I^et sa koristi delavskega l|udstva. D«l»v- ci so opravičeni do va«ga kar pr>duc»ra|o. Thia p«p«r I* dsvotod to ths interaata of ths working claa«. Workers ar« on 11 tied to all what thoy produce. M A a??:™* IHC s. IN», »I th. (XMl off»«-« Uk*»r 111 lb- Arlofi'onfMMof M»reh Ird. IN7». Office: 2146 Blue Island Ave, "Delavci vseh dežela, združite se", >1 PAZITE! naštsvilko v oklapaju-ki •« naha|a polog vašega naslova, prileplle-nsga spoda|ali na ovitku. Ako (240) |e številka ' tedaj vam s prihodnjo itsvllko natega lista poteče naročnina. Prosimo, ponovite |o takoj. Stev. (No.) 23». / Chicago, III., 9. aprila (April) 1912. Leto (Vol.) VIL Nedolžne žrlve kapila- 8ta™a angleških pre «stičnega moloha. M00arjev^0nCana < London, 6, april«, — Kakor že poročano, je angleška vlada sprejela zakon, ki določuje minimalno plačo za angleške rudarje. Da t« zakon ni popolnoma tak, ka-keršnega so si preniogarji želeli, menda ni treba še posebej poudarjati. V m* kakor pa ko angleški rudarji nepričakovano veliko dosegli, ko so prisilili vlado, da s» j«' morala tako daleč podati. Tak uspeh je danes mogoč 1«» v složnem nastopu organiziranega iu tako vzorno discipliniranega delavstva kakor so angleški preniogarji. Vprašanje, če so štrajkujoči preniogarji voljni vrniti se na delo na podlogi tega zakona, je bilo dano na 'splošno glasovanje. Izid je bil nepričakovan, kajti vsi voditelji delavstva so upali da se bo ogromna večina štraj-karje izrazila za konec stavke vsled velikega pomanjkanja, katerega trpijo. Toda večina premo-garjev glasovala, da se naj štrajk ne konča, dokler niso posamezne distriktne komisije natančno določile plač vseh rudarjev v smislu novega zakona, ki določa, da se za vsak distrikt postavi po-j sebna komisija za uravnavanje ; plač. Te komisije sestoje iz polovice zastopnikov rudarjev in rudniških podjetnikov; vsi sku- ! Boston, Mass. — Rabi Levi je po zaslužcnju ožigosal kapitali-utične izkoriščevalce ameriškega naroda Njihova brezmejna samo-Hpinoat je tako skrajna, da niti ne prizanaša najnežnejši deci, ki je komaj shodila. Ker stariši ne gaslužijo dovolj, da bi mogli izhajati. četudi skromno, so prisiljeni pošiljati svoje otroke na delo v tovarne. Rabi Levi je dokazal, da v državi Maine in New York ne po znajo nobenega zakona, ki bi omejeval starost otrok pri tvorniškem delu. Za to trditev je Levi navel potrebne dokaze iz svoje lastne preiskave. Pri 558 otrocih — tvor-niikilt delavcih, s katerimi se je natančnejše pečal, je dobil štiri delavce, stare komaj tri leta; 21 jih je bilo starih 5 let; 45 jih je bilo starih 9 let; in 76 v starosti 10 let. Ta preiskava se nanaša na New York, a nič boljše ni v Maine, kjer so stotine otrok v starosti 5 let zaposljene v raznih industrijah ter so prisiljeni delati po 12—15 ur na dan, V New Vorških slaščičarnah je zaposlenih 175.000 otrok, ki še niso dosegli starost 12 let. Govornik je ob sklepu pozval svoje poslušalce, da se 7. vso vnemo zavzemajo za te nedolžne žrt- pa j pa si volijo predsednika. Za ve ter od držav izpoalujejo za ko- j slučaj, pa da bi se glede predsed-ne v njih varstvo. nika ne mogli zediniti, imenuje Take razmere nikakor ne dela- ' vlada predsednika te komisije, jo časti ameriškemu kapitalizmu, tem manj. ker se godijo v dvajse- ti MI GREMO NAPREJ". Bodočnost in rešitev narodov je I ste svojih zavednih volilcev sko-socializem, glasnik brezpogojne ro za 3000 glasov, pravičnosti, neomejene enakosti Drugi njih velik uspeh pa je in mednarodnega bratstva. to, da so milwauski sodrugi uni- Soeializem je "credo" (veru-1 čili obe stari stranki ter ju pri jem) vesoljnih mas brezpravnega,| silili, tla sta pokazali svoje pravo, zaničevanega in zatiranega proletariat«, ki je začel dvigati glavo in tirjati ugrabljene mu pravice. Komaj dobrega pol stoletja je se to je, kapitalistično lice in tla ne bost i več mogli izdajati pod raznimi krinkami za prijatelje delavstva. V Milwaukec ni več preteklo, otl kar je Karl Marx za-1 republikancev m tudi demokratov klica! zatiranim masam: "Dalav- ne; ostala je samo mešanica "ne ci vseh dežela združite se! Zdru- strankarstvo". katerega življenje POLOŽAJ AMERIŠKIH MOOAJEV. PRE tem stoletju, katero bo pustilo za seboj ostuden madež naj potile jše-l ga in najškandaloziicjšega izkori-I fcVevanja otrok, ki so komaj zapustili zibelj, v zgodovini oholega in , vladajočega vsega mogočnega a-£ meriš k e ga dolarja. Izvrševalni komite ,je premo garjem priporočil", da konča jo štrajk. češ, da je njih zmaga častna, ako jo takoj sprejmejo. Vlada je štrajkarjem naznani la, da ne bo še nadalje respektira la njihovih pravic, do tlela, ako ne sprejmejo sedanjih pogojev in tako končajo usodepolno indu Človeku se čudno zdi. da so strijsko krizo. Vojaštvo je pri danes take stvari sploh mogoče Sumljivo znamenje je to, da razni "sveti" in nesveti ljudski prijatelji mirno spijo vspričo take vne-bo vpijoče krivice. Gotovo se ne morejo izgovarjati, tla ne poznajo razmer, saj živijo med in na račun takih izkoriščevanih reve dbv. Vedite, tla pride tudi za ljudi te vrste dan plačila, ko bomo delavci pošteno obračunali s to gni lo in krivični kapitalistični sistem isgovarjajočo »sodrgo. ki tišči delavce k tlom in jih uči slepe pokorščine tlo njihovih izkoriščevalcev. Zato se ta svojat boji socia-liina: kajti ona ve. tla prihaja ibeializem z ostro brezovo metlo. P10TITRUSTNI ZAKON V MISS0URI VELJAVEN. Sicer so čudeži v naših modernih časih docela izginili, a kljub temu se kateri še dogodi, a ne^ri posameznih osebah, ampak v naši politiki, ki je tako korumpirana. i da se nam zdi vsak njen količkaj l treznejši in pravičnejši korak pravi čudež. Da je vrhovno sodišče proglasi-• lo protitrustni zakon države f Miasonri za ustaven in potrdilo I kaien. ki jo je naložilo Missouri-'•ko sodišče petrolejskemu trustu iT znesku *:>o o00, je nazadnje tu Hi čudež, kajti do sedaj je vrhov-ao sodišče razveljavilo še vsako razsodbo državnih sodišč, nko ni bila po volji mogočnim trustja- nom. ( Istočasno se je potrdila tudi razsodba, ki prepoveduje Standard Oil družbi iz Indiane trgova ti v državi Missout i. istotako H'1 puhlicsn Oil družbi in Waters Pierce družbi. Ker prihaja ta razsotlba ravno času volitgv, je jasno, da je bi-j* pisana pod političnim pritiskom to da ima namen upljivati v pribit gotovih oseb za predsedniški pravljeno za odhod v premogov ne kraje, kjer bo stražilo stavko kaze. ako št raj ka rji ne odnehajo Najnovejša poročila trdijo, tla se je že v več krajih delo zopet pričelo in da se smatra stavka za končano. Narodna konvencija soc. stranke v Indianapolisu. Narodna konvencija socialistične stranke v Ameriki se vrni v Indianapolisu, Intl.. in ne v Okla borna City, Okla. Tozadevno splošno glasovanje je bilo zaključeno 29. marca. Za Indianapolis je gla sovalo 22.501 sodrugov. za Okla-boma City pa 11,521 ; Indianapolis je torej zmagal s 10.980 glasov večine. Konvencija se ima vršiti 12. maja. Ker pa so nekateri soc. klubi predlagali, da se ta datum spremeni. je možno, tla se konvencija vrši prej. Ko bi bila pri angleških štraj-karjih .pravica na prodaj, bi .>0 *kda že zdavnaj kupila. Rojak utonil. V Cedar Lake je predzadnjo nedeljo utonil 50letni rojak Edwin Ploetz. Hitel je namreč na pomoč potapljajočeinu se Adam Mazar- ju, a ko je prišel do njega, se mu je vdrl led pod nogami in post hI je sam žrtev ledenega jezera. Ploetzova žena in sin Walter sta 11111 prihitela na pomoč in mu lotela vreči rešilno vrv. V tem hi->11 se je tudi sinu vdrl led. Ženi se je posrečilo rešiti sina z največjo težavo, a mož je med tem izginil poti votlo. Njegovo truplo potegnili iz vode nekaj ur pozneje. Mozar se je vzdržal na površju in so ga rešili. Ploetz je živel svoj čas v Chica gi. kjer je imel obilo znancev prijateljev. Pred nekaj leti se je preselil v Cedar Lake, kjer je prevzel večje poslopje za letovišča rje. , m Za slov. knjižnico v Chicagi je podaril sodmg Mike Kulovec dve knjigi: Opatov praporščak in Kralj Matjaž. Chicaški delavci, posnemajte ga* žite s«' k skupnemu dehfla svobodo, podajte si roke iu pojdite v boj za svoj lastni blagor. Kakt) kratek je ta čas v svetovni zgodovini, a že se ruši sila tri-noštva za katero se je mislilo, tla j«* nepremagljiva. Svet zadobiva novo lice z vsakim dnem. Bojni krik vstavajočih delavskih mas napolnjuje, ozračje vsega sveta in sovrag se umika milionskim četam zavednega proletariats, ki ima na svojem praporu zapisano geslo: Naprej 1 Cim večja je nasprotna sila, tem gostejšo, tem čvrste jše in lirabrej-še so nase čete, ki ne poznajo poraza, ki se ne umaknejo niti za korak nazaj, ki ne poznajo nobenega premirja, kajti one se zavedajo svoje inoči, svojega^vstajenja in svoje bodočnosti. Zavedajo se p« tudi nestalnosti nasprotnih sil. ki vriskajo nad vsakim tre-notnim ¡11 navideznim neuspehom naše armade, ki pa nas niti za las ne spremakne iz našega tira. Naši nasprotniki vedno in vedno pozabljajo, da mi ne poznamo poraza, da so naše vrste vsak dan številnejše in vsak dan pogostejši zrnate, da se glasi naše geslo: naprej do končne vesolne zmage! Pri občinskih volitvah zadnji teden se zopet pokazala hitro rastoča moč socializma med ameriškim delavstvom. Četudi v enem ali drugem kraju socialistični kandidati niso prodrli, a uspeli, ki so ga dosegli znači nepričakovan napredek in nam daje dovoli zagotovila za zmago pri prihodnjih volitvah. Milwaukee, Wis. 3. aprila. Kar je bilo že naprej pričakovati, se je zgotlilo, namreč, da bodo združeni republikanci, demokratje in drugi delavskemu napredku sovražni elementi nadglasovali socialistične volilce. To se je tudi zgodilo pri včerajšnjih volitvah, ko je "nestrankarski" republikanec Ir. Hading dobil 4:1.064 glasov in socialistični kandidat sedanji ma-vor Krnil Seidel .10.200 glasov. Otl aldermanov, ki so bili včeraj izvoljeni, je 7 socialistov. Iz Mrcjšnjega ostanejo v občinskem svetu 4 socialistični alder-mani. tako bodo imeli socialisti skupaj 11 aldermanov v bodočem občinskem svetu. Število "ne strankarskih" aldermanov znaša 26. V mestni službi ostanejo še naslednji velevažni socialistični uradniki, kojih termin poteče še čez tlve leti: mestni odvetnik, zdravstveni komisar, tla veni komisar, komisar javnih del in več lrugih, ki bodo varovali koristi mihvaučanov pred "nestrankarskimi" graftarji. Ako pomislimo 11a vse laži, na •se podkupovanje in na ves tlrijg liimbug, ki so se ga milwauski kapitalisti posluževali v zadnjem olilnem boju, ako pomislimo, da 1» devet tnihvauških dnevnikov aznih narodnosti skozi dve leti an na dan najostudnojše lagalo socialistični upravi in tla o vseh elikih uspehih Seidelove uprave ni niti besede pisalo, marveč je ves čas od prvega dne, ko je ista prevzela zavoženo mestno gospodarstvo v svoje roke, storil« vse. da jo je čim najbolj odtujila nerazsodnim meščanom. Ako pri tem pomislimo, da se je tudi cerkev udeleževala tega protisocinli-stičnega boja, moramo pripoznati velikanski uspeh milwauSkih sodrugov, ker so kljub temu vsestranskemu nasilju pomnožili vr- pa bo brez dvoj be kratko. Milwauski sodrugi so prepričani, da so kapitalisti zadnjič na krmlu mestne uprave in tla bodo socialisti pri prihodnjih volitvah čez dve leti z veliko večino za vselej uničili kapitalistično t. j. n« strankarsko moč. Socialisti so takoj danes začeli nov volilni boj za prihodnje volitve. Kakšno mnenje vlada med mil-wauškimi sodrugi o začasnem po razu, kaže naslednje poročilo tnilw. rojaka: Milwaukee,' Wis. 5. aprila. Drugi dan po volitvah je bilo res vse nekako žalostno P na tisoči ljutlij ni šlo na tlelo. Pa tudi kapitalist ieni zmagovalci niso v resnici nič navdušeni za svojo zmago, ker vedo. da so si socialisti utrdili svoje stališče in pridobili gotovo lepo število dobrih in zanesljivih glasov, na katere lahko vsak čas računajo. Zmagali so n s pomočjo svojih zvijač, laži in največ pa z nezavednimi delavci zaradi katerih jim nismo prav nit nevoščljivi. Pri tem navideznem porazu pa tukaj nismo prav nič obupali. Takoj drugi dan je bil vsak sotlrug navdušen za nov boj. In slovenski sodrugi so prvi dan jk> volitvah z veseljem zložili precejšnjo svo to že za novi volilni boj. Mi hočemo naprej in ne nazaj!" ' Cast in priznanje zavednim so-drugom! Naslednja mesta so pri občin skih volitvah 2. aprila zadohila rdeče lice: Belleville, lil. — Pri današnjih volitvah so socialisti izvolili tri aldermane ter tako pomnožili število svojih zastopnikov v občin skem svetu na 4. imeli sa 11a m ret že prej enega, ki ostane še naprej v uradu. Qulncy. HI. — Prvič v zgodovini mesta je bil danes izvoljen so eialist za aldermana. Carlvle, III. — Pri današnjih volitvah je bil izvoljen socialiatič ni kandidat Frank Huber za su pervizorja. Ta uspeh je bil veliko presenečenje za ljutlij, ki so se ob vsaki priliki norčevali iz socializma. Canton City. 111. Vest. da.so bili štirje socialistični zastopni ki izvoljeni v občinski svet in samo dva republikanca, je vse tukajšnje politike iznenadila. Pearl. 111. - Thomas Blair .je bil izvoljen za supervizorja 11a so-eialističnem tiketu. Collinsville, lil. — Vsa ostudna gonja rudniških |>odjetnikov po-raziti socialističnega kandidata za cenilca Henry C. Schocttle-a ni nič pomagala. Zmagal je kljub vsemu nasprotstvu z 618 glasov večine. Hartford. Ark. — Socialist Peter Stuart je bil izvoljen za ma-vor.ja nad demokratičnim in neodvisnim kandidatom. Battle Creek, Mich. — Socalisti so izvolili enega nldermann in pomnožili število svojih glasov za 50%. Kalamazoo. Mich. — Socialisti so izvolili G. Lockwooda in Van Balarcum-a za aldermana. Dowagiac, Mich. — To mesto je postalo rdeče,, ko je izvolilo šest socialistov v razne mestne urade. Socialistični kandidat za Položaj pretuogarjev, kojih delovna in plačilna pogodba je polekla z .'II, marcom, je ostal ne-spremenjen. Delavci v ozemljih mehkega premoga čakajo izida splošnega glasovanja glede pet odstotnega zvišanja in nekaterih drugih ugodnost T. Splošno vse upa, «la bodo preniogarji sprejeli te pogoje ter se takt) izognili veli kega in težkega boja. Za rudarje v ozemlju trdega premoga pa situacija ni tako ugodna. Konferenca med zastop-niki premogarjev in premogovnih podjetnikov, ki se ima vršiti v sredo, 10. t. 111. v Philadelphiji, bo najbrže ostala brez uspeha. Podjetniki načeloma odklanjajo glavno zahtevo delavcev, to je, popol no priznanje unije. Tudi v zahtevano zvišanje plač nočejo privoliti. Podjcdniki kljub premirju jiopravljajo razne naprave v rutini kili ,češ, tla je to tlelo neobhodno potrebno, kar pa voditelji unij zauikavajo in odločno protestirajo proti takemu početju. Zaradi tega se nasprotje poostruje, Med preniogarji vlada najlepši mir in disciplina, a kljub temu imajo oblasti pripravljene cele tolpe konstablerjev, ki imajo ob prvi najmanjši priliki začeti svoje barbarsko tlelo. RAZVOJ KITAJSKE REPUBLI KE V SMISLU SOCIALIZ MA. London. 6. aprila — Prvi in za-easni predsednik kitajske republike dr. Sunvatsen je izjavil na prani čašniškim poročevalcem: "Dokončal sem politično revoluci jt> Kitajske, a sedaj hočem pričt ti največjo socialno revolucijo, kar jih pozna svetovna zgodovina. Odpoved Manču dinastije pravici tlo prestola je samo sredstvo tlo večjega razvoja in bodoči raz voj kitajske republike bo v smislu socializma." Dr. Sun je navdušen zagovornik skupne lastnine in pravi. da že ima od vlade dovoljenje za pro-|>agant1o in vse potrebno za podr-žavljenje železnic, "rudnikov in druge enake industrije in njenih sredstev. I11 po njegovi izjavi nt bo nobenim privatnim interesom dovoljeno odirati in izkoriščati kitajski narod potom kontroliranja posameznih industrijskih panog. Ako se Sunyatsen-u posreči izvesti ta obsežni program, bo ki tajska republika stopila na čelo vseli kulturnih držav. Lopovščina rudniških podjetnikov. Soc. klub v Bokoshc, Okla., je poslal na glavnega tajnika soc. stranke pojasnilo, o vzrokih nso-depolne katastrofe v Mc Curtain, kjer je 20. marca t. 1, zgubilo življenje 85 premogarjev. Poročilo se glasi: "Gotovo ste brali o katastrofi v Sans Bois rudniku, Mc Curtain, ki je blizu Fort Smith, Kans, Magnat jeklenega trusta Frick načelu je temu podjetju. Do sedaj se je v tem rutiniku dogodilo sedem eksplozij. Rudniški nadzornik Boyle je ta premogovnik že zdavnaj zavrgel. Ker ga pa ni dal zapreti, ampak je dovolil se naprej promet v njem, ap splošno sodi, da je zato prejel lepo "napitnino". Mnenje tudi vlada, tla je inero-tlijjni faktor zanemaril dolžnost obvestiti premogarje, da je bila ena četrtina jame proglašena za "Nevarno zaradi plinov". Ako bi storil svojo dolžnost, bi brezdvom-110 zgubil delo. Večina žrtev so bili socialisti. . T#ko je Frick svoji brezmejni sa-mopašnosti skoro docela iztrebil socializem v Mc Curtain. 65 vdovam in 250 sirotam, kojih večina je socialistična, preti pomanjkanje. Sodrugi v Bokoske apelirajo na sodnige po vseh državah za pomoč in želijo, tla prevzame pobiranje milodarov osredni urad stranke. Hokoskc leži 26 milj vzhodno od Mc Curtain. Večina tukajšnjih sodrugov — rudarjev je odšla tje ter izvršila junaško delo pri reševanju. ("lan narodnega komiteja za Arkansas Dan Ilogan je stavil predlog, da tla socialistična stranka iz svoje osrednje blagajne tisoč dolarjev poti pore za po nesre či prizadete vdove in sirote. Predlog |*ride takoj na glasovanje kakor hitro ga bo podpiralo določeno število podružnic. Osrednji urad je že prevzel kolekcijo milodarov, katere je poslati narodnemu tajniku soc. stranke John M. Work-u, 111 N. Market St. Tbicngo. Jugoslovani lahko pošljejo prispevke tudi na tajnika Jugosl. Soc. Zveze Frank Petrich-a. ravno tam. Slaba vest? Kenosha, Wis. — Socialistični govornik in član soc. predavatelj skega liceja W. F. Ries iz Toledo. O., se je mudil dlje časa v tem mestu ter priredil več govorov. Ob istem času je imel priti v Ke-nosho famozni katoliški jud Da viti Goldstein 11a poziv raznih tukajšnjih verskih avtoritet. Ko je Ries o tem zvedel, je javno |>o-nudil Goldsteinu $1. ako hoče ž njim debatirati o socializmu in še $100 nagrade, ako mu bo občinstvo pripoznalo zmago. Gledišče, ki je bilo določeno za Goldstcinov govor je bilo natlačeno polno, a govornika ni bilo otl nikoder. Goldstein je namreč zvedel o Riesovi ponudbi ko i dospel v Milwaukee in ga je ra-talo strah pred neizogibno hlama-žo. Da pa se reši Riesa. ni šel v Kenosho in je raje pustil željne poslusalce na cedilu. Duhovnik, ki je nastopil mesto Goldsteina, je navzočim povedal, tla bodo šli vsi oni v pekel, ki so volili socialiste. Sodrug Ries pa je ob istem času imel okrog 700 poslftšalcev broječ shod na ulici skoro do polnoči. David Goldstein mora imeti . . . .slabo vest in ne more biti prepri- mayorja je ostal v neznatni manj-|?BTl 0 rrj,ni?nosti svojnffn da se ne upa javno nastopiti s šini. Billings. Mont. — Socialisti izvolili dva aldermana. (Nadaljevanje na 2 strani.) STAVKA STAVEBNIH MIZARJEV V CHICAGI. Splošna stavka stavbenih mizarjev v Chicagi, 111.. ki se jc pričela s 1, aprilom in v kateri je prizadetih okrog 17.000 organiziranih delavcev omenjene stroke, se z gotovostjo bliža koncu. Do sedaj se je že pribljižno ena polovica strajkarjer vrnila na delo, ker so posamezni stavbeni podjetniki podpisali njih zahteve. Kakor vse kaže, se bodo tudi ostali podjetniki udali ter tako končali štrajk, ki zanje ni posebno prijeten, ker je prišel ob času. ko je največ tlela. Ako bi se šlo samo za zvišanje plače, bi gotovo nili do štrajka ne prišlo. Točka, katero se podjetniki branijo sprejeti z'vsemi štirimi, zahteva, tla mora biti ves material, ki ga mizarji rabijo .izdelan od linijskih delavcev ni en otl 'skebskih" kakor se jc to sedaj godilo. Stavbenim podjetnikom nikakor noče iti v glavo, zakaj se njih mizarji potegnjejo za druge delavce, s katerimi oni sploh nič opraviti nimajo. Seveda "gospoda" te vrste ne uvideva ,da je taka zahteva najboljša podpora za ukrepitev in poospeševanje unistva. Cim več dela »za unijsko delavce, tem več delavcev rabijo linijska podjetja tem močnejše in upljivnejše so unije. Enaka kooperacija bi morala vladati med vsemi organiziranimi delavci, pa bi bile strokovne unije nepremagljive. Človekom, ki zna malo več kot do pet Šteti. Vsekakor slabo znamenje zanj in njegove prijatelje!? Kdor je z obljubami radodaren, je skop v dejanju. Pri časopisih to ni izjema. » L ttHOLETARKC *U«TZA IMTKUtl DELAVSKEGA ljudstva. •£HAJA VSAKI TOREK. Laataik m iadajatelj; «•(•»lotiuka delavska tiskovna dra/ba v Chkafo, IN. ' fcarocainat Za Amartco $1.50 aa celo l«to, 75c aa •»i teta. Za E vropo 12 aa calo leto, $1 aa pol leta. ^ /Vi $pT0fH*f*U>i bivoli i PROLETARIAN OwMd aad published Evbbt Tuesday by loath Slavic Workmeai Poblishlaf Compaay Chlcafo. ¡iliaois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze t Ameriki. »vascaimoN rates: United States aad Canada, UJO a year, 7Sc lor hali year. Ko. ci£n countnea $2 a year. $1 ior hali year. ««vaamino rates on agreement. NASLOV < ADDKESS): MPROLETi REC" M48 Blue Island ave. Chicago, 111. ''Mi gremo naprej* (Nadaljevanje s prve strani.) Jamestown, N. Y. — Socialisti so izvolili prvega aldermana v tem mestu. Butte, Mont. — Volilni boj za zadnje občinske volitve je bil najsrditejši, kar jih pozna zgodovi na mesta. Kapitalisti, saloonarji in cerkev so se združili proti socialistom, ki so kljub temu izvolili še enega aldermana k onim petim v občinskem svetu. Fort Scott, Kans. — Iz strahu pred socialistično zmago so se republikanci in demokratje združili pri mestnih volitvah, a socialisti so kljub temu izvolili tri alder-mane od petih. Ker imajo dva že v obč. svetu, bodo sedaj imeli večino. Liberal, 11!. — Socialisti so po-metli staro mestno upravo. Izvolili so mavorja in vse druge uradnike, kljub temu, da so bili republikanci in demokratje zdniženi. Peoria, 111. — Pri zadnjih volit- vah so socialistični glasovi nara-stli za 50%, Izvoljen je bil prvi socialistični alderman v tem mestu. Kau Claire, Wis. — Socialistom se je (»osrečilo izvoliti župana. Superior, Wis. — Trije socialistični supervizorji so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah. Chicago, 111. — Brez vsakega večjega boja so socialistični kandidati dobili 18,163 glasov, kar je nekako 6% vseh oddanih glasov. V sedemindvajsetem wardu je dobil sodrug Phillips 1525 glasov. Tudi v devetem, dvanajstem in štirindvajaetem wardu je socialističen živelj zelo močan. Elroz, Wis. — Trije socialistični aldermani in dva mirovna sodnika je uspeh socialistov pri zadnjih občinskih volitvah. Green Bay, Wis. — V prihodnjem občinskem svetu bodo tudi socialisti zastopani po enem ss-d rti gn. Doba "nestrankarstva". Kdor svojo modrost kaže samo v kritikah, ta javno |H>kaže, da je sam najstrožje kritike potreben. • • Bajoneti in koli vzbudijo najbolj zasjmno delavstvo in ga tirajo naravnost v naročje socializma. • • Za vsak povprečni dolar, ki ga delavec dobi za svoje delo, gre» povprečno najmanj sto dolarjev v žepe kapitalistov. Ali se vam dV)padet • • Vlada Z. I)r. mora biti posebna prijateljica socializma, >ieer bi njena milica ne množila socialističnih glasov. • • Kdor socializma ne pozna, ni še s tem opravičeni kritizirati ga. Ako je pa "korajžen", pa naj pripravi posodo za blamažo. • • Kdor vedoma drugače piše, kot misli, lače Laž pa ni čednost in tuli njena prijateljica ne, »e manj pa reanica. kateri je čednost v sorodu šele v petem kolenu. Socialistična uprava v Milwaukee je bila zadnji torek, 2. aprila, poražena- " Poražena — začasno! Milwaudki delavci so izgubili svojega župana in večino v občinskem zboru, pridobili pa to na glasovih skoro 4000. Število glasov gre vedno naprej in naprej; v tem oziru socializem ne pozna pora-ia. In to je glavno I Bil je torej poraz in napredek. Kdor pa vestno sledi razvoju gospodarskih bojev v Zed. državah med proletarijatom in kapitalizmom, temu "poraz" milwau-ških socialistov ne pomeni poraz temveč velikanski napredek pomeni nov korak naprej — pomeni namreč, da so stare politične stranke, ki so doslej sleparile delavce pod raznimi imeni, pričele izginjati iz površja — pomeni, da je nastopila nova doba, doba 14 nestrankarstva"' (nonpa rtisan-ship). Ta doba je bila neizogibna; in čimprej je prišla, tembolje za delavce. Dolgo vrsti let sta bili na političnem površju dve kapitalistični stranki: republikanska in deinokratiška. Te dve stranki sta se navidezno vedno kavsali med sabo in kazali delavstvu, ki tvori pretežno večino volilcev, kako da se jedna bolj kot druga ločita po "načelih" in "ljubezni" do ljudstva. Zlasti demokratje so in še danes kažejo hinavsko lice delavcem, češ: mi sino za pravice ljudstva ! — in zapeljali so s tem mnogega nerazsodnega mezdnega sužnja. Razredno zavedni delavci smo sicer že davno znali/da se republikanska in demokratiika stranka v bistvu ne ločita niti za las, da je jedna kot druga ponižna dekla kapitalizma, da je jedna kot druga nasprotna delavcem. Da se nismo motili, dokazale so torkove volitve v Milwaukee. Kje so v Milwaukee republikanci? Kje so demokratje? Ni jih! Izginili so! Šli so rakom žvižgat! Namesto njih pa so politične kreature brez načel, brez programa, Nikdar nel Kogar to oplaii, da obupuje nad vspehom socializma, tak se ne sme imenovati sociali-kapitalistični hlapČoni združeni , sta strahopetec je, in naj gre k pod imenom "nestrankarji" kojih ves program na njihovi črni zastavi se glasi: "Smrt socializmu!" Ali more odslej se kteri delavec, ki hoče sam sebi dobro, verjeti v kakšen "princip" de- materi za peč! Za solncem pride dež, a za dežjem vaelej solnce. Vsak poraz nas more ¿e bolj razgreti, za boj, kajti končna zmaga mora priti! Kapitalistom v Milwaukee se mokratizma ali republikanizina? je enkrat posrečilo, da so potisni-Milwankee je dokaz, da vsega te-1 li delavce nazaj. Morda se jim ga ni! Milwaukee je dokazal, da i posreči še enkrat ali dvakrat. To-republikancev"*in demokratov več j da sodrugi v Milwaukee so zad-ni, da sta bila ta dva imena le j njo sredo že odprli kampanjo za pena, sleparska krinka — vse bodoče volitve, in kadar spet str- skupaj velik "bluff!" . In če bi socialisti v Milwaukee ničesar drugega ne dosegli, kakor samo to, da so demo - republikancem ali republikratom sneli sleparske krinke strankarstva raz obraz, že samo zato zaslužijo čaat in respekt! Kar je prišlo V.Milwaukee, prišlo bo tudi v drugih mestih, prišlo bo v splošnost. Doba nestrankarstva je tu. Kapitalizem ne bo več dolgo vodil delavstva za nos z dvema strankama, odnosno z dvemi imeni ene stranke. Republikanci in demokratje bodo izginili, a iz njih ostankov se bo izcimila jedna stranka "nestran-karjev", očitna nasprotna delavstvu. kapitalistična stranka. Izginile bodo hinavske platforme o "pobijanju trustov", o "znižanju carinskega tarifa" itd. in namesto teh veljalo bo samo eno načelo: "Boj socializmu!" To je priyesel čas — prinesla je mogočna sila socialistične stranke, stranke razredno zavednih delavcev, ktera mogočno raste od dne do dne! In to je. kar mi socialisti hočemo. Saj je naš bojni klic že od nekdaj: "Smrt kapitalizmu!" In kolikor bolj je naš nasprotnik očiten, toliko bolj bo naš boj zmagovalen, osrčujoč. mogla vi jo "nesrankarje strmo-glavljeni bodo za vedno. Tudi drugod bomo doživeli poraze, koder delavci še niso dovolj močni proti vsezadolarskim kohortam kapitalističnih "nestrankarjev". Toda moč socialistične stranke raste od dne do dne, in prišel bo dan — kakor pride za dežjem solnce — ko ne bo kapitalistom vse "nestrankarstvo" nič pomagalo. Socializem bo zmagal in živel! ' eem *e marsikatero bridko uro neprijetno zadrego. Da so vzlie temu predali . stavko v trenotku, ko j« delavstva postala neverjetna t? ča o veliki modrosti, preudarL sti in zrelosti ruhrakih rudarja Trdno sklenjene g0 njih brezuspešen boj ni polomil njih discipline: Skupno so ustavili «fo. lo, s trdnim namenom, da zagr». bijo zopet za orožje, ko s« žejo Ugodnejše in delavskemu bo! ju prijaznejše razmere. Brez uspeha ta boj ni bil: darf je stavka končana, bo rmlnilki kapital le prisiljen, da po zaklju. čenem boju regulira mezde. In za triuinfiranje nad delavstvosi rudniški mogotci res nimajo vi. roka. Zakaj to je gotovo: iz last-ne sile niso ugnali delavstva v kozji rog in le nezaslišanemu terorizmu vlade in ostudnemu i* dajstvu krščanske organizacije imajo zahvaliti, da niso bili t pravkar končanem boju grdo tepcu i. Sodrugi! Delavci! Korajžno na- MEZDNO GIBANJE MED SLO- prej! KONEC RUDARSKE STAVKE NA NEMŠKEM. Socialistična uprava v Milwau-ke« je poražena — kaj pa zdaj? Ali naj denemo roke navskriž in tugujemo? Kdor je čital o brutalnem nastopu vlade, ki je z vojaštvom razganjala zborovanja stavkujo-čih rudarjev, z žandarmerijo in policijo zapirala stavkovne straže. kdor je uvaževal podlo izdajstvo krščanskih stavkokazov, ni bil niti za trenotek v dvomeh, da tako težavnega boja za pošteno mezdo in za opravičene delovne pogoje delavstvo ni še bojevalo, kakor pred kratkem ob Ruhri. Stavka bi se brez dvoma lahko nadaljevala še lep čas, zakaj stav-kujoči rudarji sa lahko zidali na neomejeno zvestobo in solidarnost vsega ostalega delavstva, tudi denarne, politične in moralne podpore bi jim ne manjkalo in z nadaljevanjem boja bi bili lahko prizadjali rudniškim baronom, vladi in krščanskim izdajal- VENSKIMI RUDARJI V DOMOVINI. V Zagorju, v Trbovljah, nt Hrastniku in na Ojstrein se je začelo med premoga rji mezdno gibanje. Delavne in plačilne razmere po omenjenih premogovnikih so take. da bi rudarji niti ob normalnih razmerah ne mogli zdelo-vati s svojimi nizkimi plačami, kaj pa šele ob današnji draginji. Umevno je torej samo po sebi, zadnjem času celo skrčile, name sto da bi se bile po vsej pravici ivišale. Upoštevajoč vse krajevne pla čilne in draginjske razmere in pa bedo, ki vlada v družinah rudar jev ao zbrani zastopniki delavst va soglasno sklenili, da izroče ravnateljstvom vseh treh rudnikov spomenico, v kateri se izraža prošnja, naj bi se ne samo glede na to. da so plače v primeri z na raščajočo produkcijo premoga padle, temveč ker so se plače sa me na sebi vsled reduciranja v zadnjem času znižale, povišale plače vsem pri rudniku vposlenim delavcem brez izjeme za 20%. Nadalje naj bi se za akordna dela določila plača tako, da zasluži vsak jamski delavec vsaj 4 K 20 vin. na šiht. Ta spomenica se je predložila najpoprej javnim rudarskim shodom. Shodi so se z navdušenjem izjavili za spomenico in sklenili, da Ii naj ravnateljstvo nanjo odgovori do 22. marca. Na dan 23. marca p« so ae zbra-odborniki podružnic Unije ru-larjev avatrijskih in delegatje rudarske zadruge II. akupine iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika na važno poavetovanje v Trboveljskem Delavskem domu. Na duri trkajo važni dogodki. Kolikor pa poznamo naše rudarje v domovini, vemo, da bodo mirno, trezno in premišljeno zasledovali razvoj njih mezdnega gibanja in se ravnali po navodilih, ki | jih podele zaupniki njihovih organizacij. Poročila iz naselbin. Sygan, Pa. 3. aprila, 1012. Ker je stara pogodba med nami — premogarji — in delodajalci potekla in nova še ne postala perfektna. praznujemo počitnice. Pmlno gremo zopet na delo, se bode vršilo še splošno glasovanje, a ko sprejmemo novo plačilno lestvieo ali pa jo zavržemo. Tu-kajšno meščansko časopisje poroča. da je sicer gotovo, da bode 99% premogarjev volilo za sprejem nove lestvioe ter da bo večina rovov obratovala kar naprej. Moram omeniti, da to ni druzega, kot neganje ljudstva. Organizirani premogarji se ne vrnemo prej na staro sužnost, da dobimo glas iz urada IT. M. W. of A. Verujem, da bo velikanska veČina volila za sprejem pet odstotnega povišanja plače in nekaj drugih udobnosti. Seveda vsak premogar voli po svojem prepričanju, katerega baje moramo spoštovati. Fakt pa je. da ugodnejše prilike za izvojevati si višje plače bas še nismo imeli in to seveda potom stavke, katera je zadnje in edino sredstvo; potom katere smo dosegli vse udobnosti, ki jih uživamo danes. Človek, ki ima odprte oči, vidi razliko v situaciji organiziranega in neorganiziranega delavstva. Kljub vsem protekcijam, ki smo jih deležni v uniji, pa imamo vmes ljudi, ki vedno zabavljajo čez njo, so nasproti vsaki dobri akciji ter ovirajo odboru njegovo delovanje. Po mojem mnenju so isti pravokatorji štev. 2., ki delajo brezplačno uslugo bogatim družbam. Isti so podlejši od onih štev. 1., ki se vrinejo v unijo s krinko na obrazu, da v njej delajo razpor proti visoki nagradi od kapitalistov. Prepričan sem. da jih je veliko, ki bi ne marali plačevati mesečnih prispevkov, da se jim ne odtegne pri plači. Ni treba misliti, da Slovenci nimamo »ličnih ljudij. V tem smislu se najbolj prepričamo v političnih organizacijah. Marsikateri se pri bari po prsih tolče in pravi: jaz sem dober socialist, — a se ne za- Majniška Izdaja. Da tudi mi slovenski socialisti dostojno počastino mednarodni delavski praznik ter tako pokažemo svojo solidarnost z milio-ni zavednega proletariata po vsem svetu, si šteje uredništvo v dolžnost izdati "Proletarca" v slavnostni obliki, kakor običajno, in sicer na osmih straneh. Slavnostna številka izide 30. aprila. Uredništvo »ploh jamči, da bo prvomajska slavnostna številka 14Proletarca" nudila najbogatejši material za propagando razredne zavesti in socializma in najprimernejše čtivo za izobrazbo slovenskega delavca v Ameriki. Vse bovala bo tudi raznovrstne današnji družabni red karakiteriznjoče slike. Uredništvo in upravništvo se je zavezalo, da izvrši svoj del naloge kar bt> največ mogoče —drugi dol naloge morate pa izvri-šti vi, aodrugi. Na delo takoj, vsi! Ne zamudit«" niti minute! Majska številka mora. v roke slehernemu slovenskemu delavcu v Ameriki. Na delo agitatorji, zastopniki! Na delo socialistični klubi in napredna društva! Od vas pričakujemo najboljših uspehov. Ta številka mora iziti najmanj v 10,000 iztizih. Ne čakajte z naročlbatni da zadnjega. Do 27. aprila morajo biti že vsa naročila v upravništvo. Naročite takoj! V vsako večjo naselbino mora najmanj 1000 iz-tisov. Cene so sledeče: t 10 iz ti so v 45c; 25 iztisov $1..;50 iztisov $1.85; 75 iztieov $2.50: 100 iztisov $3.25; 200 iztieov $5.50; 300 iztisov $8.00; 400 iatisov $10.00; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $19.00. Izpolnite ta kupon ter pošljite nam! UPRAVNIŠTVU "PROLETARCA", 2146 Blue Iti. Ave., CHICAGO, ILL. Sodnici:—Pošiljam $......za-............iztisov Majske Številke "Proletarca". • Ime .........................................' V Naslov.........................................*..... • «.••»•••..•••<•» • . • • • • _ . veda dolžnosti, ki ga vežejo napram stranki. Brat delavec 1 Ali ai v vratah zavednega delavatvaf Ako ne, potem ai gotovo iaternu nasproten! Sicer je včasi dober izgovor: simpatiziram; dostikrat pa je jalov. Delavec, ki kljub temu, da ima priliko ne stopi v socialistično stranko, prizna, da ni razredno zaveden, in da se rajši alkoholu vladati ali denar nositi nenasitnim malham raznih kreatur. Seveda, te vrste ljudi bi ne pridobili za naše ideje niti proti plači ne. Smelo trdim, da si takoj pridobimo cel svet, ako bi cerkev in delodajalec priporočala socializem. To se seveda nikdar ne bo zgodilo. Tovariši delavci! Naš klic je: vsi v delavsko politično stranko. Zahtevajmo, kar nam po naravni pravici gre; namreč: cela vrednost našega dela. Delimo si sami med seboj, ne pa s troti današnje družbe. K vsemu temu je treba izobrazbe, ktero dobite v soc. časopisju in knjigah. Za Slovence je list "Proletarec" prepotreben, ki je lastnina delavcev samih; ne la-stuje ga nobena poedina oseba, ker le na ta način je mogoče, da prinaša čtivo izključno le za delavske koristi. Seveda je zopet to odvisno od Slovencev — delavcev koliko da se zavedajo svojega stališča. V naši naselbini jih je še dosti, ki niso še nič pomagali možu z batom pritisniti. Navadno so le isti prvi, ki so najslabše finan-cielno podprti.. Toraj tudi Sygan, zgeni se za tisk. fond "Proletarca", oziroma tisti, ki se do sedaj niste slišali močnega glasa udarcev moža v našem glasilu. 2rtvuj-mo se vsa j eno stotinko tpliko /a našo propagando, kakor tk kapitaliste. Vsekakor pa nam je treba sloge ter opustiti tisto otročjo naivnost, trmo in nevoščljivost, katere večkrat rodijo spor in nove stranke. Tukajšno društvo "Bratstvo", štev. 6. ter klub "Mladi Vrh", štev. 13. J. S. Z. stojita trdno r^ina ob rami. Klub ne plačuje društvu nobene stanarine, kar je čast gori omenjenemu društvu, ki lastuje tukajšni "Dom". Saj pa tudi sodnigi stojijo vedno v prvih vrstah za procvit društva "Bratstvo". Le to društvo je steber naše naselbine ter soustanovitelj mogočne S. N. P. J., v kateri veje prosti duh ter skrbi za izobrazbo svojih članov. Vsak tukajšni naseljenec — zaveden Slovenec je tudi član tega društva. (\stno priznanje zaslužijo pionirji te naselbine ter deloma tudi v bližnjem Cuddy, ker so vzlic opoziciji trdno z duhom časa korakali naprej. Uradovanje tega društva je bilo od rojstva sem vedno vzorno, a kljub temu je želo vedno črno nehvaležnost. V zavesti, da so opozicionelne stranke po-vsml na delu. niso omahovali, ampak še s podvojeno silo delali prid naroda. - Ko smo delali načrt za tukajšni društveni 44Dom", pri katerem ima največ zasluge sodrug Jul. Lesjak. se je zopet šlo, kako to dobro akcijo podreti; posmehova-lo se nas je. češ, kje pa denar. V blagajni smo res imeli samo pol drug stotak. Danes pa če pomislimo na prodajo Doma. nam ostane dva tisoč ca pa kov in to v teku šestih mesecev. To je vredno premišljevanja. Upam, da mi nobeden ne zameri, ker pišem resnico, (ista včasi oči kolje.) Poročati moram, da se je začelo splošno zanimanje za državljanske papirje, pri katerem jih podpira tuk. soc. klub, v katerega uradu se nahajajo aplikacije za prve in druge papirje. Kateri ga ni zmožen sam spopolniti, mu drage volje mi ustrežemo ter tako prihranimo nepotrebnih potov in sitnosti. Ako bo potreba, odpremo tudi večerno šolo za poduk ameriške konstitucije, katera je gotovo umestna, da jo zna vsak držav-I Ijan. S proletarskim pozdravom. Louis Glažer. South Omaha, Nebr. — Delavec, ki voli na volilni dan kapita-listično stranko i republikansko ali demokratsko) je podoben iz-dajalcu, ki izda samega aebe, svojo družino in avoje »odelavce in to za čašo piva ali pa par cigar. Tak delavec ne premiali, da je s tem glasom podpisal kontrakt za nekaj let, da bode ponižen hlapec kapitalistov in da bo radovoljno prenašal jarem, v katerega ga vklepa kapitalist po njegovi lastni krivdi. Drugi dan delavec zopet dela od zore do mraka,, napenjajoč vse svoje sile za onega, ki ga je včeraj volil. Ko pride zvečer utrujen in izmučen iz dela proklinja tovarno, kapitaliste, samega sebe in vse kar mu pride na pot. — In zakaj T Zato, ker je nezaveden, ker še vedno verjame bajke, ki jih uči cerkev in kapitalizem, ("'lovek, zdrami se, abudi se. Poglej malo okrog sebe! Videl boš neizmerno bogatstvo, katero so delavci nakopičili posameznim kapitalistom. Poglej železnice, mesta. vse kar je na svetu je ustvarila pridna delavčeva roka. A kaj imajo delavci od vsega tega o-gromnega dela! Nič! Dokler so delavci krepki in zdravi, da morejo garati kakor živina, tedaj jim kapitalisti dado milostno dela. Ko pa oslabe. ko zapravijo zdravlje po nezdravih tovarnah, ko jih pohabijo stroji, da niso več sposobni za delo, tedaj jih kapitalisti ne marajo več; prepuščeni so na milost in nemilost samim sebi. In kadar delavec odda glas za republikanske ali demokratske kandidate, tedaj pove, da se strinja s tem krivičnim poslovanjerfi. Seveda vsak tak delavec spozna svojo zmoto, kadar je že prepozno. Kdor pa voli za socialistične kandidate, pa s teni pokaže, da se ne strinja s sedanjimi razmerami. da ga ni več volja hlapče-vati in da zahteva popolne spremembe v smislu pravičnosti. v Zatorej delavci, združimo se proti skupnemu sovražniku kapitalu! S soc. pozdravom — John Ortar. stranka boriti od prvega začetka. Naj reče kdor hoče in kar hoče, bodočnoat Združenih Držav je ao-cialiatična. Za ta trditev bo najboljši dokaz zgodovina prihodnjih deaetih let, v katerih bomo doživali take spremembe na našem političnem polju, da ae nam niti ne sanja. Delavatvo se je začelo zavedati 8voje moči in krivic, katere se mu gode dan na dan. Treba bo aamo še nezavedne delavce poučiti ter jih tako privesti v naše vrste in vesolne delavske mase naših držav bodo šle v boj kakor en mož ter iztrgale oblast in moč iz rok tiranov. Na delavstvu samem je ležeče, kdaj se to zgodi; čim vst rajnejše in boljše delo, tem krajši je čas, ki nas loči od našega vstajenja. Zatorej delavci, neustrašeno na delo vsi, brez zjeme! Zavednost delavstva bo tista sila, ki bo končala vsa grozodejstva sedanjega krivičnega kapitalističnega sistema! Za socializem — Jos. Radelj. i ► Stran Kp. I Naznanilo. Čitateljem in prijateljem Pro letarca po vzhodnih državah na snanjamo, da jih v kratkem obišče sodrug in nas zastopnik - FRANK PODBOJ, ki je pooblaščen pobirati naročnino, iprejemati oglase, prodajati knjige i. t. d. Bojakom ga kar najtopleje priporočamo. Najpnro obišče naaelbine v Pennsylv*niji Uprav« "Proletarca Mulbery, Kans. — Dolžnost me veže, da napišem par vrst o sedanjem položaju tu živečih rojakov. Delajo po vseh rovih in sicer vsak dan, a zasluži jo le toliko, da se prežive; o ka kem prihranku ni govora. Z letošnjo pomladjo se tu v Kansasu in južnem Missouri ne moremo pohvaliti. Dež in sneg je na dnevnem redu. Ceste so tako razrite in blatne, da je skoraj ves promet nemogoč. Najboljša živina ne more niti praznega voza vleči. Ljudem, ki so oddaljeni od mest. primanjkuje potrebnega ži veža in jim preti lakota. Enkrat smo imeli celo že točo. debelo kot lešniki, ki je padala med gromom in bliskom. V našem distriktu se prav pri dno pripravljamo za jesenske vo litve, pri katerih nameravamo iz voliti enega kongresnika. Naši tukajšnji rojaki kakor tudi drugi delavci prihajajo do spoznanja, da se je treba združiti ter skupno nastopiti proti delavskim izkoriščevalcem s tem, da bodo delavci izvolili zastopnike v zakonodajne zastopc može iz svoje srede, ki bodo delovali na to, da bodo spre jete za delavce koristne postave, ki bodo branile delavca, kadar bo zahteval opravičeno zvišanje plače in ki bodo vzeli zagrizenim sovražnikom delavstva iz rok vso oblast in moč. Za vse to je neobhodno potrebno, da si delavci osvojc občine, countv-je, države in nazadnje ves narod. In kadar bo to vse doseženo, bodo delavci rešeni težkega jarma, ki jih žuli do krvi, bo delavcem zasijalo solnce prave svobode in sreče. Da pa bo to čim prej doseženo, je dolžnost vsakega delavca, da pomaga pri tem delu. Nekateri nestrpneži pravijo, da mi socializma ne bomo dočakali. Seveda ne, ako bomo roke križeiVi držali in čakali, da bodo dru^T za nas vse storili. Brea boja ni zmage! Zgodovina socializma v Združenih Državah nam svedoči, da naša končna zmaga ni več daleč! Jesenske volitve bodo pokazale našo nepregledno armado, broječo okrog dva miliona volil-cev. Kaj pa hočete še hitrejšega napredka. L. 1900 je socialistična stranka dobila 100.000 glasov. Ali ni to dovolj velik napredek, zlasti, ako upoštevamo velike ovire,. s katerimi ae je imela naša mlada j Vae oči obrnjene na Milwaukee. Ako ae zanimate m napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer aocialiati kontrolirajo meato in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako ae naročite na "Milwaukee Leader", nov. boc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropoliteki časopis, ki prinaša vae novice, največ pozornosti pa posveča delavekim in-tereeom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 26c na meaec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wii. m mt lAMUMj NAZNANJE. Po pomoti ao v zadnjem Prole-tarcu v imeniku Zveze izostali sledeči novoustanovljeni socialistični klubi: St. 72, Oollinwood, O., tajnik Fr. Koželj, 4429 Aspenwalle Ave. Št. 73, Red Lodge, Mont., tajnik Luis Yeller, Box 47, organizator Frank Doniček. Št. 74, Willock, Pa., tajnik Fr. Dolinar, L. Box 112, organizator Jack Miklaučič, L. Box 3. Vsi ti klubi dobe Chartarje po aprilski seji eksekutive J. S. Z. Tajništvo Zveze. Za E&st Youngatown, Ohio. Jugoslov. socialistični klub, št. 18., v East Youngstown, O., priredi 15. aprila zabavo s koncertom in plesom. " Program: 1) Pozdravni govor. 2.) 44Svoboda", slika v štirih delih, 3.) deklamacije, 4.) ples. — Sviral bode izvrsten tamburaški zbor. — Zabava se prične ob sedmih zvečer v Renner's Hali, na 10. postajališču (stop) E. Young-atown. Vstopnica 25 c. Delavci in delavke! Udeležite se te zabave, da se skupno zabavamo in pozabimo pri tem na vse težave življenja. Pripeljite seboj svoje prijatelje in znance! Cisti dobiček je namenjen v delavske izobraževalne namene. Za najboljšo zabavo je vse preskrbljeno! S soc. pozdravom — Jos. Fili-pan, tajnik. VSEM TAJNIKOM IN ČLANOM JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAZNANJE 1 Vse tajnike klubov Jugoslovanske socialist, zveze, kakor vse posameznike, ki imajo opravka z glavnim tajnikom Zveze se obvešča, da se je unad Zveze preselil iz 1830 So. Centre Ave., na 111 N. Market St., kjer se nahajajo novi prostori skupne stranke. — Vsled tega naj se v bodoče (od 1. aprila naprej) vse Zvezi spadajoča pisma in pošiljat ve pošiljajo na tale naslov: SOUTH SLAVIC SECTION, Socialist Party, 111 N. Market St. Chicago, 111. Vpoštevajte to, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Fr. Petrič, tajnik Zveze. ZASTOPNIKI "PROLETARCA" Za La Salle, ni: John Rogelj, 1216 3rd Street. Za Sprinfffield, 111.: Frank Bregar, Za Superior, Wyo.: Lukas Grosser. Box 341. ZA MILWAUKEE, WIS WM. BLOEDORN priporoča Slovencem HARMONIE HALL-O Vogal Ist Ave. in Mineral Street Še danes naročite en iztis slavnega romana "JUNOLE", kjer so popisane delavske razmere chicaškjh klavnic. Cena znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. 'WWVWVWWWWWWW'WW Kdorkoli bo poslal na Cunard Steamship Co. Ltd. 21—24 State Street, New York, ali cor Dearborn & Randolph Str., Chicago; ali Metropolitan Bldg., Minneapolis, Minn., znamko za en cent, bo dobil knjižico važnih informacij za potnike, kakor tudi slike glavnih krajev na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem ter Avstriji spolh. FOTOGRAF L. HAGENDORFF ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE sliko. 173 Reed St. MILWAUKEE, WIS. \ l Ako hočete res dobro in po meri narejeno OBLEKO obrnite ae na rojaka: Kirchgessler & Ermenc " ki tudi popravljata, čistita, ¡[ peglata in barvata obleke, f ' k Vsako delo jamčeno. i ► * * Slovenci in Hrvatje, podpirajte domače podjetje. I 291 6roie St.. Milwaukee, Wis. a SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudtio sprejet. Sodrug Milwaukee, wis. LQUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom svoj . dobro caloieni SALOON. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave. 347—349 GROVE STREET. Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon IG. KUSLJAN-A 239—1st Aye. MILWAUKEE, WIS. I POZOR BRATJE SLOVENCI! Ü Ali fte veate kje je dobiti najbolj!« mea po najnliji ceni? — Gotovo v novi prvi 81ovenaki moderno urejeni mesnici Fcrko Bros., 27#—Ist Ave. ia Park SI. Tu se dobijo najokusnejie aveke in prekajene KRANJSKE KLO BASE, kakor tudi jetrne in krvava domačega iadelka ter najokusnejie PREK A J ENO MESO; vse po najnlijlh cenah. Pridite in praprlfcajta m aami o naftih cenah kakor tudi o kakovosti naAega blaga. NIZKE O ENE IN DOBRA POSTREiBA je naAe gesk lo. IT« poiabite nas torej obiskati v naii novi maaalci v Joe. Tratniko- \ vem poslopju. MILWAUKEE, WIS. Telefon: South 8518 Avstr, Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI:' Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kaus. Podpreds.: FRANK AUQUST1N, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHI* ČERNB, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK 8TARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 357, W. Minefal, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans. MAXI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) Mati je stopala, ne da bi vpra sala sebe zakaj, da g>re. Na misel ji je pa prihajal Vijesovàëikov. — On — on ga je ! — Ta misel je kljuvala v njenih možganih. Ne daleč od tvorniškega zidov-ja, na pogorišču se je gnetla ljud ska množica, ki je hodila po oglju in dvigala v zrak pepelnati prah. Brenčala je kot roj čebel. V množici je bilo mnogo žensk, pa še več otrok, branjevcev, natakarjev, policajev in orožnik Petlin, visok, star človek s srebrno brado m odlikovanji na prsih. Isaj je ležal z hrbtom na ogo-♦relem tramu, glava je visela preko desne rame, desnico je imel v žepu, v stisnenrli prstih levice je pa bila zemlja. Mati je pogledala Isaja v obraz. Eno oko je bilo odprto in je gledalo mrklo na njegov klobuk, ki je ležal med njegovimi leno iz-tegnenimi nogami. Njegova usta so bila napol odprta, kot da bi se čudil, njegovo majhno telo s koščeno glavo je pa dozdevno polivalo. Mati se je prekrižala in vz-dihnila. Dokler je živel, ni marala zanj, ali sedaj se ji je smilil. — Nič krvi! — je nekdo pripomnil s tihim glasom. — Gotovo je bil pobit s pestjo. Neka močna ženska je vprašala, ootegnivša orožnika za roko: — Mogoče še živi T — Beži, beži! — je pripomnil orožnik glasno in odmajal z glavo in roko. — Zdravnik je bil tukaj in povedal, da je vse končano, —■ je nekdo rekel ženski. Nek sarkastičen in hudoben glas je pa zaklical glasno: — Zamašili so usta ovaduhu. Prav ura je! Orožnik je porinil na stran ženske, ki so stale kroginkrog njega in vpraxal je z žugajočim glasom: — Kdo je bil to t Kdo je napravil opazkoT Ljudstvo se je zopet zgrnilo pred njim v gnečo, nekdo se je pa zairežal v gneči. Mati je sla domov. — Nikdo ne žaluje, — je premišljevala. Košata postava Nikolaja se je dvigala prod njo kot senca. Njegove majhne oči so gledale hladno in krvoločno, njegovo desnico je pa zibal, kot bi bila ranjena. Ko sta Pavel in Andrej prišla h kosilu, je vprašala najprvo: — Ali so katerega zaprli radi umora T — Nič nismo culi o tem. — je odgovoril Malorus. Mati je opazila, da sta oba potrta in žalostna. — Ali nihče ne govori o Nikolaju? — je vprašala mati znova in tiho. Stroge oči Pavlove so obvisele na njenem obrazu; odločno je dejal: — O njem ne govore. In težko, da kdo nanj misli. Saj ga ni tu Včeraj opoldne je odšel na reko in se ni vrnil. Povprašal sem po njem . . . Hvala Bogu I — je olehčauo dejala mati. — Hvala bogu. Malorus jo je pogledal in sklo nil glavo. — Tam leži, — je zamišljeno pripovedovala mati, — kakor da bi se čudil . . . tak je njegov obraz. Nikomu se ne smili, nihče ga ni pokril z dobro besedo. Maj hen je, neznateu . . . kakor da bi se bil odlomil od česa iiv obležal Po kosilu je Pavel takoj odložil žlico in vzkliknil: v • i— Te«;a ne razumem! v — Česa? — je vprašal Malorus tiho in otožno. # — Ce ubije kdo zver. roparja . . . mi je umi ji vol Mislim, da bi tudi sam leliko ubil človeka, ki je postal za ljudi zverina. Ampak uboj takega zoprnega, bornega človeka — ne razumem . . . kako je zamogla zamahniti roka? . . Malorus je zmajal s pleči in dejal: — Nič manj škodljiv ni bil, kot zverina . . . — Vem. — Komar izpije le malo naše krvi — pa ga vendar ubijemo! — je tiho dostavil Malorus — No ... O tem ne . . . Pravim le. da je — ostudno! — Kaj hočeš? — je odgovoril Andrej in zopet zmajal z rameni. — Ali bi moral ubiti takega človeka? —- je zamišljeno vprašal Pavel i^o dolgem molku. Malorus ga je pogledal s svojimi okroglimi očmi* narahlo oplazil mater in otožno, a trdo odgovoril : — Zase — se ne pritaknem nikogar! Za sodruge, za našo stvar — pa sem zmožen vsega! In tudi ubil bi človeka, celo svojega sina . . . — Oh, Andrjuša! — je tiho vzkliknila mati. Nasmejal se je in dejal: — Ne gre drugače! Tako je življenje! . . . — Da-a! . . . — je zategnjeno potrdil Pavel — Tako je življenje . . . Zdajci je, kakor po notranjem nagonu skočil Andrej ves razburjen, zamahnil z rokami in dejal: — Kaj hočete? Tudi sovražiti je Časih treba človeka, da preje nastopi čas, ko bomo ljubili vse ljudi od kraja. Pokončati je treba človeka, kateri zavira življenje, kateri prodaja ljudi za denar, da si kupi zanj pokoj ali slavo. Če je poštenim ljudem Judež na poti — postanem sam Judež, če ga VSA TISKARSKA DELA izvriuie točno v vseh jezikih f Jugoslovanska zadružna Vc^ Û Tiskarna naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY 1830 So Centre ave. Chicago, 111. Tiskovine za druitva, pVtrrlen papir, kuverte, vatopniee, programi, posivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vlzltnice itd., ae izvriujejo hitro in aolidno. Pri vnanjih naročilih naj ae vedno navede kakovoat tiakovin, da vemo poročati ceno. UpraAajte vedno preje ta cene predno naročate drugje. NaAe cene ao tmeme. ue pokončam! . . . Pa je greh f ln pravice nimam ? A naši zatiralci pa imajo pravico, da si drže vojake in rablje, javne hide in zapore, ječe in vse druge ostudno-ati, ki služijo njihovemu pokoju in udobnosti! . . . Časih mi pride v roke njihova paJica . . . kaj hočem f Vzamem jo; ne zametujem je, Na desetine in stotine nas uhi jajo ... to me opravičuje, da vzdignem roko in zamahnem ž njo po enih sovražnih glav . /. . Na sovražnika, ki se mi je od vseh najbolj približal in ki je najnevarnejši mojemu življenskemu de lu med vsemi. Taka je logika. Zoper njo se vojskujem, zametavam jo. Vem, da iz krvi nič ne zraste, da ni rodovitna njihova kri! . . . Resnica vspeva, če naša kri v pogostem dežju škropi zemljo, a njihova gnila kri ae izgublja brez sledu, to vem! Ampak nase vzamem greh in ubijam, če vidim, da je treba. Jaz govorim le zase . . . Moj greh umre z menoj, ne sk.rn-ni bodočnost, nikogar ne omadežuje, raznn mene . . . Po izbi je hodil, mahal po zraku z roko, kakor da bi nekaj odbijal od sebe. Mati ga je gledala žalostno in nemirno; čutila je, da se je nekaj zganilo v njem. Temne, opasne misli o umoru so jo ostavile — če ga ni umoril Vje-sovščikov, ga ni nihče od Pavlovih tovarišev, si je mislila. Pavel je a sklenjeno glavo poslušal Andreja, ki je vztrajno, z veliko .»ilo nadaljeval: (Dalje prih.) ' TISKOVNI FOND. Prenos $468.16 Jos. Jcsilt, Chicago, lil. 1.00 Frank Bostič, Chicago, 111. .50 M. Stihauner Chicago, III. .20 ^Pr^Posoga Canonsburg Pa. .50 Fr. Skubie. Witt, 111. * .25 Jug. soc. klub. štev. 28 v Roslvn. Wash. 3.00 J. Ortar S. Omaha, Neb. .26 Glencoe, Ohio. Nace Žlemberger .25 Joe Kosec .25 Pavel Dolenc .25 J, Lamherger, Menard, O. .25 Fr. Petrič, Panama, 111. .05 J. Hozner, Roundup, Mont. .50 Skupaj $475.42 Poročila iz naselbin. Kokomo, Ind. — Delavske razmere pri nas so srednje. Delamo sicer še precej dobro, a z zaslužkom se pa ne moremo bog vedi kako pobahati. Eni zaslužijo uinlp več, drugi malo manj; kakor povsod. Čest o se kdo pohvali, da ima dobro delo. To kaže, da so nekateri ljudje zadovoljni z drobt¡nami, ki padajo raz mize naših delodajalcev. Oni ne premislijo, da dobijo samo eno četrtino tistega, kar bi morali dobiti, ako bi bilo po pravici. Drugi se kaj radi babajo, da so svobodomisleci in celo socialisti. Samo govoričenje in bahanje ne bo izboljšalo našega žalostnega stanja. Dejanja šele pokažejo mišljenje in značaj človeka. Naloga vsakega socialista je, da dela za socializem, da ga širi. da bere socialistično časopisje, da agitira zanj ter mu tako pomaga do zmage. Kdor ne dela za socializem ni pravi socialist. Moč socializma je vat raj nem, resnem in organiziranem delu za odstranitev vseh krivic, ki se nam gode v današnji družbi; brez dela sploh ni socialistične stranke. Z delom socialistična živi. brez dela bi takoj umrla! Torej na delo! Seveda se dobe tudi pri nas, kakor povsod, ljudje, ki imajo strah pred socializmom. Takim dušnim revežem je treba samo izobrazbe, ki jim bo razgnala njih duševno temo za vedno. Taki ne-zavedneži so največja ovira v delavskemu napredku, ker gredo v svoji nevednosti tako daleč, da se strinjajo s kapitalisti, češ. ila sejim godi največja krivica, ako i delavci zahtevajo večjo plačo. In ko bi ti ljudje imeli kaj oblasti v , rokah, bi takoj vse Socialiste lin- i čali. I Vsem tnanjkn izobrazbe in nič druzega! Socializem tu precej dobro napreduje. Pri prihodnjih volitvafi upajo, da izvolijo več zastopnikov v mestno upravo. Socialistični govori se vrše vsak teden in sicer v petek večer in nedeljo popoldne. Rojaki, udeležujte se teh shodov, da se poučite o socializmu. Ne po-stušajte tiste, ki vas odvračajo od socializma; kajti vedite, da taki ljudje socializma sploh ue pozna jo. Kdor enkrat socializem pozna, do dna, ta ne more biti drugega kot socialist. Delavci, vai na krov, vsi v boj in «rnaga bo naša in naša bo prihodu jost, lepša, svobodnejša, ve selejša! S soc, pozdravo^n — Joe King. Lahko sporazumijenje. So mnenja, o katerih se ljudje ne/zamorejo sporazumeti in redko ktero je, ki bi bilo vsakomur všeč. Tako mnenje se naj vzame kot resnica. Kolikor nam je znano, ni bilo med našim narodom, nikdar kake bistvene razlike glede učinka Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina za prebav ne organe. To zelo cenjeno zriira-vilo, izčiati drob, in če se ga vza me pogosto, ga tudi uzdrži čistega. Ono naj se rabi v vseh slučaji!^ ki jih spremlja zguba teka, zabasanost, bolečine v želodcu ali črevesih, kolika od vetrov, glavobol, nervoziiost, napadi revmatičnih in neuralgičnih bolečin. Ono je zelo dobro v mnogih ženskih boleznih, bledici, malariji, slabi barvi obličja, slabosti in želodčnih bolečinah, V lekarnah — Joa. Triner, 1333 —1339 S. Ashland A ve. Chicago, Illinois. Prehlajenja se lahko iiznabite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici. v kteri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kivpi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sridrom na kartonu in na steklenici. ROJAKI v VVaukeganu! Če kočete piti »dobre pijače in se raba viti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 711 Market Street, Waukcgaa. Pri njemu je vse najbolje. Kdo? ne vrjame, naj se prepiča. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. CUlrsve toči vino, pivo in ifftnje prv« vrat*. Smodk« prv« kvalitet« ao na prudej. Za mnofobrojen poatt ac priporoma rojakom v Clevelandu, pa potnikom Laatnlk. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im portirane cigare in cigarete. Va* pristno in po zmernih cenah VAC. KROUPA. 1245 W. 18th St., Chicago, ni. M. A. Weisskopf, M. D. Iskuien zdravnik. Uraduje od 8—11 pred poldn» in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill "No Work-No The W>rkingnuin'& Problem Zutiemarjei i prolilud. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER (odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno robi po predpisih, ki so iiiit isiijrtii na omotu. 25c. in 50c. steklenice. — Pazito na ime in sidro na omotu. f. M «CUTIR 4 C*. Ill Nad StrMl. Rt« Varit. R Dr. Klrht«rjrv« On*** rilal« olajiajo. (-'> a.I M,.» ZA CLEVELAND IN OKOLICO je zastopnik Proletarca A. Oradi-sher, 1158 E. 61. 8tr. Poobfeičen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se Proletarca. Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220Vi Grove St.. MILWAUKEE, WIS. CARL STROVER Attorney at Law Zatlipa sa vs«h todiicih. Öt. so be 1009 133 E WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989 Dr. W. c. Ohleaforf, ju. dJ Zdravnik ta aotraaja ki ln raaocalaiz. Itdravniika preiskara br«r»i.im Aati je le zdravil», 1914 Ava., Chicago. 1'redu je 0> aaJofo ur, rente, p ftor in dragih drafotln. lavrtojs . vmkovretna popra vik v tej stroki Mk> nitki POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kcgljl&en BveAe pivo v eodékih la buteJjka* in drage rmmmorret ne pijače ter ui^k. enaodk*. Potniki dob« Mbo ftiftče aa nitko Poetretbt točna in la berna. Ysetn Slovencem in drugim Slevanoa M U>pk> prlpuroAa MARTIN POTOKAR, 1625 80. Centre Ave. Chicago "V Potisekov SALOON 1237-lst St.. La Salle. Il) Toé! rae, gwtilnJ podrejene pájafr m pri poro é» rojakom an obétan PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kalllornl|l, kj«r a« toči dobra vina in inportirano pilzanako pivo. Prodaja vina na ralon« in na drobno. Ant Scluiabl, eer. Trumbull iti, is 26. Str., Chicago, III. avstro -amerikansi črta. Najpripravnejla in najcouejia m b rodna črta ta Slovence in Hrvat«/ Regularna vožnja med New. Yorkom, Trstom in Reka. Rnu poitni in novi par ob rodi na dva vijaka: Cesar Franc Jožef I. odpluje it New Yorka 15. June 1912. Martha Washington. Laura, Alice, Argentina in Oceania Parniki odplujejo iz New Yorka 1 *redih ob 1 popoldan in it Treta 1 Hobotih ob 2 popoldan proti New Y01I — Vei parniki imajo brezžični brzoi električno razsvetjavo in ao mode urejeni. —Hrana je domača. — Hon riji in zdravn-ik govorijo slo v enako hrvatsko. Za nadalne informacijo obrnite «cj| naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS« & CO 6eo'l Agt's, 2 Washington St., Ne« YuL Zastopnik za Zapad: K. W, Kempf, 120 N. La S&Ue St, cago, ni. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun NA 460 6RAID AVE., KENOSHA, Telefon 1199. Dobra domača kuhinja, éé Odprto po dnevi in po noči. BALKAN" KAVARNA - RESTAUR ACIJ A -IN POOL TABLE- M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave« ZDRAVLJENJE V 5 Varicocele , Hydrocele) BKK7. NOŽA IN IMLEflNl Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravi., nalezljivo zastrupi jenje, iivčno nezmožnost, vodenico in boletni ti» on h se moikih. Ta prilika je dana tlasti tistim, ki so izdali ie velike svote zdrava! . kom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokatati vsom, ki so bili zdravljeni po tucatib zdravnikov, brezuspeino, da posedujem le jat edino sredstvo, a katerim tdravim vspeino. Popravite Vade zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasveto in prednosti, ki sem si jih ittekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boletnih pri moških 1 Ozdravim potitivno ielodec, pljuča, ledice ln neprillke v Jetrih. (Za neuapeino tdravljenje ni treba plačati). TAJNE mo&ke bolezni Zfuba nafora. heleini v ledicah m jetrih tdravim hitro za stalno iq tajno, živčene onemoglosti, slaboet, napor, zastrupljanje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srč-bolezni in pljučne ne zdravim po moji najnovejši metodi DR. ZINS, 183 (Preiskovanje bnzplačno) N. Clark Zastrapyen|e in vseh drugih koinihl boletni, kakor prii&i,| lucije, onemoglost itd. Ženske boleznil beli tok, bolečine v osatura, garje, otekline, po-d ju in druge organska bolezni zdravim za stal* no. (Naavetl tas t on J.) Str. toed Randolph i« Clark Odprto: 8 «JutraJ do 8 avo*er. Ob n«d«ljah od 8 sjutr. do 4 pop. Chicago iaMM>Ma>aaM»Ma>MtMMigiii( Zmanjšuj stroške, množi prihranek ni bogatstvo ti je zagotovljeno. ' Ne pustite tvoj denar» brezdelja temveč ge zaposlile, de tem bo prioaiel 3% obresti Za zafetek zadostuje samo $1.00 INDUSTRIAL SAVINGS BANK ustanovijkna 1m0 2007 Blue Island A ve., Chicago, 111. Aktiva znainjo nad polmilijona dolarjev. Odprto v soboto zvečer od 6-8ure JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA SOUTH SLAVIC COOPFRATIVE PRINTKRV INCORPORATBb Delnice ae prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Priatopajt« k temu zadružnemu podjetju, ki bo noailo dvojno korist in ki bo trdnjava delavake proavete. Vaa pisma je nasloviti na FRANK PETRICA, 1830 So. Ceatre Ave., CHICAGO. ILL. $10.000.01