IS - IIS mmm ilisi \n pit mMm -Vyf il® jfel gr ■ I , " -1 E L uižMfr Vse že dirka po Pohorju r \ le nekom se ne izplača, z avtom, peš in na motorju, . to je: Pohorska vzpenjača. LETO III. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 16 Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno illn 3|.—■ Poštnina plačana v gotovini. , „ 2'"“ dlnirj® KUMIS! Splošna dirKa na Pohorje Prihodnja številka izide v petek, 30. avgusta, na predvečer otvoritve jesenskega ljubljanskega velesejma. ViiEll TEATER .TOTECA EISTA' MA LJUBLJANSKEM VIIEIEJMU od 31. avgusta do 9. septembra! Brez strahu pred temnimi oblaki, ki letos pošiljajo na ubogo zemljo preobilico padavin, bo »Toti teater« na letošnjem velesejmu skrbel za dobro voljo pod nepremočljivo streho »K«-daviljona na veseličnem prostoru. Na lanskem Mariborskem tednu je »Toti teater« prestal svoj krst — mirno trdimo — v nepričakovanem navdušenju občinstva. Vse predstave so bile razprodane, dvorana premajhna. Ne dvomimo, da si bodo tudi Ljubljančani radi privoščili nekaj veselih uric in prihiteli v »I<«-pavi-lijon. Program bo sestavljen tako, da bo nudil vsakomur nekaj. Podrobnosti objavimo v kratkem. Zaenkrat vam zaupamo, da bo pričetek večernih predstav ob pol 9. uri, ob nedeljah in na praznik pa priredimo še popoldansko predstavo ob pol 6. uri za okoliško prebivalstvo, ki bo te dni obiskalo velesejem. KINO SEZONA je letos na višku. Tako vlada n. pr. za »lndo«-kino velikanski interes. VisokO' vstopnino plačujejo celo Japonci in KJtajci, »lndo«-kino pa ima na sporedu tudi same odlične filme. Sedaj vrte sodoben šlager,- »Apetit«. SE NI OBNESLO. Mladega uradnika, ki ima mnogo prijateljic, opozori njegov predstojnik: »Prijatelj, lahko mi verjamete, da razumem te stvari, vendar mora uradnik paziti na svoj sloves in ne sme venomer samo ženske pre-peljavati. Neprestano dobivam pritožbe o vas. Izberite si vendar že kako ženo J« »Saj sem si jo že večkrat, pa sem vselej imel potem škandal z njenim možem!« DRUŠTVO KOMARJEV NA ZATOŽNI KLOPI V sled kršenja predpisov o brezmesnih dnevih pride pred sodni stol Društvo komarjev za Slovenijo. — Kljub strogim tozadevnim naredbam so se letos komarji ostentativno vrgli na mesno hrano. S posebnim zadovoljstvom so napadli Maribor in mu izpili že na stotine litrov sladke človeške krvi. V svoj zagovor navaja društvo, da je človeška kri dandanes artikel brez prave in trajne vrednosti. Popravek Mars: »Kaj je že konec počitnic, Bullček?« Bullček: »Zame že. Imam jesenski popravljalni izpit iz strategije.« JEZA »Zakaj se pa Jera tako jezi na svojega ženin«?« »Prosila ga je, naj ugane, koliko je stara.« »No, in?« , »In on je ugibal.« Moderni reki Kdor upa, bo obupal. Pridnega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. Ura izgubljena — dobi se na policiji. Govorjenje je srebro, molk je zlato, denar je papir. PACIFIK Morda kmalu Pacifik pride v silno paco, a poprej nam skuhal bo marsikakšno raco. DOBER TEK! Če bi vam ponudil jed, ki jo je imel že nekdo v ustih, ali bi jo jedli? Bržkone ne! A goveji jezik vendarle jeste, čeprav ga je imela že krava v gobcu. Dober tek! HIRAMA MAXIMA se je rodil pred 100 leti in torej slavi slavno človeštvo v letošnjem letu njegovo stoletnico. Slavi jo na impozanten način z. njegovim izumom in zato ni treba nobene posebne slovesnosti v ta namen. Hirama Maxima je za človeštvo bolj zaslužen kakor Pasteur ali dr. Kodi. Prvi je preganjal pasjo steklino in podaljševal človekovo bivanje v tej nesrečni dolini solz, drugi je moril jetiko in kratil premnogim nebeško veselje. Hirama Maxima je pa izumil — strojnico in kakor vidimo, jo je slabo patentiral, ko jo danes že povsod izdelujejo in uporabljajo. SLAVA. »Kako? Včeraj ste zahtevali za to sliko 5 tisoč dinarjev, danes pa že osem tisoč?« »iDa! Slikar je bil namreč tako ljubezniv, da je nenadoma to noč preminul,« STROGOST. Nek avto se je prevrnil in obležal na cesti. Pod avtom je ležal šofer. Prišel je stražnik: »Nima nikakega smisla, da se skrivate pod avtom. Ne delajte neumestnih šal temveč zlezite ven in pokažite šofersko legitimacijo.« MALI DIPLOMAT. Mati: »Janezek, danes povej gospodu u-čitelju, da te jutri ne bo v šolo, ker smo dobili dvojčici.« Sinko: »Ne, rajši bom rekel, da smo dobili samo eno deklico.« Mati: »iZakaj bi lagal, Janezek!« Sinko: »Veš, mamica, eno si bom rajši prihranil za drugi teden. .,« Da, da! Da, da! Ko je bil star pet let, je mislil: — Ponoči bo prišel bavbav in bo hotel odnesti mamico. Jaz pa bom skočil nanj in ga pobil na tla. In mamica bo rekla: »Rešil si me, sinček, odpustim ti, da si mi kradel sladkor.« Da, da! Ko je bil star petnajst let, je mislil: — Gorela bo hiša, v tretjem nadstropju pa bo klicala na pomoč moja ljuba. Jaz se bom pa vrgel v plamene, jo rešil in jo položil očetu pred noge. In oče bo dejal: »Rešil si jo, tvoja naj bo!« Da, da! Ko je bil star petindvajset let je postal državni uradnik. Odslej je mislil le na to, kako bo rešil samega sebe. i Da, da! Ježek. Vojna z letaki v kameni dobi CENE ŽIVILOM v Ameriki padajo. Ker je drugod narobe, je s tem povprečna svetovna cena nespremenjena. Najbolj zanimivo pri padanju draginje v Ameriki je to, da vest o tem zares ni — ameriška raca. AMERIŠKI IZOLACISTI se upirajo, da bi Amerikanci gasili evropski požar z ognjem. Pri tem svojem upiranju so menda kljub temu — pogoreli. LINDBERG je zoper to, da bi se Amerika vmešavala v evropske zadeve. Nasprotniki mu pa očitajo, da je po versajskem miru bil on tisti, ki je prvi napadel Evropo in to naravnost iz Amerike. Morda se boji obratnega zračnega revanža. OZNANILO Vzela sta se gospod Tekstil Kriza . in gospa Draga Draginja. Bilo sreč- ! no! ČUDOVITA TATVINA V »SI. Narodu« smo čitali, da sta dva gospoda ukradla v Ljubljani za 15.000 dinarjev »kolkov«. To je tistih delov telesa, kjer se noga drži reber. Kdo ve, koliko jih je bilo za 15 jurjev. Na fronti bi jih nabral nekaj vagonov, v trafikah so pa dražji. Ce niso bili le —k ol e k i. PREPIRJE med Romuni in Madžari rešujejo in omiljujejo na ta način, da Romuni beže: v Besarabijo. OBČUTEK. A: »Oprostite, gospod, meni se zdi, da sedite na mojem klobuku.« B: »Kakšen pa je vaš klobuk?« A: »Mehek,« B: » Potem pa ne sedim na vašem1 klobuku.« HEJ HOt KAJ DO? Hej ho! Hej ho! i Življenje je težko. Se cene stalno dvigajo, Kuj bo, kaj bo, kaj bo? Hej ho! Hej ho! Krompir bo zdaj zlato. Zlato pa vedno je redkost, Kaj bo, kaj bo, kaj bo? AGENCIJA »RUMENA RACA« sporoča vsemu človekoljubnemu svetu, da se je delo usmiljenja preselilo iz krščanske Evrope na poganski Vzhod, natančno povedano, med rumeno raso. Odkar so započeli Japonci svojo kulturno misijo med Kitajci, se je pri slednjih zaredila taka človekoljubnost, da so se zavzeli za Francoze. Med tem, ko jim beli Anie-rikanci niti moke ne pošljejo, da bi si spekli malo kruha, se bodo rumeni Čangkajšekovi kitajski vojaki celo vojskovali za francoske koristi v Aziji. PRESELITEV DRUŠTVA NARODOV V AMERIKO Princetown, avgusta. (Telegram) Društvo narodov se je preselilo iz Ženeve v Princetotvn v Ameriki. Povod za to selitev so bili komarji, ki so se letos zelo zaredili ob Ženevskem jezeru in ščurki, ki so se zaredili v foteljih ter podgane, ki so se zaplodile med arhivi. V Ameriki bo to prepotrebno prostovoljno dobrodelno društvo poslovalo naprej. Verjetno, da bo rodilo tudi v Ameriki in na Tihem oceanu svoje blagodejne posledice. — Vsi cenjeni člani naj odslej pošiljajo torej svoje pritožbe in prošnje za pomoč na naslov: »Društvo Narodov«, Princetown. O SVOBODNI VOLJI... Predavatelj: »Tako, dragi poslušalci. Ura je pol 10 in zato zaključujem današnje predavanje o .svobodni volji!’...« NA ŠPANSKEM so od zadnjega vojskovanja prihranili še nekaj sodov smodnika. Ker je pa velika nevarnost, da bi se jim smodnik ne prismodil ali da ne bi splesnil, ga bodo sedaj spravili v promet, da ne bo drago plačana roba kar tako prišla v nič. ALI JE? Če je mož na orožnih vajah je običajno »redov«. Ali je zato njegova žena, ki ostane sama doma — redovnica ...? i Razočarani ljubimec I -rTT-TT Imiiu ■»«„ . umu .i J John Buli: »Če obupani, se ini bo smejala. Ne, rajši se možato odločim , za borbo, pa ji bo še žal, da me je zapustila.« Miren hotel Postrežček: »Ce hočete imeti mir, si vzemite sobo v hotelu .Balkan’.« Jedilni lisi bodočnosti Pondeljek: Vzemi 30 dkg tega, kar ti je ostalo od včeraj, prideni temu še 20 dkg tega, kar misliš skuhati jutri, v posebni posodi kuhaj 4 krompirje tako dolgo, da se razkuhajo, vse skupaj dobro osoli in še vroče serviraj na modro pogrnjeno mizo. Torek; Izberi kos pohištva, ki ga boš lahko pogrešal (n. pr. kuhinjsko omaro), prodaj ga v starinarni, z izkupičkom pa pojdi na deželo. Vas pa mora biti vsaj 6 ar .oddaljena od mesta. Tam kupi najpotrebnejše življenjske potrebščine. Izbiraj pa po možnosti tista živila, ki jih je kmet pravkar skuhal in so na mizi. Tako imaš krasen vzrok in priložnost, da vsa živila preizkusiš kakšna so kuhana. Zajemaj globoko in skrbno prežvekuj. Tako boš naredil utis strokovnjaka. Če boš upošteval vsa gornja navodila in spretno manevriral, se boš tudi danes do sitega najedel. Sreda; Danes si pa privoščiš nekaj boljšega, saj si včeraj nakupil živila. Torej: Vzemi 12 listov narezane in med gobami posušene repe. Temu prideni še 6 litrov pravih gob, V štedilnik naloži 2 treski po 4 dkg in eno poleno po 20 dkg. Zakuri in razgrej v ponvi pol žlice masti, vrži vseh 18 litrov gob v to mast, posipaj na vse skupaj eno žlico moke in praži tako dolgo, dokler bo ogenj v štedilniku. Serviraš lahke kar v ponvi. Ne pozabi pa zapreti vseh oken, na vrata pa pripni listek: »Me* ni doma.« Četrtek: Izreži iz vseh političnih dnevnikov zadnje vesti, zloži jih po datumih in vse skraja lepo na glas prečitaj. Na levo stran položi slovar tujk, na desno pa knjigo starih kuhinjskih receptov, To čitaj tako dolgo, dokler se ne nasitiš. Da si olajšaš prebavo, je priporočljivo, če izpiješ na zadnje kozarec jedilne sode ... Petek: Isto kakor v ponedeljek. Sobota: Izposodi si pri sosedu 8 makaronov, prelomi vsakega na tri dele, da dobiš 24 makaronov. To kuhaj tako dolgo, da postanejo makaroni rahli in napihnjeni. Vodo odcedi, povaljaj vsak makaron v kruhovih drobtinah in jih' simetrično naloži na krožnik. Ne pozabi postaviti na mizo zobotrebce. Premenjaj rože v vazi! Nedelja: Vstani ob pol 10. uri in odidi k znancu, ki ima radio. Tam počakaj do prvih radio-poročil, zapomni si najvažnejše novice in oddirkaj z njimi k najbližnjim sorodnikom1. Tam že na vratih zakriči: »Ali že veste? ... Zgodilo se je to in to . ..!« Če boš ravnal pravilno, bodi brez skrbi. Soroo.-^ niki te bodo prav gotovo pridržali na kosilu. Jubilejni mesec Avgust ni tako .pust kakor se govori, četudi zdaj pač manj ko v juniju grmi. Mejniki blizu nas prestavljajo se zdaj, nihče zares ne ve, če tega bo kdaj kraj. Drugod udarjeno je vse bolj na bum-bum, mi pa proslavljamo naš srečni sporazum. Drugod je krah, prepir, mi smo veseli, hej! Saj sporazum je naš že prvi jubilej. Evropa pa slavi, da angel je miru še lani v času tem bil zadnji mesec tu. Od nas še ni odšel, se dobro nas drži, drugod ga pa že ni skoraj vse leto dni. Nekaj pa vseh dežel nič več ne zapusti: draginja tudi zdaj svoj jubilej slavi! OTROŠKA LOGIKA. Marica: »Kajne mamica, če se vd )vec poroči, potem pravimo njegovi ženi vdova?« Lekarna »Agonija" priporoča svoje sveže izdelke: Za ponesrečene aspiracije — Aspirin »Hin-hin«. Za framasonsko naduho — Praške zoper molje v ložah. Za socialne krče — Tablete »Sočutje«. Za nesrečno ljubezen — Pilule »Erotikon« v dozah. TUDI FILOZOFIJA »Na svetu so reči, pred katerimi je treba zatisniti obe očesi.« »Da, na primer milo!« Nasvet poetov Sedaj ko že nikogar ni na svetu, ki dvomi, da starina je zlomljena, bodočnosti varljive nada ena ostaja Tebi čudnemu poetu. Dočim so vsi se vdali v nove čase Ti smešne stare še nazore braniš, kdo ve, za koga ideale hraniš, v obupni borbi pozabivši nase. Cloveče, poezija — to je kaša netočna, hrana samo za čudake; ob njej živeti neče doba naša. Si slave željen?... Teci dolgo progo; cilj vznak preplavaj; bij s pestjo} apaša; pa ne pozabi na smuči ih žogo! Je vseeno Mama: »Hitro stopi v mesto, Miškec in prinesi litsr namiznega olja.« Miškec: »Kie naj ga pa vzamem?« Papa: »V trafiki!« Mama in Miškec: »V trafiki ga vendar nimajo!« Papa: »Seveda ae! V špeceriji pa tudi ne.« DIPLOMATSKA Kjer je zmeda, tam smo mi, kjer ni zme.de, tam nas ni. Ker je zmeda vsepovsod, diplomat je res gospod, na vseh krajih mu uspe, da ustvarja kaose. Dan za dnem, noč za nočjo, govoriči prav sladko, naskakuje, moleduje, vsa vprašanja on rešuje, komaj jih pa reši pet, vstane novih petdeset. Torej služba diplomatska boljša, je ko advokatska. Pravda vsaka se izteče, ko sodnik sodbo izreče. Mi pa spletke ponovimo in spet nove naredimo. HUDE SANJE BOGA MARSA Če se bogu Marsu sanja, da bo mir, je, kot da prikazal nam bi se hudir. V BANJA LUKI se bo v kratkem vršilo blagoslovljeni© temeljnega karnna za drugi slovenski nebotičnik v tretji slovenski prestolnici. Prva prestolnica Ljubljana ima prvi slovenski nebotičnik, druga prestolnica CIeweland v Ameriki ima velik slovenski narodni dom in ameriške nebotičnike, zatorej tretja slovenska prestolnica — Banja Luka — tudi ne sme zaostajati. Denar za novi nebotičnik so zbrali razni slovenski sloji v obliki trgovskih procentov. ZLA POSLEDICA. »Od pustnega tedna še nobeno noč nisem dobro spal.« »Si se najbrž zaljubil.« »To ravno ne, ampak posteljo sem zastavil.« i Vpliv Slovencev na svetovno zgodovino Predragi prijatelj, če maješ z glavo, ko čitaš ta naslov in se bojiš prehude potegavščine, nikar prezgodaj ne izrekaj svoje sodbe! Stoletja so nas učili, da nas je malo, skoraj nič, da nič ne pomenimo in tako naprej. Pa ni res! Nekaj nas je in kar nas je, nas je toliko, da smo še vedno tu. In ker smo tu, sedimo na lepem koščku sveta, malce razrezanem, ampak sedimo tu in ker je ves svet obseden od politike, se tudi pri nas vrti politika, svetovna politika. Lajno te politike navadno vrte drugi, ampak mi vsaj poslušamo to lajno in si pri tem svoje mislimo. Včasih tudi kimamo, pa ne mislimo tako kakor kimamo. Saj v tem je tudi nekaj politike. Misliš drugače in kimaš drugače. Porečete: Kaj trobiš o politiki, o zgodovini si obljubil neka besed. Da, takole je; Politika dela zgodovino! Ker mi na tem koščku sveta že dolgo čepimo, spadamo tudi v svetovno zgodovino. To se je najbolje izkazalo zadnje dni. Kaj se je zgodilo? Turki, pred katerimi smo se navadno križali, bodo odstopili naši državi 600 vagonov koruze. In ker smo tudi Slovenci država, dobimo tudi mi nekaj koruze. Brez slovenskega vpliva na svetovno zgodovino bi nikoli ne videla naša država te koruze. Zakaj ne? Zato ne, ker bi se toliko ne poznali s Turki. Ti so namreč pred dolgimi stoletji zvedeli, da imamo na slovenskem zala dekleta. Vojskovali so še tako dolgo, da so se prebili celo do nas. Delj niso šli, ker niso marali drugih deklet. Če bi ne bile naše dekline jako zale, bi Turki ostali v Aziji in bi se svetovna zgodovina v Evropi in drugod čisto drugače razvijala. Dekleta, ki so jih Turki odpeljali, so vzeli potem na koruzo. Kaj to pomni, ni treiba razlagati. Ker Turki vodijo pametno svetovno politiko, namreč zdaj, ne marajo zamere v zgodovini in so za dekleta poslali koruzo. Nam je pa tudi prav, ker radi živimo tudi od koruze. PRED SODNIKOM »Kateri hudi nagon vas je zmotil, da ste obdržali denarnico?« »To ni bil hud nagon, gospod sodnik, ampak nagon samoohrane.« TOMBOLA — »Ubogi Jerko je imel hudo smolo s svojimi srečkami. Zadel je pitano gos, sto cigaret in steklenico konjaka.« —»In temu pravite smola?« — »No seveda... Mož je vegetarijanec, abstinent in ne kadi.« NAJZANESLJIVEJŠE SREDSTVO. Štirikratnega vdovca so vprašali, na kak način se je iznebil svojih žena, pa je takole razložil: »Najzanesljivejše sredstvo, da se otreseš žene, je to, da ji nikoli ne oporekaš, da ji vselej pritrdiš in da jo pustiš, da dela vse, kar hoče. Brez ugovarjanja ne more nobena ženska živeti in tako so mi vse štiri umrle v nemi besnosti.« POJASNILO Ni res, da je bil bivši minister Mandel aretiran, kot vojni krivec, res pa je, da so ga prepeljali v sanatorij za operiranje mandeljev. V SOFIJI so nekateri mnenja, da bi bilo potrebno ustanoviti nogometno ministrstvo, ker se je izkazalo, da je nogometna žoga važen političen in diplomatski činitelj. Nogometna žoga u-tegne biti sploh zelo upoštevan politični barometer, seveda odvisi od tega, kdo ga ima v rokah, da z njim meri diplomatske nogometne utripe. NESREČNI MOŽJE. Dva prijatelja se srečata v kavarni. Eden izmed njiju vpraša: »Zakaj se tako pusto držiš, Jože? Ali se ti je kaj pripetilo?« »Oh, imam mlado ženo, toda kolikor je mlada, toliko je tudi bolana!« »Kaj naj pa jaz rečem? Jaz imam staro in grdo ženo in kolikor bolj stara je, bolj je zdrava.« Slonovo preiMIlleoonje Moja mama mi je rekla, da nekoč bil Hanibal z mojim praprapraočetom se čez Alpe je podal. Trde kože smo mi sloni, jemo vse, kar nam kdo da, čuda ni, da prednik moj je prišel zlahka prek gora. Tank, mrcina ti moderna, slave mi ne boš odvzel! Na vrhove alpske, brate, nikdar se ne boš povzpel. Le ne letaj previsoko, drži rajši se nižin, kajti, veš, vse drugo raste v hribih, samo ne — bencin. NUJNA ZADEVA. iKeglovič se je prijel za trebuh in stekel po kavarni. Na mizi je ležalo nekaj pravkar dospelih dnevnikov; Keglovič je pograbil en izvod in hitel dalje proti vratom. Tedaj pa je zaklical Čampa za njim: »Kaj pa delaš neumnosti? T,o je vendar današnja izdaja!« — In Keglovič, ne da bi se ustavil: »Vraga, saj vendar vidiš, da ne morem čakati na jutrišnjo izdajo!« MALI OGLASI ŽENITVE. Zaradi pomanjkanja znanja išče tem potom 55 letna devica, čiste preteklosti, lepega izgleda, sebi primernega moža, približno istih let. Dopise, tudi brez slike pod značko: »Skupno s%jselje«. POSREDOVANJA. Razpisujem veliko denarno nagrado onemu, ki bi mi preskrbel koncesijo za izdelovanje tuje valute ... Ponudbe pod znač ■ ko: »Obolus«. KUPIM. Od avtomobilista, ki ne potrebuje preveč bencina, bi kupil bencinsko karto. Imam namreč vžigalnik, avtomobila pa ne. Prijazne ponudbe na naslov: Tomaž Plusko, Zlo-prda. STANOVANJA. Iščem primerno opremljeno sobo z dobro zavarovanim vhodom in po možnoti tajnim izhodom. Pomoč pri obrambi zaželena. Ra-divojček, policijsko priznani konkurent drž. kovnic denarja. Stara basen ... in ko bo vrana uslišala lisico ter lepo zapela svoj: Kra-kra, ji bo zdrknil iz kljuna zalogaj. , , , t LISTNICA UREDNIŠTVA Tone Frtačnik, Imate prav, človeško srce je klobasa — človek nikdar ne ve, kaj vse je notri. Dramaturg. Vprašate, ali si moremo predstavljati, kako bi zgledal Tasso, če bi ga dividirali s Hamletom? Na to vprašanje bi vam prav radi odgovorili, pa se bojimo, da boste nazadnje še vse skupaj multiplicirali s Kraljem Learjem in nam potem stavili ponovno to duhovito vprašanje. P. n. Vaše, že naravnost smešne titulacije, ki jih nosite, nam niti malo ne imponirajo. Saj nam je znano, da so častni nazivi večkrat samo predpostavljene številke, ki napravijo iz ničel šele število. Protialkoholni gibalec. Da bi vaši predlogi omejili pijanost, dvomimo. Dokler ne boste izumili na buticah pijancev vijake, ki bodo — kakor pri lokomotivi — spuščali paro, pijanosti ne boste odstranili. Stanko Suša. Če res tako nujno rabite denar, vam svetujemo, da se poslužite zastavljalnice. Vsekakor je to boljše, kot pa pasti kaki oderuški pijavki v roke. Vaša i-deja, da bi napumpali vašega nečaka viso-košolca, je pa že sama na sebi vredna, da bi vam bilo pomagano. Samouk. Vprašate, kdo je pravzaprav filozof. Tega vprašanja radi pomanjkanja prostora temeljito ne moremo obrazložiti, zato odgovarjamo bolj na splošno: Filozoli so ljudje, ki poučujejo stvari, o katerih nihče nič ne ve. . i4i I J Lirik na Gorenjskem. Če bi vedeli, koliko pesmi o jeseni smo že letos prejeli, ne bi bili njih število še za petnajst povečali. Po vaših pesmih moramo žal sklepati, da bomo dobili zelo deževno in vlažno jesen. Romanopisec. Poslali ste nam svoj najnovejši in, kakor sami pravite, najboljši roman: »Križ pod goro«. Prosite nas za oceno v enem samem stavku. Vaši želji radi ugodimo: Platnice vaše knjige so preveč oddaljene druga od druge! V . ! . .d J ZDRAVNIK IN PUŠKA. Neki zdravnik na deželi je bil strasten lovec. Kadar pa je bilo treba k bolniku, se je obiral z neverjentno počasnostjo. Nekoč so ga zgodaj zjutraj klicali k umirajočemu bolniku. Zdravnik se je počasi pripravljal in se nazadnje le skobacal na voz. Tu se pa spomni, da bi bilo nazajgrede dobro malo na lov in zato vpraša slugo: »Janez, ali ne bi bilo dobro, če vzamem puško s seboj?« »Mislim’, da ne bo potrebno, možak bo že davno mrtev, ko pridete tja«, mu odvrne sluga. ŽELJA. Janezek: »Ata, jaz ibd rad videl mesec.« Oče: »Poglej ga, saj sveti na nebu.« Janezek: »Saj ga vidim, ampak jaz bi ga rad videl še od nasprotne strani.« Evropa kot taka 2 IZMENJAVA SODOBNIH DOBROT Zgodilo se je čudo, kaj! Anglež Japonca je zjaprl, sevei, Japonec ričeta se ni z veseljem baš nažrl. Ker je Japonec kavalir, se revanžiral je takoj, Angleža v luknjo stlačil je, mu dal prižganke za napoj. Tako sta si izmenjala dobrote našega sveta, . v katerem marsikdo zelo pogreša skledo ričeta. \ i PLESNITI JE ZAČEL. Mali Boris pozorno opazuje svojega očeta. Začudeno zagleda na njegovi glavi prve sive lase in vzklikne: »Joj, očka! Meni s« zdi, da si začel plesniti.« KRONIKA D E — Pasji dnevi so nekako minuli. Kar seveda ne velja za Romune, Angleže in tudi druge pasme ... — Radi pasjih' dni so nastopile kisle kumare tudi za dogodke in, ž njimi v zvezi, tudi za pričujočo kroniko. Razen nekaterih porok ni bilo poslednji čas nobenih večjih nesreč. Nesreč omenjenega formata pa je bilo nekaj in je to res prečudno: človek leže zvečer spat zdrav, čil in krepak, drugi dan pa je že — poročen ... — Otvorili in blagoslovili so tudi novo cesto na Pohorje. Ta cesta se nekoliko precej razlikuje od onih drugih zadevščin, ki jim pravimo ceste. Zlasti nekateri Pobrežani nergajo, češ: take ceste ne sodijo v hribe, temveč v pobrežko republiko. — Štorklje se pojavljajo v Mariboru vse češče. Celo na Pokojninskem zavodu se je ena pojavila. To dejstvo naj ne vznemirja cenjenih stanovalk v Pokojninskem zavodu, l čika no šnofa. Povedati van čen samo glavno nit, s kere bote vi spreli vse po svojoj prostoj voli (če ste neožejeni) ino navdihjeni. Torej naš junok naenkrat gromovito za-hraklja (gospodičiie no driige ženske peršone pardon!) — eli se mu je čiik zatekna eli je z jezikom predaleč v gut segna, to je vaši fantaziji na prosto dano, — zahraklja ino orjaško pliine, kak se za takšnega gromo-zonsko vekega človeka Sika pluvati. Komaj pa naprovi en šrit, že na smolo stopi na hrakel, ki ga je glih pred enoj miniitoj viin eksvakujira (avtopravo na besedo mojo gospod Danilo Goflja) in katastrofa je tii. V toten hipi, kak so stric stopili gor na . .. pa se jin je imenitno pospelalo no so glod-noli kak za reklamo no zleteli na keblačo. Amen! Sveti Peter je moga novami prišlec pripraviti dva stola ... Drogi mi neznani! Toti pretresljivi dogodek debelega strica van naj bo zloto jedro vašega posrečenega (ali pa ne) prvenca. Vaša reč je, eli te napsali s toga tragično komedijo eli komično tragedijo. Lehko celo reč zamotate bolj tendenčno (kak je gnes moderno) ino dote v Družinski tednik pod rubriko: Špegel gnešjih dni — v zgled ino opomin, kak je nevarno pluvati, posebno pred sebe. Lehko pa van celi ep založi tudi kakšna tovarna za reklamo za svoje žepne hraklšparavce. Skrotka, toplo de mi pr duši, če de se van kaj posrečilo. Obenem pa de mi leži pr srci, kda den vida, ka sen z nevenljivimi zaslugami za norod prebuda vaše la.ente... Želin van lovorov venec no vas pozdrav lan — Polikarp Zbade. V MUZEJU LETA 3000 . Vodnik: »...in tu vidite višek kulture takozvanega nemirnega dvajsetega veka.« V PRIJETNEM ZAKONU Otrok je strašno kričal. Vsi poizkusi, da bi ga pomirili, so bili zaman. »Samo to bi rad vedel, kaj ima otrok?« zakriči mož nad ženo. »Tvoj značaj!« odvrne žena. SPOZNANJE. »Če pijem dolgo v noč, sem drug dan ves pobit!« »Tako? Torej ste vi tudi poročeni?!« ENO IN ISTO »Ti si torej tak skeptik, da sploh ničesar več ne verjameš?« »Tako zopet nisem mislil — rekel sem le, da samo to verujem, kar lahko z mojim razumom dojamem.« »Saj 'to je pa eno in isto!« PRI FOTOGRAFU Mina gre k fotografu. Na sliki bi se rada smejala. »Prosim resno!« pravi fotograf, »Ko bi se pa rada smejala!« pove Mina. »Kakor hočete. Samo počakajte, prosim, še malo, da vložim ploščo počez.« ŽIVILA NA TEHTNICI Delavec: »Kdo bi si mislil, fatnilija moja, da so živila dandanes tako trdovratno težka?« NA OBISKU Mali Miško je zelo priden deček. Zato ga imajo doma najrajši, kadar ga ni. Nekega dne je šel k teti na obisk. Ko se je vrnil, ga je vprašala soseda: »Ali je bila tetka kaj vesela, ko si prišel?« »Pa še kako!« je odvrnil Miško, »takoj je rekla: »Prav tebe smo še čakali!« LAŽNIVE SANJE Smola in Dreta se pogovarjata. »Na sanje pa človek res ne sme nič dati.« »Zakaj pa ne?« »No, le poslušaj! Zadnjič se mi je sanjalo, da me vara žena s pomočnikom iz trgovine. Ker verujem v sanje, sem prišel zvečer prej domov kakor druge dni. V veži sem že opazil moški klobuk. In veš, koga sem dobil pri ženi?« »f, pomočnika!« »Še dolgo ne! — Vajenca! Pa naj še človek verjame sanjam.« 19 Povišica Afl V \ Ona: »Hvala Bogu, sedaj dobiš poviša- Plačilni: »Pogrni še par miz, pikolo, da-nje, pa se bova lahko vzela.« nes bo dober posel. Plačo so jim povišali.« ** POVIJANJE: 'Pl ač v -X Upniki: »Kar hitro na delo roke, v tej mali pisarni leže veliki neznani zakladi...« T A M B © L A V driigih držovah je zbriihnola vojska, :Pri nas pa nan je ne za takšne špajse pa so nan naštimali samo 'tarnbolo. Za čuda pa smo s tote tambole enkrat celo vsi celi domu prišli, ka bi to žiher v pratiko zacajh-na. Od tote tambole van nen nič prava, saj kak sami vete, kak je, če se na deželi takšna reč zgodi. To je skoro hujše kak če bi bila firma. Nebeden kumek ne dovle peci- kla oli celo jiirja, na tamboli pa je vse mogočno no v božjih "rokah pa v rokali tiste pucike, ki z bobna numere viin vloči. Gnes van bom poveda, kak je bilo te, gda sina hodila z bratom moje sestre v sosedno mesto na gasilsko tarnbolo. Tam srna mela strica pa srna si mislila, ka ne bi bilo pre-norsko, če bi tudi midva šla iskat sreče. Tambola bi bres naj žmetno minola. Pa tudi stric bi bili veseli, če bi prišla, da smo se že itak ne vidli dva dni pa en tork. Za kovoča, ki nama ga je mama stisnola Prle v žep, srna si kiipila korte. Numere srna si zčbrala sdme ta bojše, od kerih se je teti že dve noči pred furt sejalo. Jiiri se nama je sveta, mislila srna, ka tna ga uaj- brže dobila (itak srna glili zato prišla) — glih takšne misli pa so hodile tudi vsen drugin po glovi. Kak je že navodilo pa je prav misla samo eden, no ga je tildi samo eden doba. Toti eden ipa je ne bija brat no sen ne bija jaz pa tiidi drgači je 'toti eden nič ne bija v žlohti z našin rodom. Tak je z glovnim dobitkom ne bilo nič... Potrta sma se namenola k strici, ki srna pri jen mela skrajene pecikle. Za nama je šlo por čehokov s tremi pucarni. Eden, ki še je meja mokro za viihami, je pobra ja-boko, s piskiitavin gloson zahuška pa ga brez vsakšne vojne napovedi vrga za nama. Nič ne ven, ka mu je padnolo v kebla-čo, se smo se ne poznali no si niti ne bili v žlohti... S prvin naj je ne pogoda pa ga je vseeno ne minola korajža. Še dva driiga sta mu začela pomogati no sma se mija komaj folgala zogibati. Včasik sma sprevidla, kaj naj čoka, če mama hitro pet vmeknoia. Najpred še jin je brat korajžno poveda, ka so veki smrklavci, potli pa sma se spiistila v kalop prta strici. Pr strici sma se ne dugo mudila, da je že gračiivala tema. Kak pa sma litela pori-noti ipecikle skos vrota pa sma drguč zagledala tiste, ki so naj prle natirovali. V hiši je bija pušenšank pa so prišli pit, če-glih so bili že zadosta okajeni. Včasik so naj pogriintali pa se je vojska znavik začela. Cela bitka je bila v pTiklti. Tetica nama je pomogala enega držati za koler, stric pa se je korajžno zaklena v hišo. Naj-brže se je boja, ka bi bilo preveč mrtvih, če ne bi on osta nevtralen. Bija- se je veki boj no je po priklti pokalo od klapoviišk. Brat je eno oblezna po glovi za poglovni dobitek, jaz pa sen junaško vujša po policaja... Mož postove je hteja najtahiijšega razbi-joča odpelati v liikjo. Volo je ali dobro meja, samo meso je bilo preslabo, ka bi ga loda. Pomogati mu je moga bratronec, ki je veleatlet no sta ga z združenimi silami pa z vekoj nevoloj spravila do prve krčme. Jaz pa sen s peciklon skoča k šando-ron po pomoč... Šandor je priša v krčmo, saloterala sta si policajon mo sta htela pijono mrcino ode-gnati. Te pa je stopa v krčmo eden od je-gove konpanije, ka bi ga zagovorja no z zosa viin ,potegna. Klobiik ie meja na auf-biks, v rokah je drža cfkar, žepi pa so' mu stali proč, kak bi si notri za pet kil griišek naklača. Šandor ga je črno pogleda, zgra-ba za kravatel, pošlata mu po žepčh ino je notri najša puno kupic. V cekari pa je bilo por glažov, ki so si jih na tamboli za sploh sposodili. Tak so šandori prvega ne spustili ino so rajši še jegovega »advokata« krese vzeli no sta obadva mogla tri dni ričet obirati. Navsezodje so to le bili moderno praktični liidje. Na tamboli so jin ne hteli nič dati pa so si pač sami vzeli nekaj za spomin. Samo da so se enok preči namaršUL Poleg driigega pa so se najbrže z jabolca-mi bombardirati tiidi odvadili, da so dobili' za pol jiirja od policaja. ¥oda — ¥ir zdravja 17, avgusta 193:0 — Danilo Goflja — ŠolsKa naloga Nekateri protivodeni Činitelji bodo zgoraj na svitlo dani Naslof dezavojirali z tistim znanim Slovenskim predgovorom, ki ga je že rajnega Mojzesa iretiral, da namreč »voda še f Škornju dobra ni«. Pa četudi temu bistremu Predgovoru junaško f oči pj-gledamo, boimo videli in sploh lahko konstituirali, da je jaloi, kot kaki govor kakega poslanca, kadar še ni izvoljen, kajti tedaj mu je govorilna tehnika še nekam pokorna, pozneje pa itak skoro fsak spada s Gluhonemnico. Jalof pa je ta Predgovor zavo.iio tega Defakta vun, ker je voda f Škornju dobra, če za drugo ne, pa fsaj iz stalisča Higijeničnosti. Kajti če se kdo kremenito drži starega Narodnega običaja, da si za silvestrovo opere Noige in mu potem ne smejo več na svitlo, kot kaki Muslimanki f Jugoslaviji obraz, potem je za tiste Noge kar oddih, če se recimo prve dni oktobra pojavi f Škornju voda. Po Devetih mesecih marsikaj dozori, pa ne bi dozorele noge za Kopel. Tako vidimo, da je edini Slovenski predgovor, ki je f službi protivodene Bro-pagande, jako zelo voden in zato neužilen . Voda je tedaj fsestransko vir Zdravja, ker krepi telo in duh in je sploh zdrava. To ie že konstituiral Knajp, ki pa ni taisti Knnjp, ki ga prodajajo nekatere Kavarne za Turško kavo. Voda fpliva I različnih načinih na Človeikiof zunanji in notranji Organizen. Tako imamo na primer Umivanje, ki fpliva jako zelo osvežujoče na Človeke in ga nekateri izvajajo skoro fsaki drugi Dan enkrat. Pri tem prideta f Dotiko z Vodenim alementom zlasti nos in usta, manj pa ušesa ^in vrat, fsled česar se tile udi pri nekatenh Človekiih jako zelo razlikujejo f Barvnih odtenkih. Potem imamo polivanje s Vodo, ki je tudi jako zelo 'koristno, zlasti pa zanesljivo, ker taisti Človek, ki se kani polivati, ve fnaprej, da če ima revmatizem, ga z Polivanjem zgubi, če ga pa nima, pa ga dobi ,.. Voda pa je f Krepilne, še bolj pa f pridobitne Namene ustvarila razne Športne panoge. Tako imamo pozimi Drsanje, ki je jako zelo lep Šport, f kolikor mu ni Cilj kaki kirurgični oddelek I Splošni polnišnici. Mislim, da je »polnišnica« boljši vun pritisk, kakor pa dosedanji *— »bolnišnica«, ker točno pove, da je to tisti kraj, ki je vedno poln. Potem prinese zelena Spomlad ribiški Šport, ki krepi žifce, ali pa jih fenta. Tu je treba Potnpljenja, ker se je zadnjič zgodilo, da je nekdo I Mariboru sedel ob drevi in čakal na ribo. Odtedaj je poteklo samo toliko časa, da so bile tri Napetosti med raznimi Državami, Štirje Zunanji ministri so šli brez razpoloženja na razpoloženje, Baltik je fiič, Besarabija je fuč, tploh fse je šlo po vodi, še celo — tista Riba, ki jo je mislil tisti Ribič uloviti. Toda ampak on je potrpežljif in jo še čaka in jo bo čakal magari do Sodnega dne ali pa celo do zgraditve Pohorske všpenače. Tudi splavarski Šport se pojavi spomladi. Nekateri zdrav- niki ga izvajajo jako zelo rutinirano celo leto. Toda ampak to se ne tiče več vode, kvečjemu kakega paragrafa... Ko pride pa f deželo žarko Poletje, pa se otvori Vodena sezona na stežaj v fsej Svoji Krasoti in nagoti. Prvenstveno zdravi voda f tem Razdobju Človekovo telesnost z plavanjem, To je jako zelo nekonblicirana veščina, ki jo zna skoro fsak, ki zna plavati. Izvaja se z dvema rokama in nogama. Nekateri si pomagajo še s glavo in zadnjico in še z Rešilnim pasom povrhu. Plavanje je lahiko prsno, hrbtno, ritensko, (če je kdo od zadaj bolj razvit, kot od zgoraj) in pa »krevl«. »Krev-lanje« pride f poštev zlasti pri tekmah. Zato tudi potem navadno Rezultati šantajo. Nekateri šimpijoni znajo tako plavati, da dosežejo hitrost deset Morskih centimetrof na uro, zraven pa še opravljajo druga dela, kakor kašljanje, pluvanje in požiranje Vode. ki je jako zelo koristipolno za Odpravljanje človeškega Zaprtja. F tem razdobju se pojavlja kot Vodeni šport tudi veslanje po reki ali po Morju. Vesla se f čolnu, kar jfc jako zelo pojetično in blagodejno, posebno če kdo drug vesli mesto tebe. Potem egzi-stuira tudi taki Vodeni šport, da se pod Vodeno gladino uprizarjajo Žogobrcne tekme, kar je jako zelo praktično, ker če kakemu Žogoibrcnemu šimpijonu bučo razbijejo ali Sodniku ikri puščajo, ima kar vodo pri roki za izpiranje Ran, pridobljeni1! f službi Sodobne kulture. F zvezi s Morsko vodo moramo citirati tudi Morskega pesa, ker to vodo s Svojo navzočnostjo večkrat počašča in si privošči za malico ali zajtrk kakega plavača, še rajši pa kako plavačico, kar je jako zelo razumljivo, ker imajo Dame vedno prednost. Morski pes je videti povsod: f zalivih, na f odprtem Morju, največ pa f fentaziji. Nekateri Slovenci so ga slišali celo lajati, po polnoči namreč. Pa se povrnemo f osvežujoče Okrilje Vode! Nekaj samo pri vodi ni f redu, pri morski namreč. To je namreč ta Njena napaka, PRENAPORNO. Jaka: »V mesto pa ne grem več.« Tone: »Zakaj pa ne?« Jaka: »Zato, ker sem se že zadnjič preveč upehal. Pomisli, ob vseh cestah je napisano z velikimi številkami, da moraš hoditi petnajst kilometrov na uro, dirugače te kaznujejo ali celo zapro.« KAJ JE DIPLOMAT? Diplomat je mož, ki ves svoj čas porabi za to, da urejuje spore, ki bi jih pa nikoli ne bilo, če ne bi bilo diplomatov, NERODNO VPRAŠANJE »Oče, kdo pa so to predniki?« »No jaz sem na primer tvoj prednik.« »In zakaj naj !>omo na svoje prednike p -nosni?« da ne more kljulb Svoji soli posoliti človeka. Konstituiral sem namreč, da prihaja iz Morja morski kit še bolj neslan, kot je že preje bil. Pa ima Voda tudi razne čudodelne zmožnosti. Postavim: moj stric Ze-bastjan! On je lahko f Posesti petih litrof vina, ki jiih junaško hrani f Svojem želodcu, toda ampak če postaviš tedaj pred Njega kozarec vode, se ho takoj streznili Tak čudodelen fplif ima voda na Njega. In sploh pravi, da je najlepša stran Vode ta, da Mu je ni treba piti. Letos si je tudi On šel krepit Svoje Žifce na Morje. To izvaja na ta Način, da sedi f Kopalnih hlačkah, ki pa še Svoj žif dan niso bile namočene f kaki vodi, kvečjemu polite z Dalmatincem, f kaki oštariji, ki pa mora imeti Razgled na morje, tako da Nihče ne more dementirati, da ni bilo Njegovo letovanje f zvezi z Vodo. De-faktično pa Vodno gladino objema samo z Očmi, z rokami pa objema osminko, četr-tinko, liter ali Štefan, kakršna je pač Žeja. Takšen je stric Zeibastjan in sploh ne vem. zakaj Mu je ime Zebastjan, Zebastian ni pravi Svetnik za Njega. Jaz ne vem, zakaj mu ni ime Noe, ker Noe je bil tisti, ki je barko vozil. — Jako zelo neprecenljivega Pomena je voda za nekatere Gostilničarje. S čim bi oni izdelovali tako pozantne Množine vina, če ne ibi bil ljubi bog ustvaril vode? In je to jako zelo pametno od oglednih gospodof Gostilničarjef zlasti iz zdrafstvenih razlogot. Tako omilijo kruti in razdiralni učinek Demona Alkohola, kajti kam bi plovilo Člove-čanstvo, če bi žlampalo samo čisto Vino? Tako skrbijo nekateri Gostilničarji indirektno za človeško Zdravje, čast jim bodi in Večna hvala in predlagam, da jih porkora-tivno sprejmejo f Sveto vojsko, bo fsaj enkrat prišla do kakega članstva. Tako vidimo, da je Voda res vir zdravja To vidimo tudi iz tega defakta, da če recimo komzumiptiramo drevi ali pa nocoj tr: litre Vina, nam bo jutri ena čaša Vode imenitno teknila, iz česar sledi tole dejstvo: d;i bomo znali ceniti šele prav Vodo, moramo preje piti vino. Zato kličem iz Dna srca trikrat: Naj živi vodal Naj bo hčerka ali mama, vsaka mora biti dama, če pri Toplaku takoj da si narediti kroj. Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 SREČOLOV Srečolov na vasi. Gasilec kliče številke: »Številka 182 — kos!« Katica se oglasi vsa srečna: »To sem pa jaz!« Gandhi: »Hej, vi, vozite tako kot sem vam naročil, sicer si poiščem dru sega voznika.« Gandhi in IzvoSiek Iz Kranja OBLJUBA DELA DOLG Kaj smo napol obljubili v zadnji številki? Aha, dvoje! 1. Zakaj potujejo kranjski fabri-kanti na jug? Zato pač, ker imajo denar za potne stroške. Potem pa zato, ker so željni senzacij. V pasji vročini želijo videti beilega medveda, predstavnika mrzlice in drugih nevšečnosti. Mogoče se jim bo prikazal. In zato potujejo naši fabri-kanti na jug, ker doli rasto lubenice. Teh tu manjka, so pa zelo hranilno sredstvo za tiste, ki boljšega ne zmorejo. Lubenice, čebula, češenj, malo kruha, pa se napokaš in lahko delaš 12 ur, če je treba. Delati je pa treba, če ne pri stroju, pa pri kasi. Da lažje delaš pri kasi, moraš dati tistim pri strojih — vsaj lubenice. 2. Ali smo še kaj obljubili? 0, pač! Ovekovečiti peteročlansko kranjsko družino, za katero njen konkurent pripoveduje, da tehta samo 100 kil ali kilogramov. 3. Ali smo še kaj obljubili? Ne, samo ono bi lahko povedali, kako je kandidat na dveh listah, na obeh na petem mestu, zadnjič Abrahama čakal, pa noben časnik ni o tem nič zinil. Ker je pa Abrahamovcev toliko, bi se lahko zamerili tistim, ki jih ne omenimo, zato tudi o tem molčimo. V Kranju vemo, kako je bilo, drugod jih pa ne briga! POŠTNI ZASTOJ Pod pritiskom pasjih dni poštarja popoldan ni. Kaj le pošto zidamo, ko je treba več ne bo; DAL MU JE RAZUMETI. Veletrgovec: »Firma Medič in Slavič ne bo ničesar več pri nas naročila? Ali vam je to Meden sam izrečno rekel?« Potnik: »Rekel mi tega ni, a razumeti mi je dal.« Veletrgovec: »Na kak način vam je dal to razumeti?« Potnik: »Čim me je zagledal, je poklical svojega kompanjona Slaviča«. Veletrgovec: »In ipotemi?« Potnik: »Potem sta me pa oba ipo stopnicah vrgla.« Kr. dvorni juvellr In dobavitelj » B. Rangu»_pffl_ r Kranj, Dravska ban. Res dobre ure, lepa zlatnina l.t.d. Kinč nebeški BLEJCI so sklenili, da bodo nabili vsakega Kamničana, ki se bo prikazal v njihov raj, ker so Kamničani kar javno začeli razlagati, da je Kamnik najlepši kraj v Sloveniji. Če bi bilo to tudi res, bi Blejci tega nikoli ne priznali. BIM — BOM ... Mili zvonček na otoku prav pogosto zdaj pozvanja, za politike ni slabo, če se jim> lepo zasanja. VELIKO VESELJE vzbujajo .priprave za kongres vseh protidraginjskih odborov, ki so si izbrali naš kraj zato, ker so tu cene na dostojni višini. Edina ovira za kongres je:, da nekaj zaslužnih predsednikov nef more iz lepega spanja, zato se utegnejo priprave zavleči in kongresa ne bo. Sicer so pa tudi priprave nekaj! ABC... A. Azija je prebujena, Avstrija ža davno spi, Afrika gospoda menja, Ameriki se ne mudi! B. Baltska vojna ni krvava, Besarabija, brez krvi, Brazilija zažiga kavo, Balkan v miru še živi! C. Cigani nimajo države, mnogim se tako godi. Civilizacija se maje, kip Svobode že medli! Č. Čehi muzikanti znani, preveč so »note« poslušali, čile se s solitrom hrani, rudo svojo vsak rad hvali! D. Džibuti je v sezoni tujcev, Dardanele — oreh trd, E. V' Egiptu ni več Faraonov, Eskim še ni videl tanka, na Elbi ni Napoleonov, Evropa je ugank uganka! F. Fidži otok je Britanski. Francija je prva faza, Finska je svetovno znana, Filipini — nova baza! G- Gibraltar ima vstopnino, Galilejski čudež vleče, voda se spreminja v vino, Grščina dijake meče! (Dalje prih RAKO II JANEZEK PREDSTAVLJA Sokolsko župo POMOŽNO SREDSTVO. Šef: »Včeraj sem bil na žegnanju, kjer smo jedli pečenega prašička z zeljem, pečene race s krompirjem, fine kolače, kompot . -.« Uradnica: » Ne govorite mi o tem, kar sline se mi cede.« Sef: »Baš zato Vam pripovedujem. Nalepiti morate nad 50 znamk.« STAR PANJ. Sedemdesetletnik se je odločil za ženitev komaj tridesetletnega dekleta. »Zakaj se pa prav za prav ženite?« .ga vpraša župnik. »Da ibom dobil potomstvo!« »Tako? Jaz sem pa slišal, da je vaša bodoča žena zelo poštena«, se je vmešal župnik. Stric pride iz daljnega mesta v trgovino obiskat nečaka, ki je tam nastavljen. »Ali ni moj nečak pri Vas v trgovini?« »Navadno že, ampak ravno danes se je odpeljal na Vaš pogreb.« Domač koncert. »Ali se vam ne zdi, da moja žena krasno poje?« — »Oprostite, toda ne razumem niti tbesede, ker se tale babnica tam pri klavirju tako grdo dere.« PRI ZDRAVNIKU. Zdravnik preiskuje mlado dekle in ji pravi: »Ničesar nevarnega ne opazim, samo nekoliko slabokrvni ste. Ali vam srce 'močno bije, kadar plešete?« »Hm, to je pa odvisno od tega, s kom plešem1, gospod .doktor,« odvrne mlado dekle. NI ZMOGEL. V Ljubljani je živel hišni posestnik, ki pa ni imel nikakih dohodkov a je vseeno dobro, celo zelo dobro živel. Vse davke je točno in v redu plačeval. Gospodom na davkariji je njegova pohlevnost in pokornost bila po godu in so mu naslednje leto poslali prav masten ček. Na njihovo začudenje je mož zahtevani denar brez Ugovora njakazal. Gospodje so si mislili, če je tako, ga pa še dajmo! Davek so mu potrojili, a mož ga je zopet točno plačal. To pa je bilo celo davkarjem nekaj nenavadnega. Čudili so se in, radovedni, kaj bo napravil, moža še bolj priškrnili. Mož je izplačal tudi ta ček. Med letom so si neugnani davkarji zmi-slili in mu pisali, da še vedno dolguje neke zaostanke. Takrat pa je prišel v urad ‘■ara hišni posestnik in prinesel večji zavoj, rekoč: »Gospodje, tu sem vam prinesel stroj in si sami delajte denar, jaz vam ga več ne zmorem .,.« ZVIŠANJE PLAČ. Izvedelo se je, da je neka oseba, ki je v ožjih stikih z vodilnimi krogi, izjavila privatnemu dopisniku »Kopriv«, da bodo v bližnji bodočnosti povišane plače vsem brezposelnim. Vest objavljamo po časnikarski dolžnosti in ne prevzamemo odgovornosti. ZADNJA VOLJA. Bogatašu se je bližala zadnja ura. Bližala se mu je sprva počasi, da je začel misliti na testament, bližala se mu je hitreje, dd je izrekel zadnjo voljo in jo dal zapisati, Moj življenjepis Piše Jur Piskaček. Dasi so mi dali pri krstu brez moje vednosti in pristanka ime Jur, ni res, da tako izgledam. ' Moj rojstni kraj Konoplje je eden najvažnejših v Evropi in leži približno med Mariborom in Malo Azijo. Končno je vsakdo, ki kaj pomeni, iz Konoplja. Če kdaj to ni slučaj, potem je gotovo izjema. V tem kraju torej, ki ga je treba že zato omeniti, ker niti preje niti pozneje ni več posegel v literarno zgodovino, sem bil rojen. Tako se je zgodilo, da so Konoplje zagledale luč sveta, ko sem se jaz rodil. Svet je ravno takrat zopet enkrat skočil iz tečajev, in moji starši so si menda domišljali, da bom ravno jaz poklican spraviti ga nazaj v pravi tir. Danes mi je žal, da nisem prišel za pol zemeljskega obrata pozneje na svet, ker bi bil postal na ta način Amerikanec. Upam, da moje ime, ki sicer zveni zelo anti-pitagoreično, ne bi Amerikancev motilo. Prva tri leta mojega romanja po tej solzni dolini So za moj spomin zakrita z neprodir-no.temo in vse, kar bi o njih govoril, bi bila golp laž. Prvo, na kar se prav dobro spominjam, je bilo nekaj krepkih zaušnic, s katerimi me je hotel spraviti oče na trnjevo pot čednosti in kreposti. Tudi iz svojih nadaljnjih otroških let imam vse polno skelečih spominov. Vsakemu mojemu otroškemu prestopku je sledila redna kazenska ekspedicija. Da nisem bil vzor otroka, mi je tudi mati dnevno poudarjala. Oče se je bavil z mojo vzgojo v večjih presledkih, zato pa tem izraziteje. Ta vzgojna metoda je bila prav enostranska in zame zelo skeleča. Že v ljudski šoli sem se naučil brati in pisati. Slednje sem žal zopet toliko pozabil, da lahko kot pisatelj od tega živim. V šoli so me prištevali k najskrajnejšemu krilu »spodnjih« in če bi le še za enega napredoval, bi postal predzadnji. Med poukom sem delal prav vse, kar je bilo prepovedano: narekoval sem, prepisoval, jedel med uro, metal papirne kroglice po šoli in risal v zvezek učitelja z dolgimi ušesi. Mesto pet minut pred osmo sem prišel pet minut po osmih v šolo. Mesto, da bi pri telovadbi telovadil in pri petju pel, sem pel pri telovadbi in telovadil pri petju. Zato sem moral sedeti prav v zadnji klopi, ločen cele štiri klopi od zadnje človeške naselbine. Iz svoje ljudskošolske dobe bi imel samo še omeniti, da se je že takrat vzbujala v meni I ter se mu je nazadnje tako močno približala, da je umrl... Odprli so oporoko. Ko so videli, da so vsi odlično omenjeni, žalost ni bila več brezmejna. Pokojnik je vsem ustregel z o-poroko, ki jo je končal: »... in sprejel me bo jok in škripanje z zobmi.. . Žena, vsaj zadnjo prošnjo mi izpolni in ne dovoli me pokopati brez umetnih zobov.« FILMSKA IGRALKA. »Kaj se od nas vsega ne zahteva. Najprej sem se morala učiti govoriti za zvočni kino, sedaj pa se moram učiti, kako moram zardeti za kolorirani filmi« potreba, bel papir napraviti neuporaben na ta način, da sem ga mazal s pisateljskimi ' proizvodi vseh vrst. Ko sem napisal v četrtem razredu prvo pesem, mi je rekel učitelj, če ne bi bil tak bedak, bi postal drugi Trstenjak. Izven šole nisem bil dosti boljši. Hišniku sem notranji rob kape namazal z arabskim gumijem, tako, da se je prijela njegovih zadnjih las, ki so mu jih morali potem odrezati, da se je mogel zopet odkriti. Sosedovega psa sem z barvo tako našemil, da je izgledal kot kak koloriran pavijan. Nekemu gospodu pa, ki je bil pri nas par dni na dopustu, sem natresel v prazno posodo šumeč prašek, tako, da se je revež, ko je rabil ponoči imenovano posodo in je v njej nenadoma završalo, v divjem vrtincu tako zelo prestrašil, da bi bil kmalu izgubil še zadnji kos pameti. Že v najzgodnejših letih sem bil toliko prosvitljen, da nisem več verjel v obrtni list štorklje. Kljub vsemu pa sem bil brez dVoma dober otrok, zakaj lahko bi bil še vse slabši. > Z enajstim letom sem že obvladal vso slovensko literaturo. Z dvanajstim sem že ugotovil, da »pohujšanje v dolini Šentflor- Spoznavajmo Sovjetsko Zvezo! Pravkar je izšla pod tem naslovom brošura s pestro vsebino: poljedelstvo, živinoreja, življenje v kolhozih, sovjetizacija, Baltika i. dr. Cena din 2'—. Naprodaj v trafikah in knjigarnah. Naroča se pri: Tiskovni zadrugi, Maribor. SAMOMORILNI KANDIDAT A: Kam pa tako naglo in tako obupan? B: Ni mi več živeti! V vodo grem. A: Za božjo voljo, zakaj pa vendar? B: Ni mi več živeti. Saj vidiš, vsega primanjkuje. Bencinu ni, mesa ni, olju ni, še sukanca ni več. Kako naj živim, ko vsega primanjkuje? V vodo grem. A: Pa bi počakal vsaj do konca vojne. B: Kaj pa še! Zdaj grem v vodo, dokler je še čas. Če bom čakal do konca vojne, bo še vode zmanjkalo. NEVERJETNO. V neki družbi so se dogovorili, da plačajo najboljšo večerjo tistemu, ki bo povedal najboljšo pripovedko. Eden izmed oženjenih gospodov začne: »Nekoč je 'bila neka žena, ki ni nikoli v življenju zahtevala denarja za nakit in ne za toalete .. .« »To ni nič«, mu brž seže v 'besedo neka dama. »Jaz sem pa poznala nekega moža, ki je res imel takšno ženo. Sleherni dan jo je vprašal če morda ne želi nov klobuk ali novo obleko ... janski« ni napisal Valentin Vodnik temveč Cankar. Tudi to sem ugotovil, da »Krpanova kobila« ni konj temveč vse kaj drugega. Moje literarno znanje je šlo tako daleč, da sem dobro vedel, da je Dante rajše jedel grah nego špinačo in da je Shakespeare bolehal na ošpicah. Kljub temu pa je trdil moj profesor, da imajo vse moje naloge neko prav posebno lastnost, ki jo je označil kot absolutno nenadarjenost ali impotentia to-lalis. Po njegovi sodbi sem bil torej dober učenec. Koliko je rabil Cezar tram.ovja za svoj most čez Ren, kaj je gnalo Napoleona v strašno rusko zimo in zakaj je kvadrat nad hipotenuzo ... Pa pustimo to! Hotel sein samo povedati, da me vse to prav nič ni zanimalo. Takoj po dvanajstem sem stopil v trinajsto leto svoje moške dobe, Ko sem takrat prvič slišal besede: »Ljubi me in svet 'bo moj«, sem se odločil, da si bom osvojil svet po tej nizki ceni. Iz te odločitve sem izvajal posledice in zaljubil sem se preko ušes. Tisti čas sem hodil samo še s kakim zaljubljenim romanom ali lirično pesmijo pod pazduho. Bog pomagaj — trinajst let in spomlad! Toda ne maram, da ibi postal sentimentalen, posebno ker je postalo pozneje moje srce SEDEM KRAT SEDEM. Mlado dekletce je prišlo v menjalnico po srečko in zahtevalo številko 51. Ni hotela druge, morala je biti ta številka. Imela ;’e srečo in dobila je zahtevano srečko. Po dveh mesecih je ibilo žrebanje in zadela je 10.000 dinarjev. »Kako pa ste prišli baš do številke 51?« jo vpraša prodajalec srečke, ko je prišla dvignit denar. »To vam rada povem«, odgovori ljubko dekletce, »sanjala sem sedem noči zapored o številki sedem in ker je sedemkrat sedem 51, sem vzela baš to številko.« PREGOVOR. Učitelj razlaga pregovore in pravi: »Imamo tudi pregovore, ki imajo isti Domen, če jih obrnemo. Na primer: Pes, ki laja ne grize in: pes, ki grize, ne laja. No, Janezek, povej mi kakšen podoben prim en« Janezek: »Bolha, ki grize, ne laja.« prostrano kot povečani mariborski kolodvor. Pa nič zato. Vse skupaj je bila samo povdarjena individualnost. Vsa tajnost vsake moje srečne ljubezni je tičala zgolj v tem, da sem vedel, kdaj je dobro napraviti konec. Moj Bog, če se danes spomnim na mojo prvo veliko ljubezen! Ker pa Minka ni hotela o meni ničesar vedeti, sem potrt taval po mestu in bližnji okolici, Prerok Elija se najbrž niti v puščavi ni čutil tako zapuščenega kot jaz v živahnih mestnih ulicah. — In pred drevjem v parku se nisem spomin-jal svojega nad vse ljubljenega profesorja naravoslovja, temveč vživel sem se v sledečo sliko: Ko bi takole visel na drevesu — solidno vrv okrog vratu — nič bi me ne 'bolelo več, ne zobje, ne kurje ok.o in ne srce — temveč bi bil mrtev — in Minka bi prišla mimo, zakričala bi in čokoladki pralineji bi ji obtičali v grlu — in bi padla nezavestna v mačehe in koprive, ker me je le na tihem ljubila in mi samo ljubezni razodeti ni hotela — in naenkrat ne bi Ibil več popolnoma mrtev, ampak bi pomežiknil z očesom in rekel: »Vidiš Minka, tako je moralo priti, vse Ti odpuščam, in sedaj imaš solato!« (Nadaljevanje) v prihodnji številki) PODKUPOVANJE. Čeprav je neprestano naglašala, da potrebuje novo olbleko, klobuk in čevlje, se mož ni dal pregovoriti. Žena je končno segla po zadnjem adutu: »Ako tega ne dobim, ne izpregovorim več s teboj niti besedice!« On: »Sedaj si pričela še s podkupova- njem!« PRI ZDRAVNIKU. »Kaj naj storim, gospod doktor, da moj mož med spanjem ne bo govoril?« »Podnevi ga pustite do besede!« POŠTENA OBČINA. Župan: »Sinoči sem vam ukazal, da izobesite belo zastavo, ali ne veste, kaj to pomeni?« Sluga: »Da ni nobenega falota v >bčini.« Župan: »In zakaj niste izobeseli zastave?« Sluga: »Oprostite, saj sem jo, pa jo je ponoči nekdo ukradel.« SKROMNOST, Zlikovec naj bi bil zarana obešen. Ob zori vstopijo v celico ravnatelj jetnišnice, duhovnik in razne uradne osebe. Predramijo obsojenca, ki si pomane oči in vpraša: »Ali res ne morete opraviti brez mene?« IZ PISARNE Šel: »Gospod Tintič, tega mora biti enkrat za vselej konec! Vedno mi prihajate prepozno v urad in ga pred časom zapu« ščate. Saj se zna zgoditi, da pridete nekoč tako pozno in odidete tako zgodaj, da boste Samega sebe srečali na stopnicah.-< Veliko razprodaja Češki magazin, Maribor Prodajamo od 20-30% cenejše od znano nizke In . . stare cene. — Zato pohitite vsi v . . . Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja! Bela Ljubljana Dopisnik Cene. Glede ločitev smo letos dobro preskrbljeni. Vrstijo se skoraj kot na tekočem traku. Prijatelj, ki se je včeraj poročil, je lahko jutri že samec. Tak sveže pečen parček se je na-stanil ^ nekem ljubljanskem predmestju in napravljal povsod videz idealne zakonske sreče. Možiček je bil v službi, ženka pa doma. Dober sosed lepega dne ustavi možička in mu pove, da ima ženka konverzacij-ske ure z nekim uglednim gospodom. Rečeno, storjeno. Sledilo je kratko telefonsko obvestilo in ptičica se je ujela v past za ločitev. Neizogiben »inflagranti« bo dobremu sosedu prinesel zasluženo Nobelovo nagrado. Te dni sta imela v neki ljubljanki gostilni dva igralca generalko za neko ameriško komedijo iz divjega za-pada. Njuna igra je bila tako mojstrsko in prepričevalno podana, da so morali vmes poseči gledalci, ker bi sicer sledila zdravniška intervencija. Avto — zadnja moda! To zveneče geslo je realiziral nek sicer skromen uradnik, ki jie dobil skromno dediščino. Stanovanje se na zunaj itak ne vidi — si je mislil mož — in si kupil avtomobil. Jedli bomo »skromnejše«, zmanjšali režijo, namesto zalog za življenje si kupimo bencinske. Pa bomo »nobel« reprezentirali svoj uradniški položaj... Z ukinitvijo naših prostozidarskih lož je prišel ob svojo vrednost tudi njihov inventar, ki se je prodal na intimni dražbi. Najvišjo ceno je dosegel mučilni instrumentarij za torturo. Kakor smo obveščeni iz »dobro informiranih krogov«, so bile zloglasne framazonske klešče prodane ljubljanskemu muzeju za čedno vsotico. Toliko v pomirjenje naše jav nosti. Na izletniških točkah Ljubljančanov ob Savi in Sori bi kazalo zidati tovarne za1 predelavo odpadkov. »Zapuščina« ima ob ponedeljkih kaj žalostno sliko. Tako vidiš cele tone odvrženega papirja in praznih škatel, ki ti nazorno pokažejo »nedeljsko življenje« Ljubljančanov. Obligatne prometne nesreče bodo poslej izostale, ker bodo ljubljanske ulice v teku naslednjega stoletja dobile regulacijski načrt s širšimi ulicami in nove tramvaje z »Vacum« zavorami. S tem bo tudi odpadla nujna potreba po novem kirurškem paviljonu na ljubljanskem velesejmu —, pardon, v ljubljanski bolnici... Plavalno prvenstvo je za nami. Športni reporterji hrvaških listov so dobili dolgo pričakovani »dopust«. Tiskarskega črnila so pa toliko prelili na račun »razpadajoče Ilirije«, da bi prav lahko naši fantje v njem trenirali. Našim rivalom smo pa le dokazali, da nismo tako od muh, kot so bile njihove pobožne želje . . < Za »umetniške kroge« je »Toti teater«, ki bo na ljubljanskem velesejmu, še vedno prava zagonetka. Ne ve se še , katera skupina bo nastopala ali »Neodvisni« ali Mrakova; samo to se ve, da bo to »šlager sezone«'. Morda bo v kratki sceni nastopil tudi zastopnik ženitbene industrije »Rezor?« PLAVALNA SEZONA V LJUBLJANI ie letos v polnem zamahu. Zagrebčani so sicer delali drugačne račune, danes jim je Pa menda že jasno, da so oni ZPK, kur znači: Za Par Kilometrov — zaostali za »Ilirijo«. Tudi bratje z morja, ki se sicer silno boje hladne ilirijanske vode, so konstati- rali naenkrat precejšnjo vročino, ki je komaj popustila z eno točko razlike. — V Mariboru so plavali »Iliri-jani« za prvenstvo zveze. Občinstvo in dež, oboje jih je navdušeno sprejelo. Posijala pa sta popoldne tudi sonce in gospod župan. — Če bo šlo vse po sreči, bo Ljubljana, ki je sicer »Kraljica cvička«, prvak tudi v vodi. In če ne bo šlo vse po sreči, bo šel naslov pač — po vodi. Greh Spovednik: No, sin, imaš še kakšen greh? Grešnik: Da, oče, enega samega še. 1 Spovednik: No? Grešnik: Nekaj grdega sem gledal. Spovednik: Tako)? Kesaj se in odpuščeno ti bo. Torej? Grešnik: Torej, nekaj grdega sem gledal... i Spovednik: Kaj pa? Grešnik: Sliko modernega umetnika. „Zvezdaw, zbirališče Ljubljančanov Do poslednjega kotička vsak večer nabito polna si — ljubljanska apoteka -v marsičem še nepopolna. Za plesalce poskrbljeno I ie le bolj po božji volji. Orka luj! Saj vse vrti se po paroli: Bij in kolji! Kukor Abduraman čaka gost na naročeno pitje, preden kaj do njega pride, samega čakanja sit je. Da imaš postrežbo zmerno, v tem so misli gostov ene. Nekaj pa je prvovrstno: prvovrstne so ti — c ene! Izpod Karavank BORBA NA JESENICAH Tolčeta se KID in Bata, Bog ve, kaj s tega še rata? JESENIŠKIM SPIRITISTOM sta se oni večer prikazala kar dva duhova. Prvi je bil pokojni ravnatelj Trappen. Sredi vojne nas je zapustil. Izrabil je zmedo v večnosti, ki je nastala s sedanjo vojno. Po dveh dobrih desetletjih se je spomnil na nas in nas spet posetil. Da bi videli njegov mrk obraz! In krvaveče srce! Pošetal je po Jesenicah, pa ni več našel Assling iz nekdanjih časov. Pred meščansko šolo s Prešernovim imenom se je stogotil kakor se je znal samo on. »Ali smo jo za Prešerna zidali!« je zaskovikal, a ne po naše. Za njim se je prikazal čevljar Miha Artelj, se mu smejal v pest, nato ga je pa tolažilno potrepljal po ramenu. »Gospod direktor, jaz tudi nisem zato tekel v Ameriko, da b; mi ob vrnitvi avstrijski žandarji dolarje vzeli. Potolažite se. Nekdaj ste nas podili, naše brate od dela metali, mi smo vam pa po svojih močeh vsepovsod nagajali. Sedaj so vaši nasledniki in moji preostali bratje taki'prijatelji, da drug drugemu slavo kadijo in s črnimi fanti vred igrajo svate za naše magnate.« JESENIŠKA SKRIVNOST Trije so osumljenci, a en sam mrlič, v stvar jel pa zamešano kar enajst že prič, le kdo pravi grešnik je, še ne ve se nič. Iz uredništva. Ko smo posvetili nekaj verzov g. J. Špicarju, je pisal, da smo ga premalo obdelali. Naročil je list. Pozneje je g. A. Kuhar pisal, da na Jesenicah vse iztaknemo in podajamo v zdravem humorju. Tudi on se je naročil na »Totega«. G. M. Sušnik pa grozi, da 'bo list odpovedal, če se bodo ponavljale »neslane in plitke zafrkacije«. V pismu brani sebe in »sožitje«. Njegov'načrt v Tov. Vest- niku spada med iluzije, s kakršnimi nas zalagajo filozofi-prokuristi raznih D. D. Izdajatelji T. V. ga lahko takoj začno izvajati, ker se strinjajo z njim, sicer bi ga ne objavili v svojem glasilu. — G. Sušnika iskreno vabimo med svoje sotrudnike, ker so vsem odprta naša vrata. Ker ve za »zelo razinoliko in zanimivo gradivo«, je zelo dobrodošel! V tolažbo mu pa povemo, da so satiri izpostavljeni navadno samo znameniti, splošno znani ljudje. Pika. S CESTE O li : »Gospodična, ali Vas smem prositi za kratek razgovor!« Ona: »Prav žal mi je, sem pa poročena!« On: »Jaz, sem tudi poročen in mi je tudi prav žal.« Iz Celja BOG MARS V EVROPI Evropa je že dolgo kontinent krvavih borb med starimi in mladimi imperiji. Na njenih ozemljih sc vrše grozovite bitke. Posebno hudi boji se odigravajo v ožinah in v koridorjih. Junakom gre končno za to, kdo se bo vrnil okinčan z lovorjevim vencem zmage domov v naročje svoje izvoljene device, ki miu bo belila žgance z ocvirki in mu mesila med pšenični kruh janež ter bosta živela še dolgo let tako v miru in zadovoljstvu, obdana od številne družine ... DOBRA KUHARICA. Mož je 'bil na izletu in je prinesel s seboj pol oprtnika gob. »Ali so pa tudi užitne?« ga je žena skrbno vprašala. »Če jih boš ti skuhala, ne bodo več,* je odvrnil mož, ki je imel že izkušnje. DOMAČA PRIDIGA Zena; »Že zopet mi prihajaš tako pozno domov!« Možek: Ah, draga, ne zameri! Ko sem šel skozi park, je skočil predme neznanec in zakričal: ,Denar ali življenje’!« Žena : »In ti, osel, si mu dal seveda denar!« Iz Zlatorogovega kraljestva NOVA VAS Po svetu boben poje in bliska se, grmi, granate pa letijo na mesta in vasi. Pri nas je vse drugače, tu sonce se smeji, iz zraka nam železo na glave ne leti. Drugod so ruševine, kjer bile so vasi, pri nas je zrasla nova, Goreljek se glasi. NERODNO IME »Oprostite, prosim, moje Ime je Gobec.« »Oprostim.« Da bo noga vedno lepa, čevelj mora biti tak, Kakor zna ga narediti x V Mariboru tvrdka »Jak«. Trgovina s čevlji? Maribor, vogal Aleksandrove c. in Sodne ul Bav - bav Framasoni, strašna pasma, leglo greha in skrbi, huda ura nastopila je za vas poslednje dni. Vaša koža trdoživa se ničesar ne boji, v ložah včasih se na mehkem prav prijetno obsedi. Za strašilo po potrebi strašne vaše so oči, • včasi kdo se tam popraska, kjer ga prav nič ne skrbi. MISLI ZADOVOLJNEŽA. »Ne vem, zakaj je toliko nezadovoljstva na svetu? Ljudje naj bodo zadovoljni s svojo usodo, kakor sem jaz — potem bodo pa lahko mirno in srečno živeli. Če imaim u-dobno stanovanje, dobro hrano in pijačo, fino smodko in svoj mir ter ugodje, sem s svojo usodo že popolnoma zadovoljen.« VPRAŠANJA. Ali je res, da so pri finančnih kontrolah vžigalniki po din 250? Imam jih večjo zalogo, a jih zaradi pomanjkanja bencina ne morem spraviti v promet. Prosim c. uredništvo za tozadevno informacijo. Ferlin Janez, bivši, zdaj upokojeni tihotapec, Kor-parjeve grabe. ŠILO ZA OGNJILO Pred poroto je zaspal eden izmed porotnikov. Branilec reče predsedniku: »Oprostite, gospod predsedniku, boni^ pa počakal, da se gospod porotnik naspi.« '. Toda sodnik ga zafrkne: »Morebiti pa čaka, da se bo' zbudil, kMar boste vi končali!« ■ ® D. Goflja: Moderna dama Milijonov nekaj le ima, avtomobil in kužka dva, nje delovanje je, da zeha, da se od zehanja upeha: »Oj, nič se ne zgodi!« Preromala je zemlje vse, vendar povsod je dolgčas le, kar je sveta prepotovala, ves dolgočasen je domala: »Oj, nič se ne zgodi!« Literatura dolgčas je, film in teater krha se, kjer boksarski kak par se suče, si boksar noče streti buče: F »Oj, nič se ne zgodi!« Še v modi nič ni novega, načelo staro še velja — telo ne bodi vsem očito, temveč naj bo lepo pokrito: »Oj, nič se ne zgodi!« Ko v kriminal gospa se ozre, kar križa se in zgraža sc: »Nič vislic se nam ne obeta, nikjer ni novega Haceta — oj, nič se ne zgodi!« Ljubimcev tucat le ima, vsak dan samo škandalčka dva, milijon presladkih ur je imela, in vendar nič ni doživela: »Oj, nič se ne zgodi!« Mladenič neki šel je v smrt, duševno radi nje pač strt, um drugemu je pokiselil — zavoljo nje se je ustrelil: »Oj, nič se ne zgodi!« » In vojna poročila dan na dan požira kar zaman — ne padajo še nič krdela, je tudi Anglija še cela: »Oj, nič se ne zgodi!« Tako ji teče dolgčas dni ob tem, da »nič se ne zgodi«, a tudi njeno sinekuro končala smrt je z zadnjo uro. »Oj, nič se ne zgekli!« So djali damo v hladni grob, je žalosten to bil pokop, ob njem so pač ljudje spoznali, da bi lahko za smrt to djali: »Oj, nič se ne zgodi!« NAJLEPŠA LETA. »Katero desetletje je za žensko najlepše?« »Tisto med 28. in 30. letom,« SANJE ^ Ona: »Nocoj se mi je sanjalo o biser«! ogrlici iu jutri je moj rojstni dan.« O n : »Dobro, da sl mi povedala. Kupil Ti bom najnovejše sanjske bukve.« VRNIL MU JE. Gospod vpraša dečka: »Koliko let si imel lani?« Deček: »Deset.« ^ Gospod: »Pa letos?« Deček: »Enajst.« Gospod: »Potem jih imaš sedaj 21.« Fant se hitro znajde: »A tako? Slišite, koliko nog ste imeli lani?« Gospod: »Dve!« Deček: »In sedaj?« 1 Gospod: »Tudi dve!« Deček, že v previdni oddaljenosti: »Po- tem ste osel, ker imate štiri noge!« GENTLEMAN Ona: »Pol leta je že, odkar so mi operirali vrat, pa se mi brazgotina še vedno pozna.« On: »Kaj bi to! Vaši prijateljici Ančiki, ki je bila pred tremi leti operirana na slepiču, menda brazgotina sploh ne bo nikoli izginila.« Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru, /