m. шш .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........ 12 — Četrt leta........6*— na mesec. ....... 2*— v upravnižtvu prejeman: celo leto......K 22-— pol leta........ Ц-— četrt leta........ 5*50 na mesec........1-90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. ■ KMflava nliee it. 9, (v pritličju levo), loserati veljajo: peterostopna petit vrsta za eakrat po 14 vin., za dvakrat ( 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 via. PH večjih inaerrijah po dogovoru. Upravni£tvu naj se poiiljajo to je admiaiamrtivae stvari itd. Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine ae M. li ozira. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto....... celo teto.......K 25 — pol leta........13 - četrt leta........6 50 na mesec........ 2 30 ...... K 28*-* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka iL 9, (spodaj, dvorišče levo), talilas it. 89 Vlado in laika pravna fabulttta. Vlada hoče v vprašanju laške pravne fakultete ustvariti provizo-rij. Sedež laške pravne fakultete naj ho za dobo štirih let Dunaj. Po preteku te provizorične dobe preneha ipso jure obstoj fakultete na Dunaju in treba je novega zakona, s katerim naj se ustanovi laška pravna fakulteta v kakem laškem kraju. Od rešitve tega vprašanja je odvisno življenje Bienerthove vlade. Bieu^rth )'.i hoče živeti in z vsemi kilami se .-Kuša obdržati pri življenju. Ker pa ve. rla je to njegovo življenje odvisno (dinole od nemških strank, je nastanil revolver. Ce Nemci ne «-lasujejo za ta njegov provizorij, tedaj odstopi. Posledica tega ]>a bo nova vlada, nova večina in nov parlament. In v tem parlamentu ne bodo Nemci več iirrali prve violine, temveč bodo potisnjeni v ozadje. Xemei se pa tudi n oče jo vzdati tega. za nobeno ceno nočejo izročiti hegemonije Slovanom. In prav laskavo je za Nemce priznanje barona Bienertha — pa tudi jako značilno, da hoče namreč sedanja vlada delati edinoie s sedanjo delavno večino. Usoda delavne večine je odločilna za usodo sedanje vlade. Eden prvih, ki je šel v boj za barona Bie-r^rtha, je bil dr. Steinwender, ki je M a 1895. povzročil t a koz va no celj->ko afero ter razbil nemško-poljsko-vf-leposestniško koalicijo. Ta dr. Steinwender pritiska na Nemce, da podpišejo menico, s katero se zavezujejo L.ahoin, da dobe ti svojo fakulteto za dobo štirih let na Dunaju. Toda baron Bienerth je tudi neposredno hotel pritisniti na Nemce. V to svrho se je skupno z naučnim ministrom grofom Stürgkhom in ju--tičnim ministrom dr. Hocheubur-gerjem udeležil posvetovanja nemške narodne zveze, kateri je predložil no-\ i zakonski načrt o provizorični rešitvi tega vprašanja in napram kateri je kategorično ponovil svojo c rozitev. Kakor hitro so pa Nemci zaslišali te grozeče glasove, so se jim zabele hlače tresti in ponižno so se izjavili, da hočejo pomagati vladi. Bienerthovo, od skrbi težko srce .io torej nekoliko potolaženo. Še ima upanje, da ho užival radosti življenja. Za nas je pa jasno, da Biener-thova vlada ni nič drugega, nego zastopnica in glavna podpora nemške hegemonije. Dr. Hoebenburger je to celo direktno priznal ter rekel, da ne dela kot justični minister, torej kot zaupnik krone, temveč kot prijatelj nemške narodne Zveze. S tem priznanjem je pa tudi povedano, zakaj pravzaprav gre. Ne gre za kulturno vprašanje laškega naroda. Vlada noče dovoliti Lahom pravne fakultete iz kulturnih ozirov, temveč iz tega edinega političnega vzroka, da priveze laške poslance nase in na sedanjo nemško večino in da s tem reši . :i reliaj t': sa sebe in pa nemško nadvlado. In to dejstvo moramo mi Slovani v prvi vrsti vpoštevati. Mi priznamo kulturno potrebo laško pravne fakultete. Strinjati se pa ne moremo s tem, da bi bila ta laška pravna fakulteta sredstvo, s pomočjo katerega naj se vzdržuje sedanjikrivični sistem in sedanja, popolnoma nenaravna nemška hegemonija. Po tem spoznanju moramo pa uravnati tudi vse svoje postopanje in ravnanje. KlerlKolno nestrpnost no Koraikem. Čudna Ciril - Metodova podružnica je v Velikovcu. Kakor znano zd ržuje uaša šolska družba v Št. Ru-pertu jtoleg Velikovca petrazredno ljudsko šolo, na kateri poučujejo Л šolske sestre in učitelj A. Pesek, i Šolski vodja je župnik Treiber. Veli- ! kovška podružnic» C. M. D. hi torej I morala biti najdejavnejša izmed j vseh koroških podružnic; morala bi j imeti največ udov. Л temu ni lako. t Gospodar iu vodja te podružnice je i isti župnik g. Treiber. Navidezno je on le podpredsednik, a v resnici je on vse, in zato podružnica tako lepo — dremlje. Ima sicer letni občni zbor. da se pobere par kronic udni-ne. da se potrdi stari odbor. a to je tudi vse. Kakor чо v Celovcu razpustili C. M. podružnico, tako bi se zgodile tudi v Velikovcu. ako bi duhovnim gospodom ne- bilo za šolske srstre. Župnik Treiber, vodja C. M. šole in podružnice je obenem odbornik Slovenskega šolskega društva«, ki ruje zoper C. M. družbo. V Narodnem domu v Velikovcu zaman iščeš uži-galic C. M. D., pač pa so na vseh mizah klerikalne užigalice. Zastonj tn- di povprašuješ po družbinih razglednicah, nar. kolkih itd. To eo sicer malenkosti, ki hi C. M. D. ne obogatile, a je značilno za mišljenje župnika Treil>crja in kanonika Do-brovca, ki sta gospodarja Narodnega doma. Tčitelj Pesek se .je ponovno pritoževal osebno gg. Treiber ju in Do-broveu ter ju prosil, naj bi vsaj jxdeg nžigalic za obmejne Slovence bile tudi družbine užigalice na mizah, kakor je to v najbolj klerikalnih gostilnah. Zaman. Ali ni to značilno, da v kraju, kjer nživsjo dobrote C. M. O. bojkotirajo družbi no blago? Pač pa z vnemo razširjajo časopisje, ki zlobno napada družbo. Da ti ljudje s kličejo letni občni zbor C. M. podružnice ter tam naberejo por kron n dni ne, je le pesek v oči javnosti. Nalojca podružnic ui samo, dn naberejo par kron, potem pa celo leto spe. tenmč je prva in najvažnejša naloga posebno koroških podružnic, da vzbujajo in krepijo narodno zavednost. Toda po besedah župnika Treiber ja se ljudstvo ue sme zbujati, češ. da se s tem vzbuja le li-lteralizem. In tako velikovška podružnica dremlje, dokler je ne bodo nekega dne nadomestili s podružnico »Slov. Straže« ali »Šol. društva«. Dne 8. t. m. je skKral g. Treiber letni ohč. zbor velikovške jiodružni-ce C. M. D. O 251etcem delovanju družbe je govoril g. Treiber ter rekel med drugim: »Ciril - Metodova družba je naša krušna mati, ki tako 'f|)0 skrbi za koroške Slovence, posebej pa še za naš veiikovški okraj.« To ž upnikov o izjavo si naj zapomnijo vsi tisti, ki m jejo zoper C. M. D. ter jo hočejo uničiti. Posebno si naj zapomni »Mir z ostalim klerikalnim časopisjem, a zapomni si naj turi i g. župnik Treiber sr.m. Ker je C. M. D. r--s krušna mati. ki tako lepo skrbi za koroške Slovence, ste Vi g. župnik nehvaležen sin te matere, ker odobravate fronjo zoper njo ter celo sodelujete pri tem ruvanju. »Slov. šol. dr.« hoče izpodriniti C. M. D. in Vi g. župnik ste kot odbornik tega društva soodgovorni za njegovo ruvanje. Klerikalno časopisje, posebno »Mir . strastno napada C'. M. D. in jo hoče uničiti, a Vi p. župnik ne le storite ničesar zoper tako divjanje Časopisja zoper krušno mater, temuč Vi to časopisje podpirate in protežirate, in čim huje in grje napada družbo, s tem večjo vnemo sra razžirjatc. Kakšno je pravo mišljenje g. Troibrrja je pokazal tudi ta občni zbor. Čeprav je bil navzoč predsed- nik je predsedoval in vodil zborovanje g. Treiber, da pokaže svojo absolutno vlado. Tajniškega poročila nič, blagajniškega tudi ne. To je občni zbor! Seveda, ako se celo leto ni ničesar storilo, nimata tajnik in blagajnik kaj jx>ročati. Potem se je pobirala udnina, a g. Treiberju se ni zdelo vredno naznaniti, koliko se je nabralo. Pri volitvi odbora je predlagal g. Treiber, naj ostane vse pri starem. G. dr. Hudelist je predlagal, naj se izvoli za tajnika g. Pesek, ker je učitelj na C. M. šoli ter bo vsled tega gotovo z vnemo deloval za podružnico. Ta predlog pa je g. Treiberja tako razdražil, da je razburjen kričal. »Če hoče g. Pe^ek delati, saj lahko dela, a tukaj smo sami krščanski možje in ne potrebujemo drufihlc Potem je dal z vzklikom izvoliti stari odbor ter pristavil: »Tukaj smo sami krščanski možje raznn par gospodov, ki se hočejo prepirati!« G. župnik Treiber se je tako razburil, kakor da bi se šlo najmanj za izvolitev kakega ministra. Župnikov nastop je bil skrajno žaljiv. Kako more župnik kot šolski vodja tako naduto nastopiti r»red starši otrok zoper učitelja iste šole?! Celo pri-prosti kmetje so obsojali župnikovo nadutost. Predaval je tudi kanonik Dobrove. ki j" sicer strasten nasprotnik družbe, da niti ne trpi C. M. užigalic v »Narodnem domu«. Ali ni dovolj značilno, da se je zborovalo pri mizah, na katerih so bile le užigalice krščanske socialne zveze? Celo na nabiralniku C. M. D. so nasprotne nžigaPce. Po občnem zboru so dekleta iirrala otroško igrico »Trmoglavka«. S takimi otroškimi igrami hočete ljudstvo probujati? Hočete slovenstvo v Velikovcu pospeševati? Drugih iger pa župnik Treiber ne dovoli. ker se ljudstva ne sme zbujati. Ko so slov. diletantje hoteli nedavno vprizoriti v korist šolerske kuhinje C. M. šole isrro »Mlinar in njegova hči«, ni župnik Treiber dovolil v ta namen telovadnice v šoli. a g. Dobrove je odpovedni »Narodni doni«. Nemci so pozimi priredili v Velikovcu par veselic za »Schulverein« in »Siidmarko« in posebej tudi še za Roseggerjev sklad. Kaj pa je storila velikovška podružnica C. M. D.? Koliko kamnov je že nabrala za C. M. obrambni sklad? Povsod nič. Pač pa so po »Miru« metali kaninje na C. M. D., na krušno mater, ki tako lepo skrbi za koroške Slovence.« Parlament Seja poslanske zbornice. — Proraa Čunska debata. — Nujni predlogi. • Na površju je zdaj vprašanje laške fakultete, pravzaprav vprašanje, kje naj stoji — zato ni za proračunsko debato skoro nobenega zanimanja. Takoj v začetku včerajšnje seje je bilo glasovanje o prvi skupini; vse točke so bile sprejete, med njimi di-spozicijski fond s 27 glasovi večine. Sledi razprava o drugi skupini: notranje, naučno, justično in domobransko ministrstvo. Govori med dr. posl. dr. German (Poljak) o izseljencih in zahteva, da vlada predloži parlamentu zakonski načrt o tem vprašanju. — Posl. Pišek predlaga resolucijo, v kateri zahteva od vlade 500.000 K za cepljenje prešičev. — Posl. Winarsky (nem. soc. dem.) govori o zavetiščih za mladino. Ta zavetišča so večinoma v krščansko-socialuih rokah, vendar jih vlada subvencionira. Vlada naj pove, katera mladinska zavetišča podpira, da bo parlament lahko preprečil, da ne bo dajala denarja za politično agitacijo. — Nemško - nacionalni j>oslanec Hofmann v. Wellenhof obžaluje, da se potiskajo v naučneni ministrstvu vedno bolj v ozadje strokovnjaki na korist juristom. Zahteva za dež. šolske svetovalce zboljšanje plače m pomožne strokovno izobražene sile. Govornik konstatira, da so avstrijske visoke šole slabo opremljene, vkijuh temu se imajo ustanavljati nove visoke šole. Kar se tiče laške fakultete, jo govornik odklanja. Kar se tiče srednjih šol se govornik pritožuje, da število nemških profesorjev na zavodih na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem pada. Zahteva tudi izboljšanje učiteljskih plač. Kar se tiče justice zahteva govornik reformo zakonskega prava. Nato se peča s službeno pragmatiko. Slednjič zahteva za Štajersko ravnateljstva drž. železnic v Gradcu in zahteva od vlade, da predloži zakon o lokalnih železnicah. — Češki agra-rec posl. Diirich oporeka trditvi, da so agrarci nasprotni industriji. Zahteva, da se prekliče ministerijalna naredba, s katero se prepoveduje primeša vati v kvas krompirjev škrob. — Posl. Grafenauer se i>eča z razmerami na Koroškem, posebno z dosedanjim načinom ljudskega štetja, pri katerem so Slovenci na Koroškem kar decimirani. — Razprava se nato prekine in nadaljuje debata o nujnem predlogu glede tkalcev. Govori LISTEK. lotle sunit- Dvignila se jc njegova božanska misel v bližino lastnih božanskih vi--in in njegovo href»enenja je ustvarilo bogove. Bili so nižji od njce je nezadovoljnosti od nekaterih Ptvarij in — ni jih bilo. Mnogo silnejša moč hrepenenja je navdala boga, ker je hotel videti vse svoje, še nerazodeto. Ustvaril je silnega človeka, v f-egar prsi je zaprl božjo iskro, ki naj razsvetljuje globine duha in srca. Utrujen je bog bogov usnul, a tudi v spanju je živelo hrepenenje no lastnem razodetin in W fcntel lepote: ustvaril je ženo in sanje ljubezni. Veliki bog je hotel in se je izpre-menil v človeka in ker je hotel, je bil v njeni bližini. / Božanskokrasno telo boga človeka j»očiva na pesku kraj morja. Morje šumi in kipi, vstaja in pada. V ritmu njegovega gibanja gre pesem večnosti preko širne njegove prostranosti. »Ah, on je tam«, vzdahne prvikrat prva žena v pol nezavednem hrepenenju. Noga ji zastane, roke razprostre po krasnem tel^sn. hrepeni in umira v nerazumljivi sladkosti: bog bogov čuti v snu njene oči in hoče; nebesni svod se razprostre in na temnomodri širjavi zagori solnce, pod njim zaori škrjanec v zmagoslavnem poletu. Njen pogled splava po zemlji in sto in sto cvetov zagori, živobojnili in opojnoduhtečih, vzevete polno oo-nižnoskritih vijolic, nežnih zvončkov sredi zelenih trav, ob vodiei odpro oči spominčice, lahkokrili metulji vzlete in prevzeti od sijaja živih barv sedajo na cvete uživaj« njihovo sladkost. Gozdovi pokrijejo gole skale in zašume, lipa razprostre dolečnookrog svoje vejevje in se obleče v svatov-sko obleko. Cebelni roji «e usujejo na dehteče cvetje. Glej, tam nn zelenem bolmn stoji človek in njegovo krasno telo ble- šči; kakor bi bilo izklesano iz marmorja. Začutil je v srcu sladkost skrivnostnih sanj in je pritaval ka kor omamljen na višino. Razprostrl je v silnem hrepenenju roke, ko so njegove oči ugledale toliko krasoto in njo. rožo sredi cvetov. Ko je opazil lepi človek snivajo-četra tujca, so zatemnilc sence njegovo čelo. In glej, izza obzorja so vstali oblaki, vednoholj so temneli in se bližali, viseč nad zemljo veličastni in grozni v krvavordečem siju bliska, ki se je rodil v črnih njihovih globinah in pretrgal za hip strašno zagri-njalo. Človek se je približal in padel pred njo na kolena v preveliki žalosti. V njenem srcu se je rodila ljubezen do lepejra, silnega moža, tiho plakajočega. V njene oči so stopile solze čiste ljubezni za hip. Globočina morja je s počela biser, temina zemlje diamant. Objela je žena moža. a v njej ni hotela takoj umreti želja po tujčevem telesu, katerega je zopet objel njen pogled. Kača, v cvetju skrita, je siknilo. Silno grmenje je napolnilo hipoma ozračje in se grozeče oddaljevalo. Speči je stresel z glavo, zamajala se je zeml јац otreslo se je nebo. Ona se je obrnila v strah« k človeku, združil ja ja teeen objem iu človeka sla doprineslo dar drag drn-sra ia telo. Iz višine so jele prinašati kaplje toploto in rodovitnost. Razdelili so se oblaki in zlata luč se je razlila po kapljicah. Velika ljubezen je prevzela srca obeh bitij, ustna so se strnila v prvi poljub. Na nebu je zablestel sedmobojni pas, zaigrale so kapljice, viseče na travah in cvetih, morje leži pokojno; tam na obzorju izginjajo valovi s po-srehrenimi penami na vrhu. Bog bogov se je zbudil iz sna. Ves prevzet od čara lastnega razodetja, je podaril človekoma cvetočo zemljo. _ A. S. Borovtje in korofti jjlwenci. Napačno bi sodil, kdor bi mislil, dn Nemci na Koroškem prodirajo proti Slovencem na ta način samo, da potiskajo narodno mejo čedalje bolj proti jngn. V zadnjem desetletju ostala je na mnogih krajih meja med nemškim in slovenskim oaeinljem skoro da popolnoma nepremaknjena, zato pa ta aa Nemci po gotovih črtah tembolj ujafli in zorili v slovensko 'je tana Podklošter no aapod-VeUkonree - 2eleano keplo tor dein Врофф Koroške leže na takih črtah. Ti kraji so nekaka vedno bolj utrjujoča se središča, iz katerih se razširja odpad-ništvo in z njim nemštvo rekel bi v koncentričnih krogih po okolici. V tem bojnem načrtu pa je najvažnejša črta Celovec - Žihpolje - Borovlje-Podljubelj; četudi bi namreč Nemci v prihodnjosti povsod drugod na Spodnjem Koroškem nazadovali, dosegli pa do celega svoj namen na vsej tej črti, razdvojili bi koroške Slovence s tem v dve popolnoma ločeni ozemlji, to pa bi pomenilo konec koroških Slovencev; od tega trenutka bi se ne govorilo več o slovenskem ozemlju na Koroškem, ampak o slovenskih jezikovnih otokih. Edinole vprašanje časa pa bi bilo, kedaj da izginejo ti otoki v nemškem morju. Iz tega sledi velikanski i>cmen trga Borovlje v narodnem boju na Koroškem. Skratka rečemo: v Borovljah se bo odločila ' usoda koroških Slovencev; niti petdeset let nam tega trenutka ne bo treba Čakati. Celovec - Podljubelj zaznamujeta črto, koder je slovensko ozemlje itak ie najbolj zoženo. Ce vpošteva-mo vpliv, katerega imo Celovec kot glavno mesto koroško na okolico, dalje dejstvo, do ao z molilni izjemami glavne občine ob imenovani črti v nemškutarskih rokah, potem moramo pritrditi, do je sedenji poloiaj ao Nemoe ondukaj kaj ugoden.