Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni šfeviiki Din 1-50. RGOVSKI LIrT Časopis ici trgovino, ludostrSJo In Sisredništvo in uprovništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Q Naročnina za ozemlje S*' - Dopisi se ne vročajo. — St. Dri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Q 45 D, mesečno 15 P \>c vv . ieia 90 D, za četrl leta — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VII. Telefon štev. 55.2 LJUBLJANA, dne 12. aprila 1924. .elefon štev. 552 ŠTEV. 45. Obdavčevanje inozemskih trgovskih zastopnikov in potnikov. (Dopis iz kroga trgovskih potnikov.) Čim bo uveljavljena splošna carinska tarifa, bo naša država sklenila trgovsko pogodbo z Italijo in nato še z drugimi sosednimi državami. Stojimo torej pred celo serijo trgovskih pogodb. Vrata naše države se bodo. še bolj odprla inozemski trgovini, predvsem pa trgovskim potnikom, katere bodo pošiljale inozemske tvrdke v našo državo, da bodo preplavili celo državo in poiskali poleg centralnih tržišč tudi oddaljenejše kraje. Nastala bo ostra konkurenca med tuzemskimi tvrdkami in njihovimi potniki in zastopniki in med inozemskimi tvrdkami, ki bodo skušale izpodriniti našo trgovino iz posredovalne vloge, katero v nekaterih strokah danes še zavzema. V nekaterih strokah, predvsem v lesni trgovini, pa je v zadnjih letih izgubila tudi to vlogo. Ravno italijanska lesna trgovina je v zadnjih letih po svojih zastopnikih in potnikih z uspelem stopila v neposredni stik s producenti, kar povzroča legitimni trgovini izgubo trgovskega dobička, državi pa izgubo davka, ker se inozemski zastopniki z raznimi mahinacijami redo ogniti tudi 2% davčni varščini. Položaj inozemske konkurence je veliko ugodnejši nego je položaj domače trgovine in domačih trgovskih Poinil ov. Neenakost tega položaja povzročajo pred vsem visoki davčni Predpisi v naši državi: Pri nas plača trgovec poleg visokih direktnih davkov še \% davek na poslovni promet in 2% takso za trgovske sklepe, do-čitn plača inozemec v najneugodnejšem primeru 2% davčno varščino, pa še te se ogne, ker pošilja blago večinoma na ime tuzemskih odjemalcev, davka na poslovni promet pa je sploh oproščen. Inozemski potniki so pa napram^ tuzemskim potnikom toliko na boljšem, da ne plačujejo niti dohodnine niti pridobnine in' davka na poslovni promet. Da se konkurenčni pogoji vsaj glede trgovskih zastopnikov in trgovskih potnikov nekoliko izenačijo, bi bilo nujno potrebno, da se uvede pri nas po analogiji drugih držav obdačenje inozemskih trgovskih potnikov v takem obsegu, da ne bodo imeli ugodnejšega položaja nego domačini. Vse trgovske pogodbe, ki so se do-sedaj sklepale, imajo glede obdačeva-nja inozemskih podjetnikov, oziroma zastopnikov in potnikov klavzulo, da se jih v davčnem pogledu ne srne višje obremeniti nego domačine. Ako torej plačujemo domačini’davke in to v izdatni višini, ni prav nobenega razloga, da bi naša država inozemce in inozemske potnike favorizirala v takem obsegu, da bi jih oproščala vseh davkov. V kaki obliki se obdačevanje izvrši, je povsem postranskega pomena. V tem oziru bodo naši davčni teoretiki našli primemo formo. Glavno je, da se jih obdači in jim ne nudi tudi v davčni obremenitvi nikakih prednosti napram domačinom. Obdačenje pa tudi glede financijel-nega efekta ni brez pomena. Pri nas že zdaj, lahko rečemo, kar mrgoli raznih inozemskih trgovcev-potnikov in zastopnikov. Kdor le količkaj zasleduje objave tujcev v našem časopisju, vidi, da prihajajo dan na dan številni inozemci po kupčijskih poslih v našo državo, dočim smo tuzemski potniki in zastopniki praviloma na vezani edino na tuzemstvo. V inozemstvo zaidejo le posamezniki od nas, lahko trdimo, da komaj ena petina od števila potnikov, ki redno obiskujejo našo državo. Tako razmerje obstoji sedaj, ko še nimamo formalne trgovske pogodbe z nobeno sosedno državo, ampak smo ž njimi le glede carine v pogodbenem razmerju. Ako so pa sklenejo formalne trgovske pogodbe, ki bodo nudile inozemcem večjo konvenijenco, se bo razmerje v prid inozemcem povečalo. Sedanji čas, ko so na vidiku razne trgovske pogodbe, bi bil primeren, da se začne misliti na obdavčevanje inozemskih -potnikov in zastopnikov. Vzgledov za tako obdavčenje ne bo težko najti. Iz predvojnih časov se spominjam, da je obdačevala inozemske trgovske potnike Švica, ki je pobirala za takratne razmere od njih precejšnjo takso (približno 100 frankov za pol leta), ki je višino domačim potnikom predpisanih davkov po navadi presegala. Davek se je takrat pobiral od legitimacijskih kart v obliki takse. Nasa zahteva je pravična. Izenačijo naj se konkurenčni pogoji in vzame inozemcem vsako prednost. Zaščiti naj se s tem, četudi le omejeno, domačo posredovalno kupčijo, ki je za .splošne gospodarske razmere v naši državi večjega pomena nego se po navadi domneva. Skrbimo za Mer (Dopis iz Z zanimanjem zasledujemo gibanje trgovskih sotrudnikov v Mariboru, ki so v 40. številki »Trgovskega lista« ped naslovom »Naš trgovski naraščaj in njega izobrazba« izprožili nekaj misli, kako bi se dalo nedostatku v izobrazbi naših trgovskih nameščencev potom organizatoričnega delovanja odpomoči. Na žalost moramo kon-štatirati, da se je to važno vprašanje do sedaj preveč zanemarilo, saj se ni napravilo ničesar, kar bi moglo vzgojo našega naraščaja uspešnejše Podpreti. Vsa vprašanja, ki so se tikala vzgoje naraščaja, so ostala v aktih, češ, vsaj bo čas že sam prinesel rešitev. Toda temu ni tako, misliti mer:;rao vodno na to, da mora biti prva^ dolžnost trgovstva, da si vzgoji naraščaj, da skuša, da to vzgojo vedno bolj iz-Popolni, da bo mogel trgovski stan trgovski naraščaj. Celja.) napredovati liki trgovstvo v najbolj razvitih deželah. Navidezno solnčne strani trgovskega stanu, so privabile v ta stan nebroj nepridipravov, ki so s svojim nesolidnim postopanjem v škodo dobremu imenu trgovstva, kakor tudi v škodo trgovine same. Da se dostop takim povojnim vrinjencem v trgovski stan zabrani, je dana edina možnost v dobri in močni organizaciji. Organizacija ima pred vsem nalogo opozarjati vlado na razne ovire, ki se stavijo danes normalnemu razvoju trgovine, pospešiti razvoj trgovine, pokazati vladi nedostatke zakonodaje ter staviti izpreminjevalne predloge, tako da bodo predpisi odgovarjali današnjim razmeram. Vsled tega je treba inicijativnega dela, potreba je močne organizacije, posred-stvom katere bi bilo vlado prisiliti, da se v bodoče ne bodo kovali zakoni preko nas, nego vedno po zaslišanju strokovnjakov iz gospodarskih krogov, ki so edini v stanu dobro voditi gospodarsko krmilo. Vprašamo se, kaj se je za trgovstvo po preobratu, v dobi celih šestili let napravilo, kar bi razvoj našega gospodarstva pospešilo? Z mirno vestjo lahko trdimo --nič! Nasprotno, trgovstvo se je zasledovalo, s pomočjo davčnega vijaka izmozgava se trgovski stan do skrajnosti, uničiti se hoče gospodarstvo z zakoni, kakor je zakon o pobijanju draginje itd. Kdo pa je vsega tega kriv? Priznajmo si, da smo v prvi vrsli krivi mi sarni, ker se na žalost ne zavedamo kakšno moč ima organizacija. Vse naše stanovske korporacije bi morale polagati posebno pažnjo na to, da dobi trgovski naraščaj najboljšo izobrazbo. Vsak trgovski pomočnik, odnosno učenec, moral bi se zavedati, da je bodoči trgovec, da se mora priučiti vsem trgovskim poslom in se mu ni treba sramovati trgovskega poklica. Da se to doseže, je edino le šola in zopet šola zadostna kvalifikacija, predpogoj za praktično izvrševanje izbranega poklica. Ideja, sprejemati kot trgovske vajence samo mladino z vsaj meščansko šolsko izobrazbo, je zelo priporočljiva, kajti s tem bi se velikansko breme, ki ga imajo učitelji na nadaljevalnih strokovnih šolah z manj kvalificiranimi učenci olajšalo. S tem bi bila omogočena izbira glede učnih predmetov in odpadla bi vsaka bojazen za neuspešen pouk. To bi bilo po sedanjih določilih zakona samo za učence v mestih. Kaj pa z učenci na deželi? Ali ne potrebuje trgovski vajenec na deželi ravno isto izobrazbo, kakor vajenec v mestu? Je tu kaka razlika? Da, dosedaj je, ker leta 1922. je izšel zakon, po katerem se imajo učenci imenovati pomočnikom le na podlogi uspešne dovršitve trgovske nadaljevalne šole, toda le tam, kjer taka obstoja. Take šole imamo pa samo v večjih trgih in mestih in se imajo potemtakem samo učenci v navedenih krajih podvreči določilom tega zakona, za ostale je pa zakon brezpredmeten. Rešitev toga vprašanja je sicer malo bolj težavna, toda v interesu narodnega gospodarstva bi se dalo tudi v tem pogledu kaj ustvariti, da bi se ta razlika odpravila, ker ravno trgovski vajenci na deželi potrebujejo veliko več poduka, nego meščanski, vsled pomanjkljivega poduka na deželnih osnovnih šolah. Pri tem pa uživajo slednji ravno isto ugodnost, da^ postanejo pomočniki brez vsakršne kvalifikacije, kakor prvotni s trudom učenja. Posledice tega imamo na dnevnem redu, tako n. pr. prihajajo iz dežele takozvani dispenzni pomočniki v mesto, da si tu poiščejo zaslužka in ko stopijo v službo, so neporabni, ker se trgovine po mestih vedno bolj modernizirajo. Takim ne preostaja drugega, kakor da se vrnejo na deželo in si tam poiščejo zaslužka, kar je pa seveda več ali manj v zvezi s težavnimi deli, ki ne odgovarjajo izbranemu poklicu. Pripetijo se tudi slučaji, da se taki podvržejo ponovnemu učenju in izgubijo tako tri do štiri leta. Š temeljitejšo vzgojo naraščaja bi se brez dvoma trgovina na deželi uspešneje razvijala, promet bi postajal živahnejši, ustanavljala bi se industrijska podjetja itd., tako smo pa v razvoju trgovin na deželi več ali manj na isti točki, kakor v predvojni dobi. Vsled tega ne trpijo samo prizadeti, temveč tudi splošni gospodarski razvoj. Trgovske korporacije bi morale zato polagati posebno pažnjo na to, da se trgovski naraščaj najboljše vzgoji in izobrazi in to ne samo po mestih, temveč tudi po deželi. Nobena žrtva naj bi ne bila za to prevelika. Na deželi, kjer ni strokovnih šol, imamo pa zato prostore osnovnih šol in učitelje, ki bi rade volje prevzeli nalogo poučevati trgovske vajence. Ustvarili bi se naj strokovni tečaji itd. Kakor se je izdal zakon, da mora mladina obiskovati šolo do dovršenega 14. leta, zakaj ne bi se tudi za strokovne vajence izdal zakon, ki bi vsakega prisilil, da se v izbrani stroki primerno izobrazi? Za enkrat bi morale trgovske zadruge, odnosno njeni člani doprinesti potrebne žrtve, da se vzdržuje potrebno učiteljstvo. Radi obiskovanja teh šol bi se tudi našel izhod, namreč ako ne bi bili za to piimerni delavniki, tedaj naj bi se uporabljale zato nedelje. Za slučaj, da ne bi to uspelo, ne bi smeli trgovci na deželi sprejemati vajence v pouk, ker se ti večinoma porabijo za vsa druga dela, da celo gospodinjska dela, ne pa za trgovino in so vrhu tega brezplačni delavci. Ko poteče njih rok učenja,, jih učni gospodarji odpuste, ne oziraje se na to, ali so se kaj naučili, ali ne. Postal je pomočnik in s tem je vse rečeno, kako se bo pač tak pomočnik dalje boril, je manj važno. Vsled tega priporočamo, da bi naše stanovske korporacije započele akcijo, da se naj rie imenuje učenca pomočnikom, ne da bi podnesel dokaz uspešne dovršitve strokovne nadaljevalne šole, brez razlike ali obstoji tam tozadevna šola ali ne. Ako hoče kdo postali trgovski pomočnik, poda se naj v kraje, kjer postoji taka šola. Mislimo, da bi se na ta način dalo marsikaj doseči, da bi bodoči trgovski naraščaj obstojal samo iz izobraženih in inteligentnih ljudi, kar je želja vseh trgovcev, odnosno nameščencev. Modna revija v Ljubijani. Uprava Ljubljanskega velesejma je uprizorila v četrtek zvečer v ljubljanskem opernem gledališču modno revijo, ki se je izredno posrečila. Na velik uspeh, ki ga je dosegla revija, sme biti uprava našega velesejma resnično ponosna, ponosni pa smejo biti na to predvsem naši trgovci, in-dustrijci in obrtniki, ki nam so dokazali, da stoje na višku in da za-morejo v vsakem oziru konkurirati z inozemskimi tvrdkami. Zelo okusno, po zadnjih modelih izdelane damske in moške obleke, damski klobuki, ki so morali zadovoljiti še tako razvajene gledalke, el-egantna obutev, razkošna oprema prostorov, nogavice, čipke, pohištvo, svetiljke, vse to se je združilo v lepo celotno sliko, ki je morala vsiliti še tako zakrknjenemu pesimistu prepričanje, da se naša podjetnost giblje, da naša industrija, trgovina in obrt pridno napredujejo in da so, kljub velikim težavam, ki se jim stavijo, vendar že dosegle uspehe, na katere smemo biti ponosni. Med tvrdkami smo slišali največ imenovati: Bornatovič (damske in moške obleke), Bogataj, Kongresni trg (svetlobna telesa), Dular Alojzij, Miklošičeva cesta, in I. Kostevc, Sv. Petra cesta (opremila eno sceno s perzijskimi, smyrna in pirotskimi preprogami — 140 m2), Elite (damska konfekcija, Fettich-Frankheim (pokazala svojo umetnost v modernih frizurah nastopajočih dam), Gotzl (damski klobuki), Hamann (damsko perilo), Kozina (najrazličnejši modni čevlji), Kenda, Krisper (čevlji, galanterija), Kolizej d. z o. z. (klubgarnitura), Maček (moške obleke), Mayer (damske obleke), Malhape (milo, parfumi- • •• *w«vw«5: «:-f msn* *«*'**&> m-* atrakcije), Osrednji zavod za žensko domačo obrt (zastori, čiplce), Peter nel, Spodnja šiška (čevlji), Pučnik (moške obleke). Pekolj (damski klobuki), Rojina J. (moške obleke), Schvvab Drago (moške obleke), A. Sušnik, krojaški atelje (moške obleke), Šinkovec nasl. Soss (damske večerne), Modni atelje M. Šarc, Kongresni trg (damske toilete), Szantuer (čevlji), Trebar, Sv. Petra cesta (različni čevlji), The Rex (potni pisalni stroji), Wanek-Škof Ida (modni damski klobuki) in drugi z raznimi predmeti. Predstavljanje posameznih modelov, kazanje raznih izdelkov in navedbe tvrdk, vse je bilo zelo sprelno upleteno v tekst opere, katere prvi del se je vršil v Ljubljani, naslednji trije pa v razkošnih dvoranah kralja Marganije na Orijentu. Mogoče je bila publika tu pa tam nestrpna, ker so se nekatere tvrdke navajale prevečkrat, kar bi se prav lahko tudi opustilo, v celoti je pa bila režija zelo dobra. Tudi godba je bila izvrstna, motivi izbrani prav dobro, le mestoma bi bila lahko živahnejša, osobito bi imel pri živahnejši godbi nastop razkošnih damskih modelov večji efekt. Že itak dobro razpoloženje, ki je vladalo med celo predstavo, so še dvignile tamburete, katere sta darovali vsakemu obiskovalcu tvrdki E. Malhape in A. Šinkovec, nasl. Soss. Z modno revijo je napravila slovenska podjetnost velik korak naprej. Obžalovati je le, da se je revije udeležilo samo majhno število tvrdk, sicer bi bila slika o ogromnem razmahu, katerega je po prevratu zavzela slovenska industrija, trgovina in cbrt še bolj razveseljiva. Toda uspeh, katerega so dosegle na reviji udeležene tvrdke, naj služi v bodrilo drugim tvrdkam, ki iz malodušnosti, ali tudi samo iz komodnosti, češ, reklame itak ne potrebujemo, nočejo sodelovati pri takih prireditvah, ki so najlepša manifestacija dobre volje, železne energije in neumorne delavnosti. HOV! dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA Kralja Petra trg 8. — Telefon 220 Plačilo tudi ima obrobe! M. Savič: lasa industrija in obrt (Nadaljevanje.) Lesna hišna industrija v vasi Doj-kince (srez niški, okrožje pirotsko). Ta vas, ki je oddaljena od Pirota 7 ur vožnje s konjem, ima 110 hiš; preje je imela 130 hiš, a prebivalstvo je odšlo deloma na Bolgarsko, deloma v Pirot, ker je doma tako velika revščina, da jedo tudi nesoljen kruh. V vsaki hiši se bavijo poleg živinoreje in poljedelstva tudi z izdelovanjem lesenih parmak. Iz dobre bukve, ki se kupi za 1.50 Din komad, dočim je stala pred nekaj leti le 1.20 Din, se more izdelati 130 parmak. Na teden more en delavec izdelati 100 parmak, katere proda v Pirotu za 3.—, 3.50, 4.— do 4.50 Din. V tem znesku je vštet njegov zaslužek, vožnja s konjem v Pirot in nabava surovine (bukve). Sedem hiš se bavi poleg izdelovanja parmak tudi z izdelovanjem skled, ploščatih steklenic (čutar), lončenih skled in podobnih stvari iz višnjevega lesa. Pri izdelovanju skled se ne more več zaslužiti nego pri parmakah, to je 10 Din na teden in sicer na stružnicah, katere goni voda, kadar ne prestane ali zmrzne. Nekateri sc bavijo tudi z izdelovanjem zabojev (skrinj), katere prodajajo po 5 Din komad, treba pa je za izdelovanje ene skrinje najmanj en teden časa. Zaboji, oziroma skrinje so iz bukovega lesa in pobarvane v krogih z anilinskimi barvami. V selu Brlogu izdeluje 15 delavcev skrinje. V Toplem dolu je nekdo izdeloval čutare, pa je že prenehal z delom. Z izdelovanjem lesenih predmetov bi se rada bavila tudi druga se- lišča, a nimajo zadosti lesa. V selu i Čuštije, srez niški, od Pirota 6 do 7 ur vožnje s konjem, se obdelujejo tramovi za stavbarstvo in dovažajo v Pirot. Na teden zasluži delavec pri tem 12, 16 do 24 Din, od katerih je ena polovica mojstrova, druga polovica pa delavčeva. S temi izdelki se j krije celotna potreba stavbenega ma-terijala iz lesa v Pirotu. Oni, ki izdelujejo parmake, izdelujejo tudi lopate in držaje, ako je les trd. Vsi ti bi prav radi izdelovali le lopate in držaje, ako bi imeli na razpolago zadosti za to primernega lesa. Zato so primorani izdelovati parmake, za kar morejo uporabljati tudi slabejši bukov les. Parmake izdelujejo seljaki celo leto, razun treh mesecev poljskega dela. Delo prekinejo le ob času košnje in žetve. Košnja prične julija meseca, a žetev 15. do 20. avgusta. Od žita sejejo le rž in oves ter nekoliko koruze, ki dozori tudi okoli Velikega šmarna. Prejšnje čase je imel vsak seljak po 5, 10 do 50 ovac, a preteklo leto je bila skrajno slaba letina in je večina živine poginila, dočim so ovce poprodali na pol zastonj. Letina je bila vsled suše tako neugodna, da so plačevali slamo po 0.10 Din kilogram in jo krmili konjem, ker niso pridelali skoro nika-kega sena. Ako bi jim država ne dovolila pobirati listja, bi niti peščica sedanje živine ne prestala krize. Sedaj ima od 110 hiš živino le 60 hiš. Zaradi splošnega siromaštva odhajajo prebivalci na dnino v Rumunijo (približno po 40), a tudi v Ameriko jih je odšlo že deset. Iz Rumunije prinašajo povprečno po 100 do 200 dinarjev, iz Amerike pa po 500 Din. Preteklo leto so se vrnili z dnine v Rumuniji brez vsakih sredstev domov, ker jih je opeharil tolmač. V planini Medja Planina in Ponovo Bučje eksploatira se državni gozd s 30 delavci. Les se reže na dveh žagah in deske prodajajo v Pirot. Se- i danji zakupnik je dobil delavce od drugod in jih ni iskal v Dojkincih, s čemur so ta mošnji prebivalci oškodovani. Ta zakupnik ravna z delavci tako slabo, da so mu vsi ušli od dela, ker jim ne daje niti zadosti moke za hrano. V interesu domačih prebivalcev bi bilo, da se v prihodnji pogodbi določi, da ne sme zakupnik zaposlovati tujih delavcev. Neki seljak, s katerim sem govoril, ima 30 oralov zemlje, na kateri pa pridela le 500 do 600 ok rži in ovsa. Poleg žene ima dvoje otrok, od katerih je sin, star 18 let, že oženjen. Sedaj ima 20 ovac, par volov in konja; preje pa je imel 15 glav goveje živine, ki jo lansko leto vsa od glada poginila. Davka plača 60 Din na leto. Na leto izdela okoli 33 konjskih tovorov parmak. To dokazuje, da je imovitejši seljak, vendar se pa hrani sledeče: poleti, zjutraj: sol, paprika in kruh; kosilo: juha iz raznega sočivja; zvečer pa kozje ali ovčje mleko. Pozimi je sir. Vsako leto zakolje enega prašiča v teži do 50 kg. Za Božič jedo svinjsko meso in sir ter pijejo rakijo, za Jurjevo pa zakoljejo jagnje. Da bi se pomagalo temu prebivalstvu, bi bilo potreba ga naučiti izdelovanja modernih lesnih izdelkov in v ta namen otvoriti praktično šolo za Strugarske izdelke, kakor za izdelovanje barvastih škrinj po beograjskem načinu. (Dalje prihodnjič'.). >euDDtiA< r . _:------- >;?£!■ Ml i !m m .BUDIM J*«*. -vid) TKADEMMRH C ura »»is® v*i.»s £8 Trgovina. Skladišča v roškem pristanišču. Naši trgovci, uvozniki in izvozniki, ki želijo vzeti v najem skladišča v reškem pristanišču Thaon de Revel, naj se takoj obrnejo s tozadevno prošnjo na Generalno direkcijo železnic v Beogradu. Izgledi nemško zunanje trgovine. — Izvoz tekstilne industrije je bil v prej- šnjih mesecih malenkosten. Okrepil se je šele v zadnjem času, ko so cene nekoliko padle. Znižanje cen je omogočilo konkurenco z inozemsko tekstilno industrijo. To znižanje za zunanjo trgovino je bilo. potrebno, ako se nemška tekstilna industrija ni hotela popolnoma onemogočiti na svetovnih tržiščih. Cene se pa niso hkrati znižale tudi za domači kon-zum, ampak so za domača tržišča ostala neizpremenjene, tako da plačujejo domačini višje cene nego inozemci. Enake so razmere tudi v drugih strokah, osobito v strojni industriji, ki prodajajo v inozemstvo po nižjih cenah nego doma. Še le v zadnjem času se je zunanja trgovina precej poživila, predvsem glede tekstilne, cementne in vagonske industrije. V Nemčiji so v zadnjem času naročili vagone Indija, Angleška, Kitajska, zadnja prvikrat po vojni. Nemci upajo, da jim bo mogoče v doglednem času poživiti tudi izvoz premoga, ki je izza zasedbe Porurja popolnoma ukinjen. Koncem marca t. 1. so sklenili prve dobave premoga iz Porurja s švedskimi državnimi železnicami. Trgovska bilanca Nemčije. — Nemci sami povdarjajo, da kažejo številke njihove zunanje trgovske statistike dve glavni hibi: premajhen izvoz in prevelika lastna poraba. V mesecih november in december 1. 1923. je bila trgovska bilanca še aktivna in sicer za 80, oziroma za 09 milijonov zlatih mark. Ze mesec januar 1924 pa je pokazal pasivno bilanco, kajti v tem mesecu je bil uvoz za 137 milijonov zlatih mark višji nego izvoz. Tudi za mesec februar 1924 ni upanja, da bi pokazal ugodnejšo sliko, nekateri še celo napovedujejo, da bo deficit tega meseca izdatno višji. Pasivnost povzroča povišani uvoz živil in izdatno zmanjšani izvoz gotovih izdelkov. Nemci se pritožujejo, da se njihovemu izvozu dela v inozemstvu velike težave v carinskem oziru, ki v nekaterih primerih naravnost preprečujejo izvoz, na primer 80% valutni pribitek za nemške izdelke v Španiji. Ekspozituro v Ljubljani »Izvoznega društva za dežele republike češkoslovaške v Pragi« je prejela in jo bo vodila tvrdka »Celiojug« družba z o. z. v Ljubljani (v prostorih Ljubljanske kreditne banke). Industrija. f Hugo Stinnes. Dne 10. t. m. je umrl v Berlinu največji nemški industrijalec in organizator nemške industrije Hugo Stinnes. Rojen je bil leta 1870. v Miilhei-mu ob Renu. Po končanih gimnazijskih študijah je stopil k tvrdki K. Spater v Koblencu, da si pridobi potrebne ko-mercijelne izobrazbe. Nato je bil zaposlen kot navadni delavec v rudnikih, kjer je upravljal vsa, tudi najtežja rudarska dela, nakar je vstopil na berlinsko rudarsko akademijo. Po končani akademiji je pristopil k tvrdki Matias Stinnes, katero je vodil njegov oče; toda že po dveletni praksi si je ustanovil pod lastnim imenom podjetje, ki se je z nenavadno hitrostjo razširilo po celi Nemčiji. Stinnesove rudnike, katere je pozneje sam vodil, je dvignil do neverjetne stopnje in igral veliko vlogo v premogovnem sindikatu. Njegova ženijalnost, izredni organizatorični duh in njegova gigantska volja so se pokazali v pravi moči komaj po vojni, ko najdemo Stin-nesa na čelu nemških finančnikov kot voditelja celokupne nemške gospodarske politike. Njegova smrt je težko prizadela nemške gospodarske kroge, ki so izgubili s Stinnesom najženijalnejše-ga glavarja. Industrija avtomobilov v Rusiji. Rusija ima danes 15.000 avtomobilov na-pram 30.000 v prvih letih vojne. Od celokupnega števila se nahaja 9500 avio-mobilov v Moskvi in 1500 v Petrogradu. V zadnjih letih se je uvozilo inozemskih avtomobilov samo 400 in sicer sledečih tvrdk: Mercedes, Benz, Horek, Opel, Cotroyen, Aya, Stower N. A. G. Medtem ko so tovorni avtomobili po večini sledečih tipov: Basiny, Mercedes, Daimler, Benz, Ford, Berliet, M. A. G. Stroški za vzdrževanje avtomobila znašajo povprečno 20 rubljev na dan, pri čemer je treba vpoštevati, da je cena za bencin in za vožnje narastla od 100 do 150%. Centralna uprava državnih tovarn za avtomobile je izdelala produkcijski načrt za prihodnja leta. Po tem načrtu mora biti dokončano že tekom tega leta v tovarni »Arno« v Moskvi 1200 tovornih avto- mobilov tipa Fiat. Produkcijski stroški se kalkulirajo na 7500 rubljev v zlatu za voz, tako da bi izvršitev celega produkcijskega načrta zahtevala 6.5 milijonov rubljev v zlatu. Do sedaj se ni ukrenilo še nobenega koraka za izvršitev tega načrta in tovarne avtomobilov so še primorane, da popravljajo stara vozila. V Rusiji je veliko povpraševanje po avtomobilih, osobito v obmejnih krajih, kjer ni ugodnih železniških zvez, kakor na Krimu, v Kavkazu, Turkesta-nu. Avtomobilna industrija je zahtevala od vlade, da izda prepoved izvoza tuje-zemskih avtomobilov, da bi se na ta način ščitila domača industrija. Svetovna produkcija surovega železa in jekla. Po podatkih »Izon Age« je znašala svetovna produkcija surovega železa in jekla, izražena v 1000 long. tonah (po 1016 kg) v letih 1913 in 1928: -Surovo železo: 1913 Zdr. države Amerike 30.966 Velika Britanija 10.260 Nemčija 16.476 Belgija 2.445 Dvanajst ostalih držav 12.025 1923 40.250 7.408 4.750 2.121 4.840 Skupno 77.296 64.521 Jeklo: Zdr. države Amerike Velika Britanija Nemčija Belgija Dvanajst ostalih držav 1913 1923 31.300 44.650 7.688 8.535 17.340 5.500 2.427 2.211 11.545 5.240 Skupno 74.921 71.007 Produkcija ostalih držav (Kanada, Luksemburška, Švedska, Španska, Avstrija, Ogrska, Rusija, Japonska, Čeho-slovaška, Italija, Indija in Avstralija) zaostaja daleč za letom 1913. Največji padec izkazuje po cenitvah Nemčija, ne da bi bil pri Franciji primerno nadomestilo. Združene države Amerike pa so zmanjšano produkcijo ostalih držav izenačile v precejšnji meri s svojim porastom proizvodnje, sosebno na polju produkcije jekla. Oenarstvo. Prijava dunajskih obveznosti v frankih. Pravkar se je vršila seja dunajske borzne zbornice, na kateri se je sklenilo, pozvati v sporazumu s finančnim ministrstvom banke in tvrdke, da prijavijo svoje obveznosti v frankih borzni zbornici. Prij.ave se imajo vršiti v terminih. Na ta način naj bi se dobil pregled obveznosti dunajskega trga v frankih in dolarjih. Porast avstrijskega obtoka bankovcev. — Obtok bankovcev v Avstriji izkazuje koncem marca prirastek v znesku 495 milijard aK, na drugi strani pa znižanje giro-dobroimetja za 682 milijard. Dolg na posojilih zveze je bil skrčen za 231.3 milijarde, kar pa ni v ni-kaki zvezi s kako vporabo kreditne pravice posojila Društva narodov. Valorizacija bilanc. Društvo »Pravnik« v Ljubljani je priredilo dne 10. t. m. v justični palači zanimivo predavanje o valorizaciji bilanc delniških družb. Predavatelj g. dr. Belin iz Zagreba je očrtal nevzdržnost sedanjega načina bilan-ciranja, ki ne daje nikake prave slike c stanju podjetja ter tudi povzroča, da dividende dosegajo le mali del predvojne višine. Po predavanju se je vršila diskusija, katere so se udeležili gg. univ. profesorji: dr. Škulj, dr. B111-movič in dr. Pajnič. Gospod predavatelj bo svoje izredno zanimivo predavanje, ki bo izzvalo, kakor je pokazala včerajšnja diskusija, mnogo polemike, objavil v strokovnem časopisju. Fuzija Jadranske banke i Podonavskega trgovačkega akcijonarnega društva. Upravna odbora Jadranske banke d. d. u Beogradu in Podunavskega tr-govačkega akcijonarslcega društva v Beogradu sta sklenila na skupni seji, da na svojih prihodnjih rednih skupščinah predložita svojim delničarjem, da se ta dva velika domača in čisto narodna denarna zavoda spojita pod firmo »Jadransko-Podunavska banka«. S spojenjem je predvideno tudi povišanje kapitala tako, da bo popolnoma vplačani delniški kapital znašal 120 milijonov dinarjev, rezervni fond pa 32 milijonov dinarjev. Za prevzemanje eventualno neoptiranih delnic je ustanovljen sindikat pod vodstvom Srpske banke v Zagrebu, Hrvatsko-Slavonske Zemaljske Hipotekarne banke v Zagrebu in Banke i Štedione za Primorje na Sušaku. Štev. 45. AfKUBMKM !z naših organizacij. O.lkup daril potom Trgovskega gre-inija v Mariboru. — Gremij je sklenil na svojem letošnjem občnem zboru odkup posameznih trgovcev za darila, katera pobirajo razna društva po trgovinah, na ta način, da se odda vsota, katero določi trgovec vsakoletno za tozadevna darila, trgovskemu gremiju, ki ima darila potem potom širšega odbora cd časa do časa razdeljevati društvom na podlagi pismenih prošenj. Pri oddaji odkupnine dobe trgovci od gremija pla-1 at, ki jim bo služil kot dokaz odkupa, ; da se bodo vedela društva po tem rav- j nati. Trgovski gremij poživlja vsled tega sklepa vse mariborske trgovce, ki se nameravajo odkupiti, da oddajo vsote :',a leto 1924 do konca tega meseca gre-miju, nakar se bo v časopisih vsa društva opozorilo, v katerih trgovinah se v bodoče nima več pobirati daril, oziroma kako se imajo društva ravnati, da jih dobe. Gremij trgovcev Celje objavlja, da je bilo v letu 1923 uvedenih 20 poravnalnih postopanj in 4 konkurzi. — V letu 1924 so se do današnjega dne uvedli v področju okrožnega sodišča Celje 4 poravnalna postopanja, in sicer: Brata Turnšek, trgovina z lesom v Celju; Ivan Kramar, trgovec v Kasazah pri Petrovčah; Adolf Flieglmiiller, trgovec v Zu-pelevcih pri Brežicah; Ivan Jakše, trgovec v Sv. Petru pri Zidanem mostu. Razno. Sledljivost v Nemčiji. V Nemčiji se je valuta v zadnjih mesecih sicer ustalila, vendar se ne more opažati, da bi šted-ljivost v taki meri naraščala, kakor bi bilo pričakovati spričo v predvojni dobi tako hvalisane nemške štedljivosti. Dohodki pretežnega števila prebivalstva niso tako izdatni, da hi mogla priti v poštev prava štedljivost, osobito ker porablja prebivalstvo ves odvisen denar za nabavo obleke, oprave in drugih vsakdanjih potrebščin. Vloge hranilnic so zaradi tega malenkostne in tudi drugi bančni posli ne naraščajo kakor bi bilo pričakovati. Gospodarski krogi se morajo radi tega omejevati v svojili kreditnih potrebščinah na minimum in še za te malenkostne kredite plačevati 15—30% obresti. Inozemski krediti dohajajo le poredkoma v Nemčijo, pa še takrat pod zelo težkimi pogoji. Da bi vsled kreditnih težav ne trpela preveč zunanja trgovina, se čim pogostejše oglašajo resni glasovi, da se industriji, ki dela za domači konzum, kredit še nadalje izdatno zniža, zato pa nudi eksportni industriji kredite v taki višini, da bo mogla z uspehom stopiti na svetovni trg. Gospodarske razmere v Nemčiji. — Padanje cen, ki se je opažalo proti koncu lanskega leta v Nemčiji, se je ustavilo proti koncu meseca februarja t. 1. Od tega časa dalje se kaže še precejšnja siabilnost cen, preračunjenih na zlato marko. To dokazuje dejstvo, da je znašala indeksna številka dne 19. februarja 143.7, dne 4. marca 143.7, dne 18. marca 144.9 in koncem meseca marca t. 1. 143.8. To sicer neznatno povišanje je povzročila podražitev premoga in železa. Obrati so baje skoro vsi zaposleni in 1'tevilo brezposelnih oseb stalno pada. Produkcija premoga je dosegla okroglo 90% in produkcija železa okroglo 70 do 80% predvojne produkcije. Kljub temu pa ima premogovna industrija v zasedenem ozemlju izgubo, ker je primorana brezplačno oddati 27% svoje produkcije, tako da izgubi pri toni premoga, ki ga proda, po njenem prora- čunu na 8 zlatih mark. Položaj se bo pram gospodarstvu. Grabski je v bud- J tons = 282-8 miljonov metriških ton bistveno okrepil, ko poteče pogodba za ‘ »oima v ri.niiSom mm. • h mnn h n T*-. \r- Kila naivci« nm. brezplačno dobavo premoga. Prva čehoslovaška ekspedicija na vzhod. Na prizadevanje naučnih in finančnih čehoslovaških krogov bo kmalu odpotovala prva čehoslovaška ekspedicija na daljni vzhod. Vodja ekspedicije bo znani češki orijentalist univ. prof. dr. Bedfich IIrozny. Hrozny se je postavil v kulturnem svetu kot avtor prve slov- žetski komisiji sejma v daljšem govoru orisal potek sanacijske akcije, ki jo varšavski krogi smatrajo danes že za posrečeno. V januarju so znašali izdatki 142, dohodki 45, v februarju izdatki 108, dohodki 95 milijonov zlatov in v prvi polovici inarca so znašali dohodki brez carin 50 milijonov. Deficit železnic, ki je še v januarju znašal 35 milijonov zlatih frankov, je popolnoma odpravljen, ker nice jezika prastarega naroda Hetitov, j so se tovorni tarifi v februarju povišali Leta 1905. je IIrozny vodil izkopavanja j za 40%. 30.000 uradnikov je bilo redu- v Palestini, a sedanja ekspedicija bo izvršila velika izkopavanja v krajih, kjer so 3000 let pred Kr. bivali Hetili. S posredovanjem dr. Beneša je sirsko -francoska vlada dala dovoljenje za ko- ciranih. Poljska marka je smatrati danes za končno stabilizirano. Jeklene valčne zastore (rolete) za portale in okna izdeluje nove, kakor tudi popravlja ključavničarstvo Avgust Mar- panje v Siriji in v pokrajini vzhodno od j tinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14, za jezera Genezaret. Razen tega je francoska vlada obljubila moralno podporo za čehoslovaška dela v Mezopotaniji, an-gorska vlada pa za izkopavanja v Mali Aziji. Za to ekspedicijo vlada v vseh čehoslovaških krogih velikansko zanimanje, industrijski in bančni svet je začel veliko finančno akcijo v prid ekspediciji, katera bo gotovo imela kar najboljši uspeh. Končni rezultati volitev v Primorju. Končni izzid volitev v vsem primorskem okrožju znaša: Jugosloveni 29.378, uni-tarci 13.115, popolari 22.001, republikanci 9.746, demokrati 5.707, komunisti 20,826, fašisti 173.604, maksimalisti 5075. Število preferenčnih glasov službeno še hi ugotovljeno za vse tri pokrajine, toda obveljale bodo pač, morda z majhnimi izpremembami polslužbeno ugotovljene številke, po katerih sta izvoljena dr. Besednjak (slovenski klerikalec in dr. Stanger (hrvatski edinjaš). Gospodarski položaj Kumunije. Spl iar se najtopleje priporoča. — Glej današnji inseratl Sprememba tvrdke »Triglav« tovarna perila, Ljubljana. Vsled izstopa gg. Še-lovina in Drago Vojska lanskega leta iz družbe, je tvrdka sedaj sodno protokoli-rana: »Triglav« tovarna perila G. Vojska & drug, Ljubljana. Tvrdka priporoča svojo bogato zalogo izdelanega vsakovrstnega možkega perila po nizkih cenah iz skladišča: Kolodvorska ul. 8, nasproti hotela Štrukelj. Vpliv angleških šlrajkov na svetovnem trgu. Ze štrajk angleških vlakovodij je spravil angleški promet v precejšen nered. Sledil mu je štrajk pristaniških dclavcev. Štrajk je zadel v prvi vrsti prevoz premoga. 5aš sedaj je povpraševanje po angleškem premogu zelo veliko, ker imajo izvršili premogovniki veliko naročil še izza železniškega štrajka. Anglija eks-portira vsak mesec okoli šest mili- ne gospodarske razmere Rumunije ka- i°nov ton premoga; če bi štrajk tra jal dolgo časa, pridejo nekatere odjemalne dežele lahko v veliko zadrego. V prvi vrsti Nemčija, Italija, Španska, Južna Amerika. Trpi pa lahko tudi mednarodni promet, ker tuje ladje ne bi več dobivale angleškega premoga .in bi zaostal tudi domači angleški promet. Lastniki ladij so v zadnjem času pri prevzemanju naročil to že upoštevali, ker so računili s štrajkom in s težkočami pri izkladanju. Glede trgovine trpijo vsled štraj-kov zlasti Francija, Amerika, Belgija, Nemčija, Skandinavija, Danska, Španska in britanske kolonije, le posredno; neposredno pa ves ostali svet. Angleški eksport ob-! sega zlasti premog, železo, stroje, j žejo v zadnjem času izboljšanje. I)o- 1 | iiodki dežele se stekajo iz sledečih vi- \ i rov: iz poljedelske, rudarske in petro- j j lejske produkcije, iz trgovine in prome- j | ta. Predvsem se kaže napredovanje po- I j ljedelske prozvodnje, ki jo je vojna še I j najbolj udarila. Obdelana površina, ki j j je znašala leta 1919-20 še 8.3 milijone S j hektarov, se je povečala v letu 1922-23 j j na 10 milijonov ha; od lega odpade de- i ; vet desetin le na cereahje. Število vi- | i vine se je v letih 1919 do 1921 pove- j i čalo za eno četrtino. Odkar je bila priklopljena Rumuniji Transilvanija, znaša od gozdov porašena površina 24.4% vsega teritorija. Polovica gozdov je državna last. Če bi se hotelo te gozdove eksploatirati, bi bilo treba napraviti gozdne železnice. Ker se je začel obrat i . —r=”, —-"V- tudi v novih premogovnikih, je porasla 1 ,e -2«, 450 do 455, >5«, 380 do 390, »6«, 320 do 330, »7«, 280 do 290. Otrobi: baški, 210 do 215. Tendenca nespremenjena. Živinski sejm v Mariboru (8. t. m.). —- Pripeljalo se je 17 konj, 5 bikov, 129 volov, 333 krav in 10 telet, skupaj 494 komadov. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 12.50 do 13.25, pol-debeli 10.50 do 11.25, plemenski voli 7 do 10, klavni biki 12.50, debele klavne krave 12 do 13, krave za klobasarje 6.25 do 9, plemenske krave 9.50 do 11.50, molzne krave 10.—, breje krave 10.—, mlada živina 10.25 do 13 Din za 1 kg žive teže. Cene zelenjavi v Ljubljani. — 1 kg berivke 100 Din, 1 kg motovilca 35 do 40 Din, 1 kg radiča 13 do 16 Din, 1 kg poznega zelja 10 Din, 1 kg kislega zelja 2 do 3 Din, 1 kg ohrovta 5 do 6 Din, 1 kg karfijole 12 do 13 Din, 1 kg kolerabe 5 do 6 Din, 1 kg kolerabe-podzem-ljic 1.50 do 2 Din, 1 kg špinače 20 do 25 Din. Cene zelenjavi na trgu v Mariboru. — 1 komad endivije 1 do 2 Din, 1 kupček berivke 1 Din, 1 kupček motovilca 1 Din, 1 glava poznega zelja 1 do 3 Din, 1 koinad karfijole 2.50 do 15 Din. Živinski semenj v Zagrebu. Na zagrebškem semnju so bile cene živini sledeče: domači voli I. vrste 13.75 do 14.50, II. vrste 12 do 12.50, III. vrste 11 do 12; bosanski voli 12.50 do 13, II. vrste 11 do 12, III. vrste 9 do 10; krave domače L vrste 12 do 13, II. vrste 11 do 12, III. vrste 8 do 10; domače junice I. vrste 12.50 do 13.50, II. vrste 12 do 13; težki konji 11.000 do 12.000, lahki 6000 do 7000, srednji 7000 do 8000; prašiči mes-nnti 20 do 22; teleta 14 do 15.75 Din za 1 kg žive teže. Dunajski živinski sejem (10. t. m.) — Goveda: Dogon 533 glav; od tega 183 iz Jugoslavije. Promet je bil prilično živahen. Cene nespremenjene. Tendenca čvrsta. — Svinje: Dogon 549 komadov. Notirajo: debele 24.000 do 26.000, mesnate 22.000 do 26.250 aK za 1 kg žive teže. Cene popustile. Dobava, prodaja. Dobava pšenice in moke. Pri inten- danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 28. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 310.000 kilogramov pšenice in 250.000 kg krušne moke (tipa 80%). Dobava kamene soli. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 1. maja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 ton kamene soli. Dobava čolnov. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 26. aprila t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave 12 čolnov za potrebo rečne flotilje v Novem Sadu. * * » Predmetni oglasi z natančnejšimi podalki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. M. Savič: Ustanov. L 1879. Ceiefon št. 553. KLJUČAUKIČARSTUO AVGUST MARTINČIČ LJUBLJANA, RIKSKfl CESTA 14. se priporoča za naročila novih valčnih zastorov (rolet) in solnčnih plaht ter za popravilo istih. - Stalna zaloga vseh potrebščin za rolete in solnčne plahte, raznovrstnih štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. - Izvršuje vsa ključavničarska dela in popravila. - Avtogeno v varenje. točna postrežba! Hmerne cene! Priporočamo Stroški pri vporabi bencina ■ LJUBLJANA, Sv. Potra nasip 7. * Najboljši šivalni stroji v vseli | a opremah Gritisncr, Adler za b | rodbinsko in obrtno rabo, ® * istotam igle, olje ter vse po- j* sa samozne dole za vse Bisteme. «s j En gros! § daptiratjl tvoj avto, traktor ati stabilni motor as patent. Hag-Gencratorjesnw Prospekt in reference daje ]ugO'Hag L)UBL]ANA, Bohoričeva ulica 24 —- Telefon št. 560 IlllSijilli—>- Stroški pri vporabi oglja Maribor, Glavni irg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni nnsto in stekleno robo. No' debelo ! Na drobno i Veletrgovina barve, messtalc*, lake, Idej, emajl, I«S4 5ra ssaijcstraCetKO Cisti firnež naj Is olj Se vrste nudi MEDIČ - EMKIi ZZS.IZZ >voH v Ljubljani priporoča : špecerijsko blage? > raznovrstno žganje, moko ; in dožs ne pridelke.. \ rsznourstno rudninsko vodo. l Lastna pražnrna za kave t in mlin za dišave z električnim obratom. I f Ceniki rte razpolago. LJUBLJANA j Veletrgovina ščita isv S mievs*«ISi lastlelKov f priporoča iz svoje zaloge j vse vrsle pšenične moke najboljših banaških ? mlinov, oirobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, 1 ješprenj, nadalje pšenico, } koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK. 2ARTKVAJTK PONUDBE I j Movi Seidl slkleudšSte Moritior p « ■» >6i r a zrnca * Ljubljana, Sv. Potra na3ip 7. t HtaHetastaEnatasBassiiBfgansns-T. ■ rt ZNANO PODJETJE * evropskega glasu se radi *jj S nujne selitve v Mariboru a za Din 130.000' nysi tiito psrodia. 2 Vpraša se pod »Evropsko ■ ■ podjetje i87“ na Oglasni P zavod Vorsič, Maribor. J| ■ bencin, pnevmatika olje, masi, vse popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Split ŠI&GtfUilC Zapeb Morfitoor Mtetifeto 3 Prevalje Sarajevo Potniiki urod »ec***** u* m*« MMMKRMMMMI • * Tisk tiskarne »TSerkur«, trgovsko-indusiriiske d. d. Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. r.cmc.yy»fc>&ttf4'3 iPg»PO^JUEM,lat'an»i*»aKCTC«Jtr,^g.7re,vii«.-.v.h i