78890 gtev. 1 — Leto Vn. PTUJ, 8. januarja 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE OELOVNIH LJUOI 7EDiaST\o K ontAv* rroj. PRBSEMIOVI i — telepon STC* IS® CEROVm KAČON PSI NARODNI BANKI, PODRUŽNICA PTUJ. STEV M3-T 20« OIBJOJg OaBDNlSKI OOBOS — ODGOVORNI UREDNIK VBABL JO Z t 80R0PIS0% m TRACAMO - HSRA MARIBORSKA HSRARNA jmh NAROCMIMA «00 OiM. PmX£TNA 300 dta, CeTRTLETNA 100 01» Cena din 10^ Zimski Čas — čas poglobljenega vzgoinega dela zniiicifiiiiic yor€i;stvo $ mm f pisrKo?§bl oDCioi Ze tretje leto prireja učiteJj- stvo markovske šole roditelj- ske sestanke po vaseh svojega okoliša. Večina ljudstva ki^c za roditeljske sestanls.na ks.zm. kot vsakdanji kruh. V pred5.;^kki dobi posta- nejo tako '/zgojeni otroci ne- dovzetni za lepo besedo in s takimi je zelo težko vzgojno in učno de!o. Ti otroci so pomilo- vanja •vTcdni in je prav. da jih zagovarjamo. Vedeti moramo, i da :n moramo vzgojit' ^ remici"'r''br>^. bo-^bene in po- štene državljane, česar pa ne , ■ bomo dosegli s krutimi teles- j niml ka23xiini. I Vaški roditeljski sestanki ni- j so Imeli samo namena vzgoj- i no učnih razgo\'orov. Ne sestan- kih so se reševali tudi gospo- , darsko-politični problemi. Ljud- j stvo je izražalo, da so cene (zvezkov In šolskim knjigam previsoke in jih težko nabav- ljajo družine, ki imajo tri, štiri i ali še celo več šoloobveznih otrok. Prav posebno pa smo go- vorili o tržaškem vprašanju in so ljudje ogorčeno izjavljali, naj dajejo Angleži svojo zem- ljo in naj z našo ne barantajo. ' Na teh sestankih je tudi Ijud- I stvo obljubilo množično ude- 1 ležbo na volitvah v znak ma- I rtifestacije naše skupnosti in i borbe za naše pravice do cone I »A«. Ljudstvo iz Stonjc in Bukove je izrazilo potrebo in željo po novi šoli, ki bi bila nekje na ! teritoriju Stonjc in Bukove. Z I ustanovitvijo nove šole bi bila razbremenjena preštevilčna šo- la v Markovcih in tudi v Go- I rišnici, saj bi to šolo lahko ob- j iskovali tudi učenci iz Mureti- i nec. Upravičeno zahtevo in i potrebo nove šole nam poka- ! žejo statistični pregledi šolo- ! obveznih otrok osnovne šole iz i vasi Stonjci in Bukovci, ki pri- I haijajo v šolo Markovce. 1, razred osnovne šole obisku- je iz Stonjc 22 učenčev, 2 raz- ■ red 22, 3. razred 16, 4. razred j 39 učencev; iz Bukove 1. raz- ; red 27, 2. razred 22, 3. razred ■ 23, 4. razred 30 učencev, vsega i skupaj 201 učenec. i Statistični podatki rojstev i naslednjih let nam pa kažejo . sledeče število: I Rojeno je bilo v Stonjcih le- ta 1947 17 otrok, leta 1948 24 otrok, leta 1949 12 otrok, leta 1950 19 otrok; v Bukovcih pa leta 1947 16 otrok, leta 1948 19 otrok, leta 1949 15 otrok, leta 1950 17 otrok, skupaj 139 otrok. Ljudstvo vasi Stonjci In Bo- kovci je pripravljeno opraviti vožnje s prostovoljnim delom, nekaj pa bi prispevali v denar- ju, če bi se zidiava odobrila. Izdelani načrti bi mnogo pripo- mogli k zidavi tako potrebnega kultumo-prosvetneg« objekta, Id bo žarišče ljudske prosvete in bo nedvomno pripomoglo tu- di k dvigu ne samo kulturnega nivoja, temveč tudi gospodar- sko-politični ravni prebivalstva teh vasi. Ker se je teh sestankov ude- leževalo vse učiteljstvo tukajš- ne šole, je ljudstvo dobilo po- trebna pojasnila o vedenju in učenju svojih otrok. Najživah- nejši del teh sestankov so bili ravno ti razgovori, pri teh pa so tudi prisostvovali nekateri otroci, katere so starši pripe- ljali s seboj. Te živah-ne dis- kusije so se zavlekle pozno v noč in v zadovoljstvo ljudstva. Učiteljstvo je bilo prav tako zadovoljno s svojim uspehom, kljub pozni un, kajti približali so se ljudstvu in ljudstvo nje- mu. Skovala se je vez, ki bo vezala dom Ito šolo ter ust^-^arja- la lepšo, srečnejšo bodočnost otrok, ki so nam zaupani v vzgojo. To pa je največje zado- ščenje, ki ga lahko dobi pro- svetni delavec od ljudstva. Študentje o svojili problemih V torefc, 29. decembra 1953, Je bdi v dvorani LO MO Ptuj sesta- nek predstavnikov Ptujskega akademskega kluba z predstav- aiki oblasti in družbeno-politič- nega življenja ptujskega okraja. Povabilu so se odzvali predstav- nik OLO Ptuj, LO MO Ptuj, OK 21KS Ptuj, ptujske gimnazije ter s strani Ptujskega akademskega kluba okrog 20 študentov. Po uvodnem pozdravu tajnika kluba Stiplovška Je Štefan Po- žlep na krajše jKiročal o social- nem poreklu ptujskih študentov. Večina jih je iz uradniških dru- žin in le manjši odstotek iz kmečkih in delavskih. Vzdržuje- jo se v glavnem iz otroških do- klad, katerih povpreček ne pre- sega 2.500 din. To je številka, ki na splošno kaže višino prejem- kov ptujskega študenta, medtem ko znaša eksistenčni minimum 4.500 din. Tega pa težko doseza- jo, ker starši v mnogih primerih ne morejo kriti vsega »primanjk- ljaja« ker lih poleg tovrstnih iz- datkov morajo še oblačiti in obu- vati. Zaradi tega je na univerzi ogrožen obstoj mnogih študen- tov. To je pa tud: vzrok, da se je pred nedavnim ustanovljeni PAK odločil obrniti se za pomoč na OLO. Ta sklep je utemeljil s šte- vilkami, ki govori o tem. koliko so že drugi okrajni ljudski odbo ri storili na tem f>odročju. Svo jim študentom pomagajo zelo ob čutno predvsem dolenjski in pri morski okraji, pa tudi Mariboi M. Sobota in Kranj. To poročilo bi bilo pomanjk Ijivo, če Požlep ne bi pojasnil da so si študentje zamislili ta se stanek kot delovni posvet, m katerem bi šele v diskusiji se znanili povabljene goste z delon in problemi kluba. Ker pa je naj' bolj pereč problem ekonomske stanje, je referent takoj pričel s tem, ker s samim delom kluba sc bodo ljudje ptujskega okraja se- znanili, ko bodo vidni rezultati njegovega dela. Po poročilu se je razvila živah- na diskusija. Prvi je govoril predsednik OLO tov. Petrovič, ki je pozneje še večkrat povzel be- sedo. prav tako kot je vsak od gostov povedal svoje mnenje c delu In načrtu kluba, predvsem pa o načinu rešitve socialnega vprašanja, ki ga je OLO priprav- ljen pomagati rešitt Razurnljivo pri tem pa je, da zato potrebuje točne in konkretne podatke c potrebah vsakega posameznika in p>a tudi garancijo, da se težko zaslužen denar v okraju kot je ptujski, ne bi razsipaval. Predstavniki oblasti so poka- zali izredno zanimanje in popol- no razumevanje za probleme študentov. Precej je bilo tudi govora o štipendiranju študentov s stran: tovarn in večjih podjetij. Ta namreč to odločno odklanjajo, čeprav to ni primer v drugih re- publikah, kjer tovarne štipendi- rajo po nekajkrat več študentov, kot bodo pozneje rabili strokov- njakov. S strani študentov so diskuti- rali tovariši: Gorjup, Klinger in Domanjko. ki je v imenu vseh študentov izrazil zadovoljstvo ob diskusiji uglednih gostov, da bo OLO Ptuj skrbel za ekonom- sko šibke študente. Dejal je, da študentje ne zahtevajo polnih štipendij, temveč le pomoč, ki naj zravna razliko med sedanji- mi prejemki študenta in eksi- stenčnim minimumom, ▼ kate- rem je všteta le menza (2 obroka dnevno), stanovanje in osnovne potrebščine. Navedel je primer slektrotehnika Primožiča, ki bo, kolikor ne bo dobil pomoči, mo- ral začasno zapustiti študij, če- prav je tik pred koncem. Takih primerov je več. Vsa pomoč, ki jo bo dal OLO, bi se delila le članom PAK po določenih kriterijih, ker ima ir^ak član poleg pravic, do kluba iudi dolžnosti. Ob koncu sta sprenovoril? še tov. Krajčič in tov. Bračič. Štu- dentje so bili ob zaključku pre- pričani v uspeh tega sestanka. D. D. Pohitite! Se dva dni jc do žrebanja totnbolskih tablic TOMBOLE ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE Zadnji čas je. da si kupite srečko. Tombolska tablica stane samo 50 dinarjev. Dobite jo lahko pri vseh prodajalcih srečk Juiroslo- vanske loterije in pri orga- nizacijah Zveze gluhih Ju- goslavije. V PTUJU jih dobite V LACKOVI ULICI 12 (prodajalna srečk) V soboto bo V Ptuju kon- ferenca sekretarjev osn. I organizacij ZKS in sekre- tarjev obč. komitejev ZKS 1 Ptuj, 6, jan. (LP). V soboto 9. januarja 1954 ob 8. uri bo ▼ dT«t- rani OK ZKS v Ptuju konferenca ' sekretarjev osnovnih organlaHidij in sekretarjev občinskih komSte- i jev ZKS. i Z vabili na konferenco Je spo- ; ročil OK ZKS Ptuj povabljenim I sekretarjem svoj predlog, da bi na konferenci obravnavali o pri- j pravah za III. kongres 7KS, o I volitvah v osnovne orgzmizacije I ZKS ter o raznem, i Glede na važnost vpralanj ; dnevnega reda kaže, da bo pol- na udeležba in da bo obravnava- ! na vrsta problemov v zv^i z na- ; logami osnovnih organizacij » občinskih komitejev 23CS pred III. kongresom ZKS in pred vo- litvami v osnovne organizacije ZKS. ★ PREGLEDI V PROTITUBERKULOZNEM DISPANZERJU V PTUJU Obveščamo, da so pregletfi ▼ ProtituberkuloTaiem dispamerju v Ptuju (Poliklinika) ob četrt- kih od 7. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Pregledi ob torkih popoldne odpadejo * PREDAVANJE LJUDSKE LT^VERZE V PTUJU V ponedeljek, 11. januarja, ob 19. uri bo v IHuju v dvorani OK ZKS predavanje o nastenfca in razvoju filma. — Predaval bo tov. Emest Adamič iz Ljub- ljane. — Vabljeni vsi k polno- številni udeležbi! Mladini v Polenšaku bo zima prehitro minHa Suha, mrzla zima, ki je ostro zagospodarila čez naš hrib in dol, nam je zaprla hišna vrata in nas stisnila k peči. Čeprav je pri njej še bolj prijetaio, jo mladi ljudje i>ogosto zapuščajo in odhajajo v hladen svet. Niso jim mar zledenela pota, ne zmeni jo se za zamike poto- ke. ?:elja Za novim in dojal^i neznanim jih sleherni ponede- ljek in Četrtek žene v kmetij- sko gospodarsko šolo, ki deluje prav zanje. Po želji staršev in resnih mladincev ter mladink je zajela letnika 1936 in 1937 in lepo število starejSih in mlaj- ših tovarišev in tovari^šic. Od 56 mladih ljudi, ki so po sklepu na množičnem sestanku obvezni redno obiskovati kme- tijsko gosiDodarsko §olo, so sa- mo trije, ki se tej dolžnosti od- tegujejo. 53 rednih obiskoval- cev, izmed katerih jih je pr^ težna večina zgledno resnih in vestnih, se sezaianja z umnim kmetijstvom in gospodarstvom, kar jim prav dobro posredu- jeta tov. kmetijski tehnik Ivan Kavčič iz Juršinec in vodja Sole. Vmes se vrstijo še poučevanje pravilne ra.be materinega je- zika, narodne zgodovine, druž- bene in moralne v7®oje ter nauk o prehrani, kar poučujejo učiteljice. Učnih predmetov je toliko in njihova vsebina je ta- ko polna, da so delovne ure vedno prekratke. 53 mladih ljudi iz občine Po- leiLšak si je s prizadevnim in načrtnim delom v kmetij^o gospodarsiki šoli napdsalo najlep- še izpričevalo. Dragoceni zim- ski čas jim bo tako nastil zla- tih zm tistega znanja, katerega bo bodočnost zahtevala od njih. 2ADNJE DNI PO SVETU Za dni okrog Novega leta in po njem so značilni številni po- membni zunanjepolitični dogodki. Predvsem je zanimanje sveta usmerjeno na bližajočo se ber- linsko konierenco, glede katere si obetajo nekateri več, drugi pa manj koristi v prizadevanju, da bi Se sedanja, že nekaj let trajajoča »hladna vojnami spre- menila vsaj v *hladen mir*, če že ne bi bilo mogoče doseči več- je pomiritve med Vzhodom in Zahodom Zunanji ministri štirih velesili na konferenci ne bodo imeli lahke naloge, ko bo treba uskladiti tako različne poglede in stališče kot jih imajo njihove vlade r>a različna vprašanja v svetovni politiki, da bi sestanek res tudi opravčil nade, ki fih vanj polagajo ljudje z miroljub- nimi težnjami po vsem svetu NAJVEČ PRIČAKUJE AVSTRIJA Od berlinske konference naj- več pričakuje po nekih vesteh naša soseda Avstrija. Gre nam- reč za to, da bi ta država konč- no dosegla svojo neodvisnost, ki ji je bila oropana že v letu 1930. Zdi se. da so na Vzhodu v neki men naklon/eni rešitvi tega vprašanja, ali pa imajo s tem v zvezi svoj poseben račun. Mož- no je namreč, da bodo na konfe- renci s popuščanjem v avstrij- skem vprašanju sku.^ali toliko več doseči glede Nemčije, kate- re problem pa je še mnogo bolj zamotan kakor avstrijski Na nemškem primeru se je nasprotje med Vzhodom in Zahodom poka- zalo v mnogo bolj drastični luč'' kar je vsaka stran pokazala z ustanovitvijo posebne nemške države Da t»j bila stvar še bolj komplicirana, so vzhodni del Nemčije — sovjetsko -Nemško demokratično republiko* še ob- orožili, knkor to oodobno skuša- jo sedaj -toriti z zahodnim delom, 7 Nemško zvezno republiko To je po tud' tisto, česar 'e nn vrho- du najbolj boje in proti čemur najostreje nastopajo. Ta strah si- cer ni toliko posledica dveh zad- njih vojn, kakor nasprotovanja proti uvrstitvi nove nastajajoče zahodnonemške vojske v vrste vojnih sil evropske obrambne skupnosti in Atlantskega pakta, čeprav prvoimenovana organiza- cija pravzaprav še niti ne obsta- ja. Na Vzhodu viaijo v teh orga- nizacijah ogrožanje lastnih pozi- cij, čeprav so, kakor zatrjujejo na Zapadu, le čisto obrambnega značaja pred sovjetsko napadal- nostjo. Pn takšnem stanju stvari bi od konference pričakovali pač preveč, če bj računali ria končno rešitev nemškega vprašanja — v združitvi obeh sedaj tako strogo ločenih delov. Nedvomno pa lah- ko konferenca predstavlja zače- tek dogajanja — če je zato kaj dobre volje — da bi se zaključi- lo 8 takšnim koncem. NOV PREDSEDNIK V FRANCIJI V Franciji so pred nedavnim volili novega predsedn.ka repub- like. Za francosko notranjepoli- tično življenje je dovolj značil- no, da so morali voliti celih tri- najstkrat, preden so dobili no- vega predsednika. Rene Coty, ki je bil 'zvoljen bo na'itopil svojo novo službo 17. t. m., in bo za- menjal dosedanjega »prvega dr- žavljana Francoske unije* Vin- centa Auriola. Ob volitvi novega predsednika se navadno zame- njajo tudi vlade, kar pa tokrat v F ranči j: ni bil primer. Posvetova- nja ta sestavo vlade trajajo v tej državi navadno precej časa. Tokrat bi lahko nastalo s tem v rvezi neljubo stanje, ker bi bila Francija ob kcnfererici v Berlinu {25 jan.) lahko brez vlade. VLADNA KRIZA V ITALIJI Pella, italijanski ministrski predsednik. Se je komaj po okrog petmesečnem predsednikovanju znašel v občutnih težavah s svo- jim kabinetom Ko te v lanskem poletju slepil na krm lo kot sel ^administrativnega kabineta*, verjetno še ni imel ambicij tudi dejansko nadomestiti svojega predhodnika De Gasperija kot vodjo »političnega kabineta*. Zato Pa goji takšne želje tembolj sedaj. Toda to v demokristjanski stranki ni naletelo na ugoden od- mev, ker razmerje sil v njej se- stave takšnega kabineta še ne dopušča. Nas sicer preklarije znotraj italijanske večinske stranke ne bi toliko zanimale, kolikor se ne bi to odražalo v odnosih med našo državo in Italijo, oziroma v italijanski uradni politiki napram zunanjim in notranjim italijan- skim problemom. Tako je Pella dal svojemu kabinetu nekoliko elana s poglabljanjem protijugo- slovanskega nastopanja, kar je prišlo najbolj do izraza v izsilje- vanju glede Trsta. Toda notranje gospodarsko in politično stanje v Italiji dolgo časa ne dopušča tovrstnega zavajanja, prej ali slej izbruhnejo nerešeni notranji problemi na dan in toliko bolj kategorično zahtevajo svoje re- šitve. Tako se fe Pelli nedavno dogodilo, da je ostal njegov go- vor v parlamentu o situaciji okrog Trsta brez odziva in da so poslanci neposredno za govorom začeli razpravljati o popolnoma drugih stvareh. INDIJA: ZDRU2ENE DRŽAVE AMERIKE V političnih krogih in javnosti Indije vlada vehko razburjenje zaradi nameravane vojaške zve- ze Pakistana z ZDA. Pakistan je sosedna država Indije, ki vodi v svetovnem merilu neodvisno po- litiko. Zato je razumljivo, da je indijsko javno mnenje proti na- meri, da bi Pakistan sklenil x ZDA vojaško zvezo ne samo za- to, ker ima Indija sama s Paki- stanom sporne probleme, temveč tudi zaradi svojega geografskega položaja na azijski celini, ko fe v neposrednem sosedstvu x Vzhodnim blokom. Fantje in iek^eta \i iesternika In oKolIce cenijo kmetijsko gospo!tirskl fiičal Po trudapolncm delu v pred- pripravah smo tudi pri nas uspeli z organizacijo kmetijsko- gospodarskega tečaja. V tečaj se je prijavilo 47 kmečkih fan- tov in deklet. Vsi prav radi prihajajo na predavanja. Tečaj uspešno vodi upravitelj ica tov. Marija Kralj. Ta uspeh je kar razveseljiv, če pomislimo nekaj let nazaj, ko smo morali od hlže do hise, da bi pridobili tečajnike. V letu 1952 se je v tak tečaj prija- vilo nad 20 mladincev. Od teh je prvič prižlo na predavanje le šest, a tretji dan piouka se ga je udeležil samo še eden, in delo tečaja je moralo prenehati. Povsem drugačno je današnje stanje. Res je bilo mnogo go- vora o tem na raznih sestankih in na raznih mestih, mnogo de- la s pripravami, toda uspeh ni Izostal. To je prva šola takega značaja v Destemiku. Ni dvo- ma, da bo mnogo pripomogla v bodočem gospodsirjenju. zlasti v naših vinogradih tn sadovnja- kih, ki So glavni gospodarski vir tega predela. Predvsem sc bo to crfjčutilo pri zatiranju ra2- nih sadnih in trtnih škodljiv- cev. Pa tudi drugih praktičnih stvari se bodo naučili Premalo in vedno premalo govorimo o uporabi umetnih gnojil, vse premalo se borimo za večje hektarske donose. Pocmamo za- stareli način obdelovanja in iz- koriščanja naše zemlje in še mnogo mnogo drugega, kar se da p>opraviti in izpopolniti O vsem tem se naši tečajniki učijo. Prav radi poslušajo stro- kovna predavanja o sadjarstvu, vinogradništvu, poljedelstvu, biologiji in živinoreji. Pa tudi pri računst^Ti in slovenščini sc bodo naučili marsičesa. 2^1, da se v to šolo niso pri- javili vsi. Prav gotovo l^o morali to nadoknaditi drugo le- to. Skoda, da se nekateri starši I>remalo zanimajo za strokovno izpopolnjevanje s^/ojih sinov in h(^ra. Starši! Ne dovolite, da bi vaš sin al] bčer raostala za sovrstniki glede strokovne iz- obrazbe, Prej ali slej boste imeli koristi, saj se bo sin lahko s pridom postavil s pridoblje- nim znanjem. Prej ali slej bo še bolj pridno pomagal pri vašem delu! Pohvaliti moramo naše r>rid ne tečajnike pa tudi predava- telje, ki s.-? skupno truilijo dvig- niti naše kmetijstvo iz zao^^ta- losti in začetne težave, ki Jih bo vedno manj Tečajniki bodo zače-i tudi s kultumo-pro«r\'Ctnim delom, in vse kaže. dn bodo n^^oovedsli t^kmovapip tpč-iii PK cc. Predsednik Izvršnega sveta LRS tov Boris Kraigher ss je zahvalil delovnemu kolektivu OLO Ptuj za novoletne čestitke in mu je želel ^^-r^r ir uspeš- no novo leto 1954 ^rran 2 PTUJSKI TEDMK Ptuj, 8. januarja 1954 M pozamosti zaščiti rastlin Dne 29 de. -mbra 1933 je bila konterencd ri publiškega odbora za 7.iiščito rasnin pri Glavni za- družni zvr,:;i v Ljuo jaai, ki jo je začel tov Franček Siraoaič kot ?eki-elai republiškega odbora za zaSčito rastlin. Prvo poročik) o zvezni konferenci, ki je bila od 15. do 18. decembra 1953 v Beo- gradu, jp podal tov. ing. Masten. Ta republiška konferenca je raz- pravljala o raznih težkočah in problemih in odprav: teh v za- ščiti rastlin. Škodljivci m bolezni na rast- linah nam naredijo ogromno ško- do in nam obupno zmanjšujejo narodni dohodek. Samo ameriški kapar naredi v severnem prede- lu naše države za 35 m lijard di- narjev škode. Kaj še, če našteje- mo ostale, kot n. pr, češljev ka- par, ki povzroči v Jugoslaviji 60 milijard din škode, nadalje go- bar 6 milijard, jabolčni zavijač 2,5 milijard itd. Samo sneti "a žitaricah nam zmanjšujejo vsako leto za 50.000 ton pridelka, t. j. 5000 vagonov ali ca 125 vlakov, kar je ogromna škoda. Krompir- jeva plesen uniči ca. 300.000 ton krompirja, kar je cca 30.000 va- qonov ali 7.50 vlakov. Ameriški kaoar je v Sloveniji onemogočil ves izvoz sadja t. j. 3.000 vago- nov, kar je ogromna devizna škoda. Na drugi stran: pa kolo- radski hrošč terja velike finanč- ne izdatke in to redno vsako le- to. Sadjarji kot proizvajalci ho- čemo delati v korist našega de- lovnega človeka. Toda to nam onemogoča zaščiteni saboter — zajec. Ce hočemo znižati proiz- vodne stroške sadju, se moramo v naših plantažah prav tako od- ločiti za nizko in srednjedebelno drevje, katerega pa zajec z lah- koto uniči. Cq pravijo zaščitniki zajca, naj si ogradimo plantaže z mrežo, jih vprašamo, kdo bo nosil te stroške? Ograja enega ha sadovnjaka stane pol milijo- na d;'r, ar je v. Tega luksuza si ne morejo privoščiti niti najbolj razvite države. V Sloveniji je letni odstrel zajca 20 do 25 tisoč, če računamo zajca po 350.— din, je ves odstrel vreden 8,000.000.— din. Samo nabava ograj v Sloveniji (10.000 ha) bi znesla 5 milijard dinarjev, kate- rih amortizacija b? znašala 500 milijonov letno. Sadjarji se vpra- šamo samo eno: «Cemu obreme- njevati narodno gospodarstvo z ograjami, če odstrel zajca ne od- tehta \'7;drževanja ograje?« Upa- mo, da se bo osnutek zakona o zajcu čimprej uresničil. Zajec bo v sadjarskih predelih spadal iz- ven lovske zaščite, a v hribovi- tih in gozdnih predelih ga bodo lahko lovci ščitili in gojili. Sadni škodljivci naredijo torej ogromno škode. Nimamo šs po- polne zakonodaje, organizacije in pgdnore v zaščiti rastlin, kar pa bo z 10-letnim perspektiv- nim planom kmetijstva znatno popravilo. Ustanovi se zvezna, kakor tudi republiška uprava za zaščito rastlin. Tudi pri okrajnem ijud- si^kem odboru al: okrajni zadruž- ni zvezi bo nastavljen kmetijski stroko\'njak, agronom inženir ali kmetijski tehnik z določeno specializacijo za zaščito rastlin kot karantenski inšpektor ali re- ferent, ki bo strokovno usmerjal zaščito rastlin v okraju. Tudi pri občinskih ljudskih odborih tvo ščasoma nastavljen občinski fi- topatolog, ki bo usmerjal zaščito rastl:n v občini in bo takoj javil nove družbe, da se pravočasno preprečijo. Vidimo, da so bile skoraj vse akcije v zaščiti rast- lin slabo organizirane in kam- nanjike. Več okrajev bo imelo skupne rajonske postaje, ki bo- do pomagale v organizaciji okrajnim referentom. Znanstve- no raziskovalno delo bo vodil le inštitut v Mariboru, Ljubljani in Agronomska fakulteta v Ljublja- ni. Imamo že odlična kemična sredstva, nimamo pa trgovskega kadra, ki bj jih znal pravilno prodajati in svetovati. Mnogo- krat so se po trgovinah prodaja- la manj vredna kemična sred- stva na račun dobrih znamk to- varne. Se v letošnji zimi bo or- garriziran tečaj za vse poslovod- je KZ, ki bodo poučeni o pravilni nporab: kemičnih sredstev. Po vsej državi se organizirajo prodajalnice kemičnih sredstev, tako imenovane kmetijske apote- ke. (V Sloveniji so že osnovane v Ljubljani, Mariboru :n Celju). Prodajalec kemičnih sredstev bo v tej apoteki le agronom inženir ali kmetijski tehnik z določeno »pecializacijo iz r.aščite rastliji. Prodajalce v a{>otekah bo plača- la kemična industrija iz stroškov, ki so potrebni za propagatKlo. Gotovo bomo dobili takšno apo- teko tudi v Ptuju že letošnje leto. Strokovnjak — prodajalec bo v trgovin: (apoteki) lahko do- bavlja! sredstva direktno vz to- varne, dajal pravilne strokovne nasvete in bo v tesni zvezi z prodajalci samimi in bo vse na- pako sredstev takoj poročal to- varni za izboljšavo. V bodoče bodo tudi zagotovljena cenena sredstva za zaščito rastlin. Tudi v bodoče bo lahko zaščitna sred- stva prodajala samo trgovina, ki ima za to izobražen kader. Pripravlja se tudi republiško podjetje za nabavo modernih kemičnih sredstev iz inozemstva. To podjetje bo nabavljalo tudi moderne ikropibie aparate, ka- terih pri nas še ne izdelujemo. Služba zaščite rastlin bo mora- la biti v bodoče mnogo bolj or- ganizirana, za kar so državni fo- rumi zelo zainteresirani jn se resno zavzemajo za pravilno or- ganizacijo zaščite rastlin. S tem bodo rešene ogromne milijarde In ne bomo odvisni od uvoza, ampak bomo živilske artikle celo izvaidit. Kemična sredstva zn zaščito rastlin so zelo komplicirane Ice- nridne spojine in so zelo drage. Vsak proizvajalec pa mora pri tem vedeti, da daje država 60 % regresa. Potrošnik plača samo 40 %. To je gotovo velik pripomo- ček sadjarjem. Okrajna zadružna zveza Ptuj je že organizirala dva tečaja in imamo že 51 sadjarskih pomoč- nikov, kateri bodo znali strokov- no pravilno organizirati zaščito rastlin. H koncu še to; v letošnjem le- tu nam preti okužba hudega škodljivca zlasti v predelu Slo- venskih goric, ki meji na ljuto- merski okraj. Potrebno bo izve- sti vse zaščitne ukrepe, da se tega nevarnega škodljivca (mur- vinega prelca ali ameriškega prelca) pravočasno znebimo G. B. Piu^u im^imo Planinsko druHiro Planinci ptujskega okraja smo ee odločili ustiinoviti v Ptuju Planinsko društvo, v katerega bi se vključili vsi ljubitelji na- šaga prelepega gorskega sveta. Da teh ni malo, smo izvedeli pri PD Maribor in Ljubljana, ki sta registrirali skupno okoli 170 članov-Ptujčanov. Tako so bili Ptujčani-plafiinci raztrese- ni na vse strani in so delali pač tam, kjer je bil kdo včlanjen. Vsak je bil ponosen, da je član tega ali onega društva, vendar ni imel od vsega ničesar dru- gega, kot da je nosil letno čla- narino v di-ugo mesto, med pla- nince, ki so znali spretno izko- ristiti nepovezanost naših gor- nikov. Prvi resnejši korak k samo- osvojitvi PD Ptuj smo napravili ob priliki ustanovnega občnega zbora, ko smo med sprejetjem Pravilnika društva in x'azprav- Ijanjem o bodočem delu, izvo- lili v odbor ljudi, ki s svojo delavnostjo obetajo velik raz- mah PD Ptuj. Soglasno smo iz- volili za predsednika tovariša Curina, šefa železniške postaje Ptuj. Delo v upravnem in nad- zornem odboru pa so prevzeli naslednji, soglasno izvoljeni člani: Mija Urbas, Ivan Skočir, Mirko Kajžnik, Marta Novin- šek, Tone Purg. Drago JoSt, Hildn Sr.šen, Mira Pinoza, Jo- že Petrovič, ing. Zora I^enart, Boris Urbančič in Lipe Izla- kar. V naš delovni načrt smo .spre- jeli med drugimi obveznosti tudi to, da bomo utrdili planin- sko zavest in dvignili število članstva, da bomo izvedli kraj- še in daljše skupinske izlete v gore, da bomo priredili kino- predstave, smuške tekme v sla- lomu, predavanje o planinah in planinski ples. Naš delovni načrt jc bogat in pester, za njegovo izvedbo pa se ne smemo opirati samo na odbor in člane društva, temveč pričakujemo oporo tudi s strani podjetij in ustanov, česar so deležna Planinska društva tudi v drugih mestih naš^ rei^jublike. M. N. Gospa^ gospod? Nekaj besed o ljudeh, ki bi radi bili „gospoda" v trgovskih lokalih, pa tudi drugje se v zadnjem času ved- no pogosteje sliši naziv »gospa«, »gospod«. To nazivanje je za- v^zelo že takšen obseg, da je o zadevi razpravljal Centralni od- bor sindikata trgovinskih usluž- bencev Jugoslavije S tem v zvezi je poslal vsem delavcem iii uslužbencem v trgovini re- solucijo, v kateri jih poziva, naj na svojih delovnih mestih od- pravijo nagovarjanje z »gospa« in »go.-jpod«. Resolucija se glasi: »Central- ni odbor sindikata trgovinskih uslužbencev Jugoslavije je na svoji seji razpravljal med dru- gim tudi o nagovarjanju po- trošnikov ter o odnosih med trgo\'inskimi uslažbenci Ob tej priložnosti je ugotovil, da ve- like poslovre uspehe kvari dej- stvo, da se trgovinski uslužben- ci v svojem poslovanju še niso znebili nekaterih starih navad in pojmovanj Med te stare na- vade sodi med drugim tudi ma- lomeščansko nagovarjanje iz- umrle in pri nas razla.ščene »gospode«. Del delavcev in mlužbencev se še zmerom oklepa in potencira tako v med- sebojnih odnosih kpt v odnosih do potrošnikov nagovarjanje z »gospodom'< in »gospo«. Pri ne- katerih se to kaže v odporu proti slehernemu drugemu na- govarjanju. To so večji del osebe, ki nočejo razumeti da ne bo nikdar več starih odnosov. Ob vsaki priložnosti poudarja- jo, da so »gospoda* in si priza- j devajo, da bi bil še nekdo z j njimi, da bi še nekdo z njimi i ljubil ta naziv To opravičujejo , s tem, da ni moč vseh vprek j nagovarjati s »tovarišem« in ' »tovari-šicoff, da je ogovarjanje' z »gospodom« kultumejše itd. i Toda s t^ikšno politiko skušajo : zavreči razvoj družbenih odno- ■ sov pri nas ali le-te vsaj pri- kriU. Pri drugih, ki nimajo nobenih stikov z »gospodovanjem« in ki so vselej živeli od svojega de- la, se je udomačilo nagovarja- nje z »gospod« in »gospa«. Mar- sikdo izmed cijih ne raziame, kaj pomeni to nagovarjanje. Z željo, da bi izpričali svojo poslovno sposobnost, so postali tako hlapčevski, da gredo še dalje in dodajajo izrazom »go- spod« in »gospa« še okraske: »Klanjam se, milostljiva,« »po- ljubljam roko«, »sluga pokoren« itd. Imamo pa tudi takšne ljudi, ki se zavedajo, da nagovarja- nje z »gospod« in »gospa« ni umestno Vedo namreč, da ti izrazi kažejo povsem drugačen smisel odnosov med ljudmi od tistih, po katerih danes težimo. Le-rti se splošno izmikajo takš- nemu nagovarjanju češ da se bore za potrošnika. Trgovinski uslužbenci popol- noma utemeljeno hranijo te stare odnose Blago prodajajo potrošnikom načela socialistič- ne družbe, njen smoter in nje- ne tež»nje pa ne smejo in ne morejo prodati nikomur ob no- benih po.gojih. Biti morajo po- nosni na svoje pridobljene pra- vice, uslužn' in kulturni, ne pa hlapčevski Zaradi tega poziva Centralni odbor vse člane sindikata in vse delavce socialistične trgo- vine, ki opravljajo častioo in odgovorno nalogo blagovnega prometa, da odslej ne bodo v naših podjetjih, ustanovah, tr- govinah in na vseh delovnih mestih nikogar ogovarjali dru- gače kot — tovariš in tovari- šica. Sleherni drugi naziv je ne glede na poklic, spol in starost tuj naziv in nesvojistven delov- nim ljudem.« V Berlinu bo 25. januarja t. 1. konierenca štirih zunanjih mi- nistrov, ki so jo predlagale za- padne vlado. ♦ V Ankari bo od 27. februarja do 4. marca t. 1. balkanski fe- stival študentske mladine, na katerem bo nastopilo 200 štu- dentov iz Grčije, Turčije in Jugoslavije. Uredba o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 je dopuščala na Korošicesn za celo tretjino več šol kot nači-t novega šolsltega zakona, ki ga je sprejela koro- ška deželna vlada 10. decembra 1953. To pomeni, da naj v bo- doče otroci cele vrste sloven- skih vasi, ki doma govore s svojimi stai^i v domači sloven- ski gorici, izgube možnost in pravico obvladati svoj jer-ik tudi v pisavi. (St. 59/610 z dne 31. dec. 1953.) * V soboto, 9. januarja 1954, predix>ldne bo v Celovcu v dvo- rani Delavske zbornice občni zbor Demokratične fronte de- lovnega ljudstva. * Kmalu bo zgotovljen zaidružni dom v Sekiri na Koroškem, Na to moderno zgrdbo so koroški Slovenci ponosni, saj tudi z njo dokazujejo, da znajo ustvarjati kot vsi napredni na- rodi. V sredo 16. XIL t. 1. smo imeli v našem gledališču že četrto pre- miero v letošnji sezoni. G.edali smo P. Petrovičevo najznačilnej- šo komediografsko delo, tridejan- sko veseloigro »Vozel«. Snov te vaške šale je veder anekdotičen izrez iz ljudskega življenja ol- klorno barvite like. Režiser Peter Malec je z zasedbo, ki jo je iz- bral za to igro, kaj lahko zadel tisti značilni Petrovičev humor, ki se odraža v njegovih delih kot os.novni pisateljev ton. Llprizori- tev je bila zelo naravna in skla- dala se je v igri, kostumih in sce- neriji. Igralci kot poedinci in kot celota so dobro izoblikovali ve- dro vsebino te Petrovičeve ko- medije, Lojze Matjašič je dobro igral vlogo dobrodušnega in mal- ce nerodnega Stevana. Boža Jc- senkova je v vlogi mlade žene Ranke zelo ugajala, saj je igrala s primernim temperamentom, ki ga zahtevajo v igri dane situa-"!- je. Minca Jerajeva je tudi tokrat potrd:la svojo mnogo obetajočo igralsko kvaliteto, ki jo je že pokazala v odlično uspeli vlogi prebrisane norice, ko se je ptuj- skemu občinstvu prvič predstavi- la. Bojko, Rankino sestro, je po- dajala tako vsebinsko pogloblje- no in psihološko utemeljeno, da je prišla naivnost mladega pre- bujajočega in po ljubezni hre- penečega dekleta naravnost ble- steče do izraza. Zelo nam je lahko žal, da ta nadarjena igral- ka z novim letom zapušča naše gledališče in odhaja v Celje. Franjo Gunžer je igral zelo dobro vaškega fanta Perišo, To mu je uspelo z mirnejšo igro. Rankine starše, patriarhalen kmečki par sta igrala Meta Pirnatova in Da- niel Šugman s tako komičnostjo, ki je ne vidimo često. »Vozel« je torej v vsakem po- gledu uspel in je publika zado- voljna odšla s premiera -l-o Govekariev . Rokovn ačs" na odru v Muretinc h v nedeljo 27. t. m. fe igralska sekcija IZUD v Muretincih upri- zorila Covekar/eve »Rokovnja- če«, ljudsko igro s petjem v pe- tih dejanjih. Zanimanje za igro je bih ŽG pred uprizoritvijo ve- liko, kar se je še posebno poka- zalo na dan predstave, ko so ljudje do zadnjega kotička na- polnili obsežno dvorano Zadruž- nega doma. Igra zahteva mnogo oseb. Ce pomislimo, da so se Muretinčani pričeli udejslvovati na igralskem področju šele po vojni ali boljše rečeno, ko so si zgradili Zadruž- ni dom, da je med njimi Is malo lakih, ki bi se že dalj časa odr- sko udejitvovali, moramo reči, da so vsi, tudi novinci, častno re- šili svojo nalogo. Mnogo je bilo treba žrtvovati, .se truditi in vež- bati do poznih večernih ur, pre- den fe bila igra sposobna za upri- zoritev. Vsi igralci so bili disci- plinirani, prihajali so redno na vaje in se poglabljali v svoje vloge. Iniciaior in organizator celotnega dela fe bil tov. Prelog Stanko iz Zagajičev, ki je znal pravilno pristopili k tem mladim ljudem in jih navdušili za igra- nje. Kot ljubitelj odrskega dela in življenja je žrtvoval mnogo svojega prostega časa in ga vla- gal v to, da bi igra dobro uspela, za kar mu gre tudi vse priznanje. Pokazal je, da zna pravilno pre- ceniti situacijo, življenjsko po- staviti posamezne prizore na oder. Le v zadnjem tedna je prišel med nje tov. Stanič, ki je dokončno izdelal še nekatere prizore. Mnogi liki posameznih oseb so bili prav dobro mimično in krea- cijsko podani, precej doživeti in v skladu s tipi, kakor si jih je za- mislil Jurčič v svojem romanu. Osrednjo osebo, Nandeta-Grogo, poglavarja rokovnjačev, je podal tov. Prelog Stanko doživeto in držal ves čas na primerni višini in mnogo pripomogel k te- mu, da so ostali igralci ^voje vloge častno in v splošno zado- voljstvo dobro rešili. Zato so si igralci kaj kmala pridobili publiko, ki je z zani- manjem sledila cd prizora do pri- zora. Igra fe globoko vplivala na Ifudi in marsikatero oko je bilo rosno, zlasti v petem dejanju, ko ujamejo Grogo, poglavarja ro- kovnjačev in ko se snideta z bra- tom Štefanom, ki je oskrbnik na Golovcu, in ob koncu, ko Groga pade, zadet od francoskega ko- misarja. Pevske točke so peli člani pev- skega zbora pod vodstvom tov. Kafola, ki so dajale posameznim prizorom globljo in čustveno vse- bino * O gornji predstavi je napisal tov. Kostanjevec Simon iz Mu- retinc sledeče: Na to predstavo so ljudje ko- maj čakali, Všobinsko tako bo- gatih predstav si tudi v bodoče želimo, zlasti v zimskem času, ko jc več prilike za igralce pa tudi Za gledalce. K sreči ima- mo zadružno dvorano, kjer so lahko večkrat predflave. To predstavo bo potrebno večkirat pono\'iti, ker je .še mnogo ljudi, ki je še niso videli. Pri nobeni ponovitvi ne bo zmanjkalo gle- dalcev. Zahvalo smo dolžni tudi tov. Stanetu Staniču iz Gorišnice, ki Si je veliko prizadeval, da bi predstava »Rokovnjačev« čim bolj uspela. V nedeljo je bil na Zavrču reden roditeljski sestanek, ka- teremu se je odzvalo lepo šte- vilo staršev, dasi je bilo zelo nepovoljno vreme. Uprava šole je najprej naka- zala šolski obisk v posameznih i-azredih. Se vedno imamo ne- kaj primerov, da otroci osta- jajo doma iz neopravičljivih vzrokov. Taki primeri so koli- ne in podobno Starše se je opo- zorilo, naj otrokom dajejo do- volj časa za učenje in jim naj tudi pri učenju poma^jo. Bli- ža se I. semester, ob katerem bo redovanje zelo strogo, to je po stvarnem otrokovem znanju. Starši so bili tudi detajlno seznanjeni o gospodarskem te- čaju, kakor tudi o higienskem toč-aiu ki sta oba v zimskem času. Njihova dolžnost je, da v čim večjem številu pošiljajo svojo odraslo mladino na tečaj, da si bo nadoknadila svoje po- rrvanjkljdvo znanje iz časa oku- pacije. Priprave za Novoletno jelko 6o v polnem teku. Učitelj- ski kolektiv stremi za tem, da bodo vsi otroci ob njihovem prazniku nagrajeni. Pionirji pripravljajo igro »Lukež« in druge točke. Tudi ljudska knjiž- nica redno posluje, odrasla mla- dina rada sega po naši knjigi, id ji je v zimskem času v raz- vedrilo ob dolgih urah. Tuoverjeniki, ki so pre- jeli knjige po 12. decembru opro- ste. Če so ae pojavile še kake druge nepravilnosti, prosimo vse, da nas nanje opozore, da se jih bcmo v bodoče izognili, odnosno že sedaj popravili. Člani, ki do- slej knjig še niso prejeli, naj jih dvignejo pri svojem pover- jeniku. Ker bomo prihodnje leto priče- li s tiskom knjig mnogo prej, pohitite z vpisom, da bomo lahko pravočasno določili naklado. Te dni bo izšla tudi zadnja — dvojna — številka naše revije Obzornik. Prihodnje leto bo iz- hajala revija redno vsak mesec razen v počitnicah. Kot doslej se bo revija tudi v bodoče tako po opremi kot pvo vsebini še iz- popolnjevala in bo vzdrževala redne stike med Družbo in člani. Zato vabimo zlasti vse poverje- nike, da {x>."tanejo naročniki re- vije Obzornik ter store vse, da bo naročeno na to revijo tudi čimvečje število članov. Celolet- na naročnina za člane je 450 din, za nečlane pa 500 din. Sindikalne podružnice, zdrugs, odbori SZDL, javljajte nam nove poverjenike! Prešernova družba Priprave na konec teiaja RK v P gorel h Ob zaključku tečaja RK ž-^n- ske mladine, ki ga redno obisku- je 29 tečajnic, bodo tečajnice priredile pod vodstvom tov. Zemljakove 17. januarja kultur- no nrireditev z Nušičevo enode- janko. Phtf, 31.'deccmfcra 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran "5 NA RODNEM VRHU j V nedeljo, dne 27. decembra smo proslavili Novoletno jellco. Tudi letos smo imeli oder, da so ljudje laže videli našo pri- reditev. Deske nam je posodil tov. Anton Kozel. Oder nam je postavil tov. Ja- kob Vindiš, zavese pa nam je po- sodila vinogradniška zadruga Gorca-Dežno. i Vsa darila, ki smo jih dobili, nam je jjripeljal in tudi prinesel tovariš Jakob Vindiš. Pionirka Marija Zajšek pa nam je prinesla jelko. V Šolski ku- hinji so jo deklice lepo okrasi- le. Tudi svoje starše, brate m sestre smo povabili na našo prireditev. Letos pa hrvatskih tamburašev ni bilo. ker jim je bilo prepo23io sporočeno in tudi pot je bila slaba, da oiso mogli priti. Pa kljub temu je po na- šem sporedu mladina plesala ob domači godbi. V nedoljo zjutraj se je zbralo v učilnici mnogo ljudi, tako da je bila ta nabito polna. Prire- ditev se je pričela ob deseti uri. Prva točka je bila deklamacLja ' »Kaj je pisal mali Miha dedku Mrazu«, ki jo je deklamirala Kri- | stina Mesarič iz 2. raz., nato so tičenci zapeli nekaj pesmi. Dekli- , Ce 6. in 7. raz. so zaplesale dva narodni koli in simbolično upri- zorile pesmico: »Sijaj, sijaj son- i čece«. Pri tej prireditvi sem so- delovala tudi jaz in to pri igri »Trije tički«. Ljudje so se naj- bolj zabavali pri igri »Trije tičld«. Po našem sporedu pa je prišel na oder dedek Mraz s tremi palčM in velildm nahrbt- nikom. Imel je dolgo belo bra- do, na glavi kapo in velik ko- žuh. Bil je zelo strog in je pred- ' vsem posvaril nekatere učen- ce, ki imajo raztrgane čevlje, pa j se še iz šole po poti domov drsajo. IIo je bilo vse konča- no, smo šli v drugo učilnico. Tam so nam tov. Jakob Vindiš in tovarišice učiteljice razdelili darove. Darovali so žemlie (500 j Kruh-pecivo Ptuj in 230 pe-' kama ;>Drava«), bonbone (5000 j din — Svet za prosveto in kul- ■ turo Ptuj), marmelado (MDF, Ptuj), kavo flNTDF Ptuj>. Poleg tega troški praznik. Pionirji so pri- ' pravili pester pravljični spored, s katerim so bili naši malčki, pa tudi odrasli prav zadovoljni. V lepo, pravljično okrašeno dvorano se je po dolgem in ne- j ptrpnem pričakovanju otrok pri-1 kazal dedek Mraz, ki je obdaril j 400 šol.<;kih in nekaj pred.5ol-' skih otrok. Samo škoda, da niso nastopili naši lutkarji. Prav si- gurno Pa nas bodo presenetili v najkrajšem času z igrico »Žo- gica Maroeica«. Le kmalu nas naj povabijo na predstavo, cc., Dedek Mraz v Domovi Prav za prav je Društvo pri- jateljev mladine gledalo že v , septembrskih dneh nekoliko za- j skrbi j eno na dneve, ki naj bi prinašali našim ciciban čkom in pionirjem zvrhan koš zadovolj- stva; odselili so se namreč trije najagilnejši člani odbora. Za- skrbljenost pa je kmalu izpuh- tela, ker se je pokazalo, da so se novoizvoljeni člani odbora lotm z vso ljubeznijo in odgo- vornostjo svjega dela. Ljubezen do mladine in čut odgovornosti sta pa že itak jamstvo za uspeh in tako bi o pripravah na veliki otroški praznik ne že- lela več izgubljati besed. Od zelo bogatega sporeda je bilo gotovo marsikaj, kar je ugajalo, vedri smeh in žareče otroške oči so to potrdile. Še tovarišice, ki je obljubila, da bo preskrbljeno za drugo peč in nje kurjavo, ne bomo prehudo grajali^ saj je bilo v drobnih srčkih mnogo mnogo toplote in zato, da je bila dvorana pri- jetna in topla, so poskrbeli ga- silci iz Domave, ki so s pro- stovoljnim delom položili tla v novi zadružni dvorani. Da je bil oder lično pripravljen, pa so poskrbeli člani IZUD, pionirji in gasilci. Tri sto sedemdeset parov otroških oči in mnogo mnogo parov odraslih oči je sledilo pe- stremu dogajanju na odru, kjer se je vrstil prizor za prizorom in je celo »žalostirika« o treh petelinčkih izzvala smeh. Mi- slite, da so se cicibani kaj bali medveda?! Kiaj še! Oh, in kako so se smejali volku, ko ga je kmetič pobasal v vrečo, z zajč- ki bi pa najraje še sami zara- jali. Ježka bi se pa le morda malce bali, če bi prišel med nje, kajti zares je bil bodeč. V dvoru starke Zime pa je bilo kar lepK) in, no, dedek Mraz se ni samo prikupil Snežinkam in Zvezdicam, palčkom in naj- mlajši sodelavki Kokolovi Albind, temveč si je osvojil srca vseh. Res, bilo je lepo! Medtem, ko so se domavski cicibančki in pionirji gostili ob sladkem čaju, pecivu in slad- ! korčkih, pa je dedek r,lraz od- hitel v spremstvu Snežink in I Zvezdic ter Novega leta k deci, ki jim samo ljudska oblast mo- I re prižgati v njih glavicah spp- I znanje začasne sreče; je to deca iz Doma za defektno deco. Bolj od vsega je vplivala na deco pesem Snežink in Zvezdic. Ve- ste, pozneje so mi Zvezdice in Snežinke izdale, da so tudi one srečne, ker so mogle vsaj za kratke hipe osrečiti usmiljenja vredna bitja iz Doma. Pa še ni konec. Nekoliko ne- sporazuma, nekoliko nestrpno- sti, no, končno pa so se le pri- kazali filmi o Obutem mačku, o Dečku v cirkusu in drugi.,. Potem Pa je bil zares konec in čakali so nestrpno že dnrgi na ★ ^ V STARgAH 2e dolgo menda ni bilo v prosvetni dvorani tako živahno kakor v četrtek, 3. dec. 1953, ko so se zbrali otroci osnovne šole v StarSah, da skupaj z ded- kom Mrazom prosla-v^ijo naj- večji novoletni praznik pc^ Novoletno jelko. Praslave se je udeležilo tudi precej staršev, seveda največ skrbnih mamic. Na sporedu je bila najprej krat- ka pionirska igrica »Katica in dedek Mraz«, ki je razvedrila pionirje. Potem pa je stopil na oder pravi dedek Mraz z dolgo belo brado in ves oprtan z da- rili. Med otroki je završalo. Vsak je bil radoveden, kaj mu je prinesel dedek Mraz. Po kratkem nagovoru je začel de- dek Mraz deliti otrokom da- rila, v rumen papir zavite pa- kete. Obdarovani so bili vsi osnovnošolski otroci, pa tudi ti- sti, ki še ne posečajo šole in so jih mamice na rokah prinesle gledat dedka Mraza. i Da so bili otroci obdarovani. Je zasluga Pionirskega starešin- skega sveta, ki je zbral potreb- na denarna sredstva po vaseh starške občine. Ljudje so poka- zali dosti razumevanja, razen v nekaterih primerih, in so čla- nicam Pionirskega sveta rade- volje dajali prostovoljne pri- snevke. Največ pa so prispevali KZ Starše, in sicer 10.000 din, Občinsld LO Starše 7000 din, Lovska družina Starše 6000 din, KZ Tmiče 5000 din in semeno- gojsko posestvo Starše 5000 din. Tako je uspelo Pionirskemu starešinskemu svetu zbrati pri- bližno 40.000 din, s katerimi je otrokom pripravil veliko vese- lje in mu gre vsa zahvala da se je obdaritev sploh lahko vršila. Otrokom bo ostal ta dan še dolgo v spominu in z veseljem bodo čakali drugega leta. ko jih bo zopet obiskal dobri dMek 1 Mraz NA dvorano, da jo pripravijo za sil- vestrovanje odraslih. Tu pa naj za sedaj še prav potihoma po- vem, da dvorana po odhodu pionirjev ni bila kaj prikupna na pogled; nasmetena, s klopmi in mizami prevrženimj vse na- vkriž. Le s tovarišem, ki je vso odgovornost za to naprtil uči- teljstvu, se ne bi mogla stri- njati. Kajti zavedati bi se mo- rali, da je vzgoja (ali bi vsaj morala biti!) skupno prizade- vanje nas vseh. Meta Kunčeva ★ Na Zavrču 2e dolgo časa se je vsa šolska mladina pripravljala na novolet- T^ proslavo. Učiteljski kolektiv je zainteresiral vso šolsko mla- dino, da bi vsa stvar čim bolje uspela. Čeravno je bil tukajšnji rajon v tem letu hudo prizadet, so otroci redno prinašali denar- ne prispevke. Uprava šole se je obrnila zaradi denarnih sredstev tudi na razna podjetja. Tako je končno uspelo zbrati 12.000 din za zakusko 320 otrok. Najmarlji^ vejši so bili nagrajeni s knjiga- mi. Pionirji so po zakuski in raz- dehtvi nagrad predvajali igro »Vedež«, ki je prav dobro uspe- la. Nekateri otroci so bili nagra- 1 jeni s tekstilnim blagom, ki ga j je poslala Tovarna avtomobilov I iz Maribora. Posebno se uprava šole Zavrč zahvaljuj© Državne- mu posestvu Zavrč, organizaciji zadružnic Zavrč, KZ Zavrč in pa Tovarni avtomobilov Maribor, ki so s svojimi prispevki pripo- mogli k izvedbi obdaritve. V. K. Tudi v Podgorcih so praz- novali Novoletni praznik Praznovanje ob Novoletni jelki je osvojilo srca otrok v mestu in podeželju pa tudi otrok v Podgorcih. Za pripravo Novolet- ne jelke je vodstvo šole pravo- časno organiziralo vse potrebno. Pohvalo zaslužijo tečajnice RK, ki so z dobrovoljno akcijo nabi- rale prispevke, da bi čimbolj na- polnile koš »dedku Mrazu« in čimbolj razveselile naše najmlaj- še pionirčke. Priznanje gre tudi Učiteljstvu, ki je speklo kekse in ostalo, da je bilo čim manj izdat- kov. V sredo, 30. dec., so imeli otroci veseli dan ob Novoletni jelki, ki so ga že nestrpno priča- kovali, še bolj pa dedka Mraza, ki jim je izročil pripravljena da- rila. Iz Piuja Državni sekretariat za go- spodarstvo v Ljubljani je raz- poslal vsem tajništvom za go- spodarstvo pri OLO dodatna navodila za vodenje evidence o kmetijskem zemljiškem skladu Splošnega Ijudsl^ega premože- nja. Vsak: ponedeljek ob 16. uri je v PtujuvmaH dvorani OKZKS debata o članlrih tov. IMilovana Djilasa, ki jih objavlja »Ljud- ska pravica — Borba«. Teh de- bat se udeležujejo člani OK ZKS in okrajni politični delav- ci. Za.dnji ponedeljek se je na- daljevala debata o članku »Sub- jektivne sile« in »Zveza ali par- tija«. Te debate so zelo živahne. Darilni paketi — pod- kupovanje ali korupcija Jakob Vincetič iz Senešcev je dobil odklonilno odločbo na vlo- ženo prošnjo za odlok nastopa kazni. V tej odločbi je bil tudi pravni poduk na pravico pritož- be na drugo stopnjo, katerega se Pa Vincetič ni poslužil, temveč mi je vrnil odklonilno odločbo v paketu, kateri je priložil kuro in steklenico vina, poleg srčne že- lje za srečno Novo leto, Vincetič in vsi ostali Vinceti- či, ki tako mislijo, kbt on, naj si zapomnijo, da le med slabimi spomini hranimo čas, ko se je Za kurico in steklenico vina dalo odkupiti svojo umazanost, ne- sposobnost, ko se je dalo kupiti položaje na lep obraz, V stari Jugoslaviji je cvetela korupcija in kot posledica je bilo izdajstvo, klečeplazništvo in hlapčestvo. Vsi pošteni državljani danes obsojajo že samo poskus podku- povanja Vsakdo, ki ve za take primere, je dolžan prijaviti na m.erodajno mesto, Ce bi se Vincetič poslužil pri- tožbe na drugo stopnjo, bi ver- jetno tudi uspel. S tem postop- kom pa je krnil ugled državnega uslužbenca socialistične Jugosla- vije in sebe uvrstil med tiste redke, ki še danes žalujejo za staro Jugoslavijo, predvsem pa za njeno razcvetelo korupcijo, v katere kalnih vodah so si ustvar- jali na račun drugih posamezniki boljše življenje. 1 Jože Predanič IZ VELIKE NEDELJE | v nedeljo, dne 27. dec. 1953 je bila prosvetna dvorana v za- družnem domu po dolgem času zopet polnoštevilno zasedena. Domače prosvetno društvo »Simon Gregorčič« se je pred- stavilo s Kreftovimi »Celjskimi grofi«. Vsakdo, ki le malo po- ; zna to delo, mora priznati, da to ni lahka stvar, posebno za ; podeželske odre. j ! Režiser (Moravec Ivan st.) j i kakor igralci so se pogumno lo- ' S tili svoje naloge. Trud, ki so ' ga vložili v to res težko igro, ni bil zaman. Posebno so se izka-, zali igralci glavnih vlog, kakor" grof Herman (Fištravec Peter) — I Pravdač (Mesko Ferdo), a tudi drugi niso zaostajali v svojih vlogah, da ne pozabim omeniti tudi Veronike (Frangež Trezi- ke). Igralci so že dvakrat uprizo- rili' igro, a na splošno željo gle- dalcev so »Celjske grofe« po- novili že tretjič, in to v nede- ljo, dne 3. jan. 1954 popoldne. Vsem pa, ki so sodelovali pri j igri »Celjski grofje«, čestitamo in želimo, da še naprej žanjejo take uspehe. -rfc. IZ PODLEHNIKA Med številnimi težavami, pro- blemi in nejasnostmi, ki jih' ljudje vsakodnevno razmotriva- i jo (•saj imajo zdaj za to tudi do- i volj časa), pride včasih na vrsto ' > tudi KZ Podlehnik v zvezi z ne- ' katerimi razlikami v ceni blagu, med KZ Podlehnik, in KZ Zetale, ki ima v Kozmincih poslovalnico. I V Kozmincih smo plačali potroš- niki petrolej po 80 din liter; v Podlehniku pa je po 85 do 90 din ; liter. Vsa agitacija gre sedai v ; ! korist trgovine v Kozmincih, se- veda le glede petroleja, na drugi ■ strani pa zopet v korist KZ Pod- lehnik glede papirnatih vrečic, ; ki jih v Podlehniku ne zaračuna- j vajo. Potrošniki so mnenja, da I vrečic ni potrebno posebej zara- I čunavati, ker jih povsod tehtajo ' z blagom in jih potem tudi pla- čujejo skupno z blagom. Takega drobiža je gotovo pov- sod še več, vendar tukaj misli- mo, da je tudi tega mogoče ure- diti, da ne bo potrebno zaradi ta- I kih drobnarii hoditi 4 km daleč ' j in vedno izbirati, v čem je ta boljši ali slabši od drugega. IZ NOVE CERKVE Zadnje dni decembra 1953 je končno tudi okrog Podlehnika ! i zasvetila električna luč. Električ- i na napeljava skozi Podlehnik je i dosegla že Pšensko vas, kjer so | že 23. dec. zagorele električne i luči. Vsa vas je bila osvetljena, j . Zdela se mi je v svitu novih luči j I mnogo lepša kot je bila sicer, ko so se še bleščale v njenih hišah petrolejke. Razširitev omrežja si i želijo tudi prebivalci iz Zakla, ! Pavovca in Jablovca, Kozmincev :n Stanošine, kjer se vsakdo prav dobro zaveda vrednosti in pomena električne razsvetljave. IZ KIDRIČEVEGA Komisija Za revizijo progra- mov in projektov pri državnem sekretariatu za gospodarstvo v Ljubljani je odobrila glavni projekt za glavno sanitarno po- slopje Tovarne glinice in alu- minija. Graditev tega industrij- skega objekta bo stala nad 55 milijonov dinarjev, pri čemer pa še niso všteti stroški insta- lacije električne in centralne kurjave. Mestni kino Ptuj predvaja od 8. do 11. jan. ame- riški barvni film »OSTRZEK« in tednik »Bogastvo Nila«; od 12, do 14. jan, ameriški film »MOC OROŽJA« ter tednik ^ »Filmske novice«. Otroci, nekaj za vas! i OSTRŽEK Čriček Murn je prišel v neko j mestece, V kočici je spal rezbar, mojster Pepe, ki je že veliko ljudi razveselil. Otrokom je na- redil že neznansko kopico igračk. Na polici je ležala lepo poslika- ; , na lutka. Kako si je mojster Pe- ' I pe želel, da bi bila živa. Komaj , je pomislil na to, že je lepa vila Zvezdana oživela lesenjačka. Bil I je kar postaven deček in rekli so mu Ostržek. Pepe mu je kupil abecednik in ga poslal v šolo. Da bi se Ostržek varoval hude- ga, mu je vila dala pomočnika — vest — črička Murna, ki ga je povsod spremljal. Lisjak Pošte- njakovič in maček Mrjav sta zvabila Ostržka v Strombolijev cirkus. To je striček Pepe jokal, ko 0?tržka n: bilo domov. Iskal ga je, a zaman. Ostržek ni zato mogel več domov. Ni poslušal ; črička Murna, ni ubogai strička Pepeta. zato je bil kaznovan. Kočijaž ga je zapeljal v Deželo igrač, kjer je kar mrgolelo po- rednih otrok. Ko so se nadivjali, I so jim začeli rasti oslovski repi in dolga ušesa. Postali so oslički. I Ostržek bi se rad rešil te groze. Skesal se je in čriček Mum ga je I rešil. Zbežala sta in padla globo- ko v morje. Rešila sta se na splav, toda zaneslo ju je v kito- ! vo žrelo Tam sta nišia mojstra Pepela in vsi so srečno ušli na- zaj domov. Zahvale Zahvaljujem se zdravniku ki- rurškega oddelka ptujske bol- nišnice za požrtvovalnost in skrb pri operaciji ob pozni noč- ni uri, ki je prav dobro uspela ter sem mu hvaležen, da sem ostal pri življenju. Vid o Vič .Tanez Stonjci 74 — Markove! Oglasi in objave Prodam 60-basno kromatično harmoniko, znamke »Meinel in Herold«, za 35.000 din. Po- gačar Jože. Makole. PRODAMO dobro oiiranjen kla- vir, vprašati pri Pernat. NAMA Ptuj. POCENI PRODAM dobro ohra- njen© sobno, prenosljivo lon- čeno peč. Meglič, Trate 4, Ptuj. POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ »Singer«, v odličnem stanju, prodam. Naslov v upravi li- sta. PRODAM violino. Vprašati v upravi lista. VERZIRANO ADMINISTRATIV- NO MOC 8 perfektnim zna- njem strojepisja in enega tu- jih jezikov sprejme Tovarna volnenih izdelkov Majšnerk. Prvi pogoj; prak-a Piača no tarifnem pravilniku ^--adbe pošljite upravi podjetja. IZ GAJEVC Kmetijska zadiuga Gajevci- Formin je na četrtletnem obč- nem zboru v sredi decembra med drugim razpravljala v zvezi s prizadevanjem za zboljšanje krmskih prilik in razvoj živi- noreje tudi o potrebi sistema- tičnega osuševanja zamočvirje- nih travnikov In pašnikov na področju vasi Placarovci, Ga- jevci in Formin. V tej zvezi je bilo na zboru sklenjeno, da se KZ poveže s Kmetijsko zadrugo v Muretin- cih, na področju katere prav tako ležijo zanvDČvirjena zem- ljišča s kislimi travniki. Po prosti ocenitvi je zemlji- šča, ki je potrebno melioracije, okrog 150 hektarov. Zbor je so- glasno sklenil predlagati OLO — tajništvu za gospodarstvo v Ptuju, da ta iz skupnih sred- stev pomaga uresničiti to ko- ristno in gospodarsko uteme- ljeno zamiseL IZ ŽETAL Na območju občinskega ljud- skega odbora Zetale so v pre- teklem letu 1953 napravile div- je svinje nekaterim kmetoval- cem na posevkih prav občutno škodo. Tako je predložilo svoje pritožbe osem kmetov, ki zahte- vajo po 1250 do 12.500 din od- škodnine. Kaj pa lovci iz Zetal, ali ne bi posvetili tovrstni div- jadi malo več pozornosti? RAZGLAS Temeljem odloka o javnem redu in miru OLO v Ptuju z dne 12. XII. 1951, štev. 5 čl. 9, točka 1 se prebivalstvu mesta Ptuja, upraviteljem hiš in zgradb splošnega ljudskega premoženja, njihovim najemnikom in last- nikom privatnih hiš ter zgradb strogo naroča, da se takoj lo- tijo sledečih del: 1. Da ob vsakem zasneženju in poledenenju takoj očistijo pred svojimi hišami, zgradbami, stanovanji in trgovskimi, obrt- nimi lokali zasnežene in pole- denele pločnike in ulice; 2. da ob vsakem zasneženju in poledenenju potresejo ploč- nike in ulice s peskom ali ža- govino. Končno se ponovno objavlja ukrep, da je posebno strogo prepovedano sankanje po mest- nih ulicah in cestah. Prekrški se bodo kaznovali z globo Za ev. nezgode, ki bi se pri- petile v tem pogledu odgovar- jajo starši sami, če ne i^sve- čajo dovol^ pažnje in skrbi svo- jim otrokom. Glede posipanja in čiščenja pločnikov so odgovorni hišni lastniki, oz. hišni upravitelji, Icaikor tudi upravnild«-poslovnih lokalov. Smrt fašizmu —svobodo narodu! Predsednik LOMO: <'Janko Vogrinec) OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 9. januarja 1954, ob 20. uri: Pavel Surek: »PESEM S CESTE«, komedija v treh dejanjih s petjem in godbo. Enajstič.— Vlogo Miška igra Hugo Ftorjančič, član SNG v Mariboru. Nedelja, dne 10. januarja 1954, ob 15. uri: Pavel Surek: »PE- SEM S CESTE«, komedija v treh dejanjih s petjem in god- bo. — Zadnjič! — Vlogo Mi- ška igra Hugo Florjančič, član SNG v Mariboru. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. — Rezerviranje vstopnic v gledališki pisarni (telefonska štev. 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob ponedelj- kih. Stran i PTUJSKI TEDNIK Pluj, 8. fantiarfa 1954 Rojstva v Ptuju: Alojzija Stnnselc, Skorba, je rocL:a Srečka; Angela Amuš, Ptuj, Caixkarjeva 18 — Srečko; Ana Visenj ak, Strmec 20 — Ma- rijo; Marija Stipetič, ICidričevo — Marijano; Marija Jus, Doie- na 2 — Štefko; Marija Mikec, Lovrečan 4 — Marijana; Ana Majcen, Ptuj, Ljutomerska 4 — Emila; Frančiška Vidovič, Krče- vina 102 — Marijo; Ana Kur- bos, Ptuj, Ormoška 5 — Bran- ka; Marija Zupanič, Lovrenc 7 — Stanka; Marija Vidovič, Ki- dričevo — Ireno; Elizabeta Ber- lak, Juršinci 13 — hčerko; Ma- rija Kojc, Zetale 71 — Kristino; Elizabeta Jakovac, Bohinjska Bela 118 — Damira; Terezija Mlakar, Veraja G6 — Antona; Marija Potočnik, Ptuj, Ormo- ška 1 — Dušana; Katarina Pi- šelc, Apače 46 — Štefko; Vero- va vas 16 — Ivana; Marija MurSec, Apače 76 — sina; An- tonija Zupanič, Ilajdoše — An- tonijo; Monica Kerin, Polen- šak 57 — Milana; Agata Zem- Ijak. Mihovci 7 — sina; Neža Brlek, Spuhlje 45 — Janka; Sa- va Tarbuk, Ptuj, Krekova 5 — Dušanko; Marija Bračič, Slove- nja vas 36 — Srečka. Ilaas ]>/Iarija, Vičava 11—Ja- neza; Dugi Marija, Zlatoličje — hčerko; Kirbič He?dvika, Staro- šinci 5 — Boruta; Brglez Pavla, Breg 20 — Janeza; Kranjc An- tonija, Pobrežje 5 — Silvo; Planec Anica, Breg 28 — Silvo; rvlatjašič Terejzija, Trnovska vas — Marijo; Lamut Ana, Tr- movci 1 — Silvo; Fajfar Eliza- beta, Prepolje 8 — sina; Jeza Marija, Apače 117 — Franca^ Hcrak Marija, Gor. Velovlak — Kristino; Pibcrčnih Alojzija, Brebro^mik 86 —Marjana; Les- kovar Štefanija, Breg 5 — Sil- vo; Tement Ana, Zlatoličje 95 — Antona; Vidovič PtOzina. Gorca 100 — Ireno; Cartl Frančiška, Zg. Hajdina 52 — Majdo; Si- monlč Marija, Gomilce 6 — si- na; Emeršič Vida, Ptuj — Ma- parykova 5 — Ireno; Mijatovič Slavka, Srelije — Ceda; Senica Ana, Sencžci 19 — Silvo; Pre- dikaka Marija, Lancova vas 38 Antona; Fridauer Ivanka. Po- brežje 27 — Ivana: Znidaršič Amalija, Majšperk 10 — Zma- ga: Erbus Terezija, Dokleoe 23 —Zdenko; Tumpej Marija, Bol- fenk — sina. Poroke v Ptuju Janez Vidovič, Maribor, Strek- Ijeva ul., in Otilija Kondrič, Ptuj, Ljutomerska c.; Stanislav Cihal, Sp. Hajdina 126, in Na- t^alija Anreiter, Ptuj, Mikloši- čeva 6; Miroslav Dugulin, Pod- lehnik 20, in Justir^a rurek. t Trniče 26; Av^t Salajster,; Maribor, in Elizabeta 2^rec, Ptuj, Cankarjeva 1. Smrti v Ptuju: Marija Lazer, roj. 1892, Tur- ški vrh 45; Ivan Skrinj ar, roj. 1882, Ptuj, Slovenski trg 4; Ka- | tarina Rajšp, roj. 1952, Trnov- i ska vas 50; Marija Kumek, roj. 1930, Babinci 68; Matilda Vin- diš, roj. 1926, Velika Varnica 64; Maiija Kurnik, roj. 1953, Ro- goznica 29; Zolti Kovač, roj. 1952, Lucova vas 31. Meško Franc, roj. 1897, Za- mošani T3; Mijatovič Cedo, 1953, Ptuj; Plohi Franc, 1949,: Brebro^.mik 95; Cafuta Katari-1 na 1901, Pobrežje. * Rojstva, poroke in smrti: MATIČNEGA OKOLISA GORIŠNICA V NOVEMBRU Rojstva: Matilda Plošinjak iz Zamučanov herčko, Ana Rožman iz Gajevec sina, Frančiška Valen- j ko iz Male vasi hčerko. Lizika Peti-ovič iz Gorišnice hčerko, i Ivana Scgula iz Mezgovec hčer- ko, Marijo Petek iz Tibole hčer- ko, Marija Vesenjak iz Placa- rovec hčerko, Marjeta Antolič: iz Moškanjc sina, Kristina Ko- lenko iz Zamušan hčerko, Fran- j čiška Bezjak iz Gajevec sina: in Lizika Prelog iz Muretinc hčerko. i Poroke: Ivan Matjašič iz Go-1 rišnice in Marija Zupanič iz' Ptuja; Franc Kckec iz Moškanjc- in Ivana Simenko iz Cunkovec;! Pankracij Z\ipanič iz Muretinc, in Marija Petek iz Gorišnice;} Alojz Krajnc iz Levajne in i Štefka Tobijas iz Moškanjc; Stanko Golob iz Preroda in Li- zika Tuš iz Preroda. Umrli: Štefan Tomaži č iz Male vasi štev. 29; Marija Bez- jak iz Gajevec štev. 17; Alojz Matjašič iz Zagojič štev. 18; Alojzija Muršič iz Formina štev. 8; Marjeta Brumen iz Za- mušanov štev. 20. ■k „Svojeglav(;ka" smo gleda!} V zimskih mesecih so se zopet razgibali in oživeli podgorski igralci. IZUD »2uran Alojz« je 24. decembra odprl sezono s pro- gramom »Svojeglavček«, kar «o tudi ponovili za Silvestrovo, 31. j decembra. Obakrat je bila polno dvorana nabita. Društvo IZUD je sklenilo dati čisti dobiček za na- bavo štedilnika za gospodarski tečaj, ki bo v kratkem, ter za po- pravilo odra in razsvetljavo dvo- rane IZUD. Za trud in dober na- stop pripada '.gralcem pohvala. Uspelo vzgojno posveto- vanje v nedeljo, 20. decembra, je bil v osnovni šoli roditeljski sestanek staršev šoloobveznih otrok. Udeležilo se ga jc precej staršev, ki se zanimajo za uspehe svojih otrok v SoH. Na sestanku so sklenili, da bodo v bodoče učiteljski zbor in starši ob medsebojnem posve- tovanju in pomoči pri vzgoji otrok pomagali do čimboljših vzgojnih uspehov tega šolskega področja. Sestanek je vsestransko uspel in kažo, da je potrebno več ta- kih vzgojnih posvetovanj, saj je večini staršem za to, da bi jim bili otroci z vsem znanjem in sposobnostmi v čast in po- nos. IZ LOVREf^CA Obrtniki v Lovrenca in oko- lici so v ostri borbi s pogostimi pojavi šušmarjenja. Vendar so v tej borb! nemočni, če se do- godi, kakoi' se je nedavno, ko je celp Kmetijsko gospodarstvo v Kidričevem podprlo nekega šušmarskega kovača ter mu da- lo delo, ki bi ga lahko opravil tTidi kakšen drugi kovač z obrt- jo. To jo očiten primer podpi- ranja šušmarstva, česar držav- ni obrat vsekakor ne bi smel zagrešiti Tako mislimo v Lov- rencu. Ce pa ne mislimo prav, pa nas prepriča ite o nasprot- nem! Vsekakor pa se za dnev- no šu5marjenjfi kovača Lam- bergerja v Lovrencti vc v vsej okolici, se mu pa kljub tcm\i ne stopi na prste. Z-F IZ STARŠ Dekleta S9 uJijo kuhati Kakor lansko leto so tudi le- tos žene v Staršah pripravile kuharski tečaj za dekleta. Ob- iskuje ga 36 deklet, ki imajo tečaj v treh izmenah, in sicer vsaka izmena trikrat na teden po 4 ure. Tečai vodi izlcuSena kuharica tov. Zala Ekartova, ki si prizadeva, da bi dekletom posredovala čimveč znanja. Dekleta praktično delajo, ob- enem pa si tudi zapisiajejo r^- ne recepte in nasvete, ki jim jih daje tov. Ekartova. Zave- dajo se, da bodo edino z zna- njem zmogle vse naloge, ki jih čakajo kot bodoče gospodinje in matere. Tečaj bo trajal dva meseca Jn bo predvidoma končal kon- cem januarja. Ob koncu tečaja nameravajo dekleta pripraviti kuharsko razstavo, kjer bodo pokazale sadove svojega dela. Lansko leto je razstava uspela, zato upamo, da bo tudi prihod- nja. KRATKI NASVETI Kljuke in vrata včasih Skrlp- Ijejo. Da to preprečlnjo, jih na- mažemo z grafitom, ki v ta namen bolje služi kakor . POŠKODBE PBI NAPADU Rop Ignac iz Ptuja, Sp. Breg 87 (z nožem naiJaden na cesti), Firbas Franc iz iBIaijete na Dr. polju 74 (z nožem napajdsn na oe- pti), HriberSek Dušan iz Koa- gote 41 (z nožem napaden v Ptuju), Gril Franc ia, Ptujs^ Voikmarjeva 2 (z nožem rap^ den), Teskač Mihael iz Velikjfe Varnica 28 (napaden s koH), Lovrenčič Vlado iz OreSJa 2 (napaden z nožem), Zelenik Kcmrad iz Stoajceiv 107 (napar dea z nožem). OPEKLENB Berilč Bojan (star 1 teto) iz Kkiričevsga, blt^ 3, Sampescl Janko iz Rotmana 20 ^>adei na štedilnik). SPLOŠNE POŠKODBE Ceh Marija fe Kiže^e 50 (pradla na ledu), Atmiš 5\ranc iz Kidričevega, bsjpa&a 6 (padel s kolesa). Skok Maitevž iz K3dri.- i čevega, grad (padei s kolesa), i Benko Jože iz Apač 85 (podel I po stopnicah), Dreven-Ick Anton I iz Pleterja 54 (pad^ s ske-cfaja), Ivančič Anton iz Središča 113 (padel v klel). Cene na ptujskem živilskem trgo v srsilo, I dne 6. I 1954 Čebula 40, česen 190, fižol eo, liren 4<)—50, krompir 10, peiser- šilj 40, rdeča pesa 25, recfecv 20, solata 50, špinača 40, zeH^ v glavah 8, zeler 40, Surovo maslo 400, zascSca 250. Koruza 25, koruzna nacfca 30, bela molža 50, proso 36, pAcnica 35, konizni zdrob ajdova kaša 100, prosena kaSa 60. Koil^oši 250—400, purani 500— 800, piščanci' 250—600. Hruške 40, Jabolka 40, orehi 120, svihe slive 80, ssuhe hnuško 70, suha jabolka 00. TvTleko 20, sir 59—70, smetana T00—120, jajca 15. Cene pri Rožniku Ptuj Grozdje ICO, jabolka 35, lam- ške 25, oTchi 120, čcbrjla česen 130, kromptr 9, proseda kaša S."?, lužčeni fifol 75, soia- ta 55. I ZA DOBRO VOLJO j Na ladji je igrala godba. Plc- sadi so ples, pri kateraii bi mo- rali stopiti poroSeni na de-«- r>p, \'si nErporcčeni pa na levo f^tran. Vodja plesa stopi k nefcoaru, ki se je obotavljal na koiscu vr- ste in ga popeljal na stran. >Saj ste vendar poročeni, kaj ne?< »Nifcilvor ne,« spravi iz sel:»e ta, se iT«^ '•nmo zdi, ker I imarn iiKirsko boiezen.«