časih temu odsekov in v posebne shodiša , v ktei ali unimu grenjka. Torej N ne morejo vedno h > ljajoči na očitne zbore, vse na tanjko preti se pripi pak ic r ajati, kar g redno. Zató so grajale drugimu svoje misli zodevamo, in se zadnj eden v 01 j 0 Dunaj ski punt 6. kozoperska in vsaciga, ki se jeza po tegoval kér ta punt ni veîjal bod pak M ad