lib' P* 1^5QfVlII._LET0 xxvm. . KUPUJTE i^JNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni •tat*« OPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium ICTORY WAR BONDS STAMPS cleveland, ohio, wednesday (sreda)^ NOVEMBER 7, 1945 gamblerskega najdena ^Gna na domu ŠTEVILKA (NUMBER) 259 zjutraj je bila jj "'"utalno umorjena na . ^ domu na Cleveland Dorothy Dolin, 37-(O! "ka žena znanega gam-tke^f "^agnata Louis ^ dolina, ki je star 59 drži Dolina v preisko-j ^^PQru, ampak nima no. Jsazov proti njemu. Mož, ^ poklical policijo, trdi, našel umorjeno, ko H, J P8,rurni odsotnosti vr-^ dom. pa ženska je bila Doli-žena. Bila je skozi ij^^^Poslena na njegovem služkinja in jo je po-' ^januarju leta 1943, po-J® umrla njegova prva ir: najbrže delo ^ perverzneža j® očividno Mrs. Do-.*^^3 udaril z likalnikom ' potem ji zadrgnil bri-lOv^^ ^^tu, končno pa jo j zabodel z nožem. j^3e policija aretirala ne-^moveg^ partnerja in 5« 10) ^zala da „ ^no perverzen moški, ki o})jt ^ svrho izprašanja. spolr°^'' umor izvršil bo,,-na Dolinov dom ^ odsotnosti. časnikarja I ""»sa iz Palestine v —- S* ^ j ^ O R K, 1. novembra ^ini nemirov v ,<* >4ke«^ J"™" P"""'" / k j *Kega časopisja na > ameriškega čas- °ulosa iz Palestine. < Ca Swope, pred- • jg ^^^karske agencije O. ij(jg ponovno interveniral (%iL ^epartmentu radi P' [eti (iL 4 ti . ''^tanskih vojaških ® tega, izgona. "• D I izbruhnili v Sve-k ho°] poročila, ka- I svo^^ poročevalec Pou-/ brzojavki z dne ko 19. ]e A prirherjal polo-s tem, kar je vi-^ Ha t ^Gtom dni, ko da izbruhne tam k I3j,^p0"a. Takoj po pre-°javke je bil Poulos /(iti (j ,^^®stine. Moral je v teku 6 ur. PH> ■ Je naglašal v svoji ®jnemu tajniku Pat-povsem očividno Poulosu, ki je je " g. I čisto poli ti S >".* ^ % . ^vnih ameriških O'iiocno nastopilo . P°^topanju angleš-'^^^S^ašajoč, da je to 'Pif ^oi-e 'ft pjg^^^opustna omejitev da to nastopa- v b ~ ^zbuditi zaupanja ■''o katero smo ta- POZOR, ČITATELJI! Pod naslovom "Novi zakoni zakonodajnega odbora začasne narodne skupščine," boste našli v današnji Enakopravnosti na tretji strani zelo zanimivo razpravo, kaj pomeni ljudska vlada v Jugoslaviji. Prečita j te pazno in spoznali boste, zakaj interesi tujega kapitala skupno z domačo reakcijo tako rujejo proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Anglija bo izročila izdajalce Jugoslaviji Med dvajsetorico, ki bo izročena, sta Milan Nedič in Leon Rupnik Jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu je naznanilo 2. novembra, da so angleške oblasti informirale Jugoslavijo, da bodo kmalu izročile Jugoslaviji Milana Nediča, ki je ves čas med vojno načeljeval srbski lutkarski vladi in je smatran za enega izmed treh glavnih vojnih zločincev, ki jih od zaveznikov zahteva Titova vlada. Dvanajst č 1 a .i o v Nedičeve vlade, ki so tudi v rokah Angležev, bo izročenih Jugoslaviji istočasno. Poleg Draže Mihajloviča in Ante Paveliča, ki je bil predsednik nacijsk^ kvizlinške vlade v Hrvaški, se smatra Nedič za vojnega zločinca, katerega je hotela Titova vlada že delj časa dobiti v svoje roke in ga postaviti pred sodišče. Angleški urad za zunanje zadeve je obvestil jugoslovansko vlado, da drži Nediča in ga namerava izročiti Titu, — v noti poslani jugoslovanskemu poslaništvu v Londonu dne 19. oktobra. To je naznanila v Bel-gradu državna vojna komisija za ugotovitev zločinov od strani okupatorja in njegovih domačih pomagačev. Med dvajsetorico, ki jo bodo z Nedičem vred izročili Angleži Jugoslaviji, je tudi Leon Rupnik, voditelj slovenskih kolabo-ratorjev z Nemci, ter Milan Ačimovič, ki je bil Nedičev minister za notranje zadeve in ki je pred vojno kot šef belgraj-ske policije vodil zatiranje de- mokratičnih sil v deželi. Drugi so dr. Miroslav Vasiljevič, dr. Števan Ivanič, Dušan Pantič, general Djuro Spalajkovič, general Borivoje Jonič, Jovan Poro vič, Miha Djordjevič, Ilija Paranos, Božidar Boško, Beca-rovič in Kosta Musički. Nedič, ki je bil vojni minister pri profašistični vladi predvojne Jugoslavije, se je predal Nemcem kmalu po invaziji meseca aprila 1941 in poleti istega leta je bil postavljen od na-cijev za premierja lutkarske srbske vlade v Belgradu. Titova vlada ga obtožuje sodelovanja z naciji pri moritvi ti-sočev Srbov; v Kragujevcu, drugem največjem mestu Srbije, je bilo en dan v avgustu 1. 1941 umorjenih 7000 ljudi, med njimi vsi dečki srednješolskih let. Na tisoče drugih, pravi obtožnica, je bilo ustreljenih, pretepenih ali izstradanih do smrti v koncentracijskih taboriščih v Banjici blizu Belgrada. Nedič in njegova vlada sta ostala v Belgradu do osvoboditve mesta pred enim letom, nato je pa pobegnil z Nemci.— (SANS) O razmerah na Češkoslovaškem Po-Pred ............ radi težkoč, ^ ^^^'^iški poročeval-vesti pri njih, p% -..o % ra\manje ni le s obenem tu- jasno doka-v tej nesrečni ojj. ® Azijo ne morejo človeka, ki oK^i ® tem, kar obla-odanijo. 'j v sdd ■u. sestanek v pro- ^^°ven8kega de-/ Waterloo Rd., ■Rabljeni člani po- C SANS kot tudi PARIZ, 4. novembra ročevalec O.N.A. poroča štirimi dnevi sem zapustil Čeho-slovaško. Moj zadnji obed je bil dober, čeravno ne tako dober kot pred vojno, a zalival sem ga s plzenskim pivom, ki je bilo tudi sicer manj izvrstno kot pred vojno, a še vedno ja-ko dobro. Povprečni Pražan je v stanju, da s svojimi odmerki izhaja, ne da bi kupoval na črnem trgu. Zima, ki stoji pred durmi, bo huda, toda znosna, a spomladi se bodo razmere gotovo kmalu zopet izboljšale. Cene na črnem trgu so za nekatere vrste blaga še vedno jako visoke, toda pred vsem radi govoric, da se bo vrednost denarja spremenila. Nova obleka na primer, stane 25,000 kron, kar odgovarja približno vsoti $500. Nasi fantje-vojaki Petty Officer 1/c Walter Desmond, sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Hrvatin, 19711 Arrowhead Ave., se je včeraj po 10-dnevnem dopustu vrnil na službeno mesto v San Francisco, Cal. Ž njim je prišla soproga Mary, rojena Banco iz Oakland, Cal., s katero se je poročil pred dvemi tedni v Reno, Nevada. Dva dni sta se nahajala v New Yorku in sedaj sta skupno bd-potovala v Califomijo, kjer se je ženin javil za nadaljno službo pri mornarici, nevesta bo pa nastanjena pri starših v Oaklandu. Petty Officer Desmond se nahaja v službi 39 mesepev, in 19 mesecev je bil preko morja, kjer se je udeležil sedem velikih bitk. MOLOTOVA IZJAVA GLEDE ATOMSKE SILE MOSKVA, 6. novembra. — Sovjetski zunanji komisar Molotov je v tovoru, ki ga je imel na prpsiavi ob-letnict! boljševišk^ revolucije, izjavil, da je politika, ki stremi za tem, da se obdrži atomska bomba kot tajnost, naperjena proti drugim silam in da nima ničesar skupnega z mirovnimi cilji. Molotov je dalje rekel, da tajnost glede atomske energije s tehničnega stališča sploh ne obstoja In zagotovil sovjetske državljane, da bo tudi Rusija prišla v posest atomske in razne druge energije. IZID VOLITEV V MESTU NEW YORK UDAREC ZA DEWEY-A NEW YORK, 6. liovembra. Z veliko večino glasov! je bil danes izvoljen za župana New Yorka demokratski kandidat William O'Dwyer, ki je užival podporo administracije v Washingtonu. Izid volitev je velik udarec za politični vpliv gov. Dewey-a, ki je javno odobril republikanskega kandidata sodnika Goldstei-na. župan La Guardia, ki ni bil kandidat, je podpiral kandidaturo Newbolda Morrisa, ki je iz tekme izšel na tretjem mestu. Burke izvoljen županom z večino 65,854 glasov VICTORY BONDS PAY J4 FOR EVERY $3 YOU INVEST Župan Thomas A. Burke FRANKENSTEEN JE IZGUBIL BITKO ZA ŽUPANA V DETROITU DETROIT, 7. novembra. — Ena najbolj trpkih volilnih borb v zgodovini Detroita se je danes končala s porazom CIO delavskega voditelja Richarda Fran-kensteena, ki je kandidiral za župana proti republikancu Ed-wardu Jeffries-u. Zadnje številke kažejo, da je Frankensteen dobil 195,000 glasov, župan Jeffries pa 223,000 glasov. Skozi več ur tekom večera, ko se je štelo glasove, je izgledalo, da je Frankensteen dobil zmago. Kovačič in Prince ponovno izvoljena; demokratska večina v mestni zbornici povečana; zamorski kandidat Jackson izvoljen za sodnika Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Clevelandu je bil župan Thomas A. Burke, ki je nasledil gov. Lauschetu po odhodu v Columbus, izvoljen s 65,854 glasovi večine, in demokratska večina v mestni zbornici je postala večja kot kdaj prej. vsi, ki so se prijavili, da bodo pomagali pri štetju prodajnih znamk (Sales tax stamps). ukradeni bicikel Licenčna številka bicikla, ki je bil enemu izmed naših razna-šalcev ukraden zadnjo soboto, je 9174. Če kateri slučajno vidi na ulici ali kje drugje bicikel rdeče in bele barve s to številko, je prošen, da tozadevno sporoči v našem uradu, Louis Adamičeva knjiga "Nation of Nations*! je izšla (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) Vsem glavnim odbornikom, častnim odbornikom in namestnikom SANSa ter na tajnike vseh aktivnih podružnic smo razposlali te dni po en izvod Adamičeve nove knjige "A Nation of Nations." Vse prizadete prosimo, da pomagajo pospešiti čitanje te interesantne knjige med našimi člani, posebno med tu rojeno mladino. Namen te knjige je dvojen: seznaniti Ameriko o doprinosu, ki so ga pri graditvi Amerike prinesle razne narodnostne skupine, ki tvorijo ta "narod narodov," obenem pa spodbiti umetno zgrajeno mišljenje, da je naša nova domovina "anglo-saksonska." Eno poglavje je posvečeno "Amerikancem iz Jugoslavije" in se bavi tudi z doprinosom Slovencev. Vsi zgoraj omenjeni prejme-*-jo knjigo brezplačno, v smislu tozadevnega zaključka gl. odbora SANS-a. Nadaljne iztise si lahko naročite v lokalnih knjigarnah, pri zastopnikih, ali pa naravnost od Adamiča (L. Adamič, Milford, New Jersey). Avtografirane kopije našim kongresnikom Vsi zvezni kongresniki in senatorji so dobili po en izvod avtografirane knjige. Znanemu re-akcijonarnemu senatorju Bilbo-ju iz države Mississippi je naš častni predsednik posvetil naslednje bisere; "To Senator Bilbo — in sharp disagreement with practically everything he stands for." Zadnji mesec je Louis Adamič bil izvoljen za člana Akademije politične znanosti (Academy of Political Science). Zbiranje obleke za Jugoslavijo Kampanja za zbiranje rabljene obleke, perila, čevljev in drugega oblačila, kakor tudi vseh uporabnih predmetov za Jugoslavijo, je sedaj v polnem teku. Vsi trije slovenski council-mani, ki so kandidirali za ponovno izvolitev, so ostali v mestni zbornici. Edward Pucel v 10. vardi ni imel opozicije, Edward Kovačič v 23. vardi je mimogrede porazil proti-kandidata Louis Novaka, medtem ko je bila volilna bitka med John Princom in bivšim councilmanom Antonom Ve-hovcem v 32. vardi skrajno napeta. Prince je porazil Vehovca z večino 600 glasov Prince je porazil Vehovca z nekaj nad 600 glasovi večine v vardi, kjer se je udeležilo volitev okrog 7,000 volilcev. Kot razvidno, je župan Burke dobil okrog 68 odstotkov vseh oddanih glasov in je torej le malo zaostal za rekordno večino vseh županskih volitev v bile-a v 9. vardi, stopal neodvisni Farnsworth. katero je za-repdblikanec Prosimo vse naše aktiviste in druge prostovoljce, da nam ponovno priskočijo na pomoč ter da tudi slovenski Amerikanci storimo svojo moralno dolžnost napram velikim revežem v naši stari domovini. Pri vsaki podružnici se naj odpre nabiralna postaja, od koder se naj nabrano blago v večjih količinah pošilja v skladišče v New York (161 Perry Street, New York, N. Y.). Lokalne odbore naprošamo, da takoj povzamejo go-trebne korake za močno aktivno sodelovanje v tej kampanji in ni treba čakati redne seje. Apeliramo tudi na nečlane SANSa, samostojne organizacije, društva in ustanove, da se pridružijo tej človekoljubni kam. panji. Nobenih izgovorov bi ne smelo biti, ker ne držijo. N^ša pomoč se deli v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije nepristransko in med najpotrebnejše ljudi, posebno med bolnike in vojne sirote, ki jih je samo v Srbiji nad 60,000. Posebno so podpore potrebni tudi izmučeni siromaki, ki se danes vračajo iz nem-(Dalje na 2. strani) John J. Prince zgodovini Clevelanda, katero so dali volilci leta 1943 gov. Lauschetu, ki je pred dvema letoma, ko je drugič kandidiral za župana dobil 71 odstotkov vseh oddanih glasov. šest sedanjih councilmanov izgut^ilo sedeže Sedeže v mestni zbornici je izgubilo šest sedanjih councilmanov, med katerimi sta Joseph Križek, neodvisen demokrat v 30. vardi, katerega je porazil regularni demokrat Atkinson, in Mrs. Amalia Fusco, edina ženska v mestiv zbornici, ki je postala članica iste, ko je bil njen mož, councilman Thad Fusco, poklican v armado. Eden izmed presenetljivih izidov councilmanskih volitev je bil poraz zamorskega republikanskega councilmana William O. Walkerja v 17. vardi, katerega je porazil zamorski demokrat, bivši pomožni policijski prosekutor Charles Carr. Demokratska organizacija je tudi porazila councilmana McCafferyja, samostojnega de-mokra;ta v 22. vardi, kjer je bil izvoljen Albert Zindt, in izvolila je svojega kandidata Berke- Brat okrajnega sodnika Julius Kovachyja izvoljen Eno največjih presenečenj v tekmi za mestne sodnike je izvolitev Andrew Kovachyja, ki je očividno prodrl vsled popularnega imena svojega mlajšega brata Julius Kovachyja, ki je bil mnogo let mestni sodnik, lansko' jesen pa je bil izvoljen za okrajnega sodnika. Andrew Kovachy, ki je med volilci osebno malo znan, je postavil pod kap sodnika Ralph Vinee-a, katerega je gov. Bricker imenoval pred letom dni, ko je bil Julius Kovachy poslal okrajni sodnik. Za mestnega sodnika je bil izvoljen zamorec Perry B. Jackson, ki je bil pred tremi leti imenovan sodnikom od gov. Brickerja, ampak je bil pred dvema letoma, ko je prvič kandidiral, da nasledi samemu sebi, poražen. To je prvi slučaj v zgodovini Clevelanda, da je bil zamorec izvoljen mestnim sodnikom. Jackson je republikanec, ampak pred dvema letoma, ko je kandidiral pi*vič, je gov. Lau-sche, ki je bil tedaj župan, apeliral na volilce, da mu dajo svojo podporo. Težak boj je imel sodnik Lewis Drucker, ki pa je vendar porazil proti-kandidata James Cassidy-a. Brez opozicije so bili izvoljeni sodniki Griffin, Petrash in McDermott, dočim je sodnik John J. Busher z lahkoto porazil proti-kandidata Eastmana. Stari člani šolskega odbora Izvoljeni Ponovno so bili izvoljeni vsi štirje člani šolskega odbora, in sicer Benesch, Mrs. Wulff, Moo-ney in Shuler. Zanimanje za ta kontest je bilo letos večje kot običajno, ker je bil v tekmi komunistični kandidat Arnold Johnson, ki je dobil 56,330 glasov, ampak mu je manjkalo do izvolitve 30,000 glasov. Odbor CIO unij, ki je Johnsona prvotno odobril, je dan pred volitvami na izredni seji svojo odobritev preklical. OBNOVA BERLINA SE VRŠI ZELO HITRO BERLIN, 2. novembra (O N. A.) — Ako primerjamo počasni korak obnove drugih porušenih evropskih mest z Berlinom, je treba priznati, da je napredek v Berlinu presenetljiv, Angleški radio je zdaj naznanil, da bodo vše berlinske ulice na novo tlakovane — vsega skupaj preko 900 ulic, in sicer bo delo dovršeno v teku enega leta. STRAN 3 Enakopravnost 7. novembra, 1^; ""at ^ENAKOPRAVNOST" __Owned and Published by I. m iWEMOAW TOOOSLAV PBINTINQ AND FUBUSHING CO. nu 8T. CLAIR AVENDE — HENDERSON 6311-11 Ibmned l^rery Day Except Sunday# and Holiday# BUBSOBIPTION BATESu#CENE NAROČNINI) Bj Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu t Cleveland in po pottl Itven meata); ror One Year — (Za celo leto) __„jOiO for Half "Sear — (Za pol leta)______IjiO for 3 Month# — (Za ■ mesece)_________3.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: iPo poŠti V Clevelandu, ECanadl In Mehiki); For One Year — (Za celo leto) -__$7jiO Por Half Year — (Za pol leta)___4.00 for ? Month# — (Za • meaec#) ue for Europe, Boutb America and Other Foreign Oountrlea: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inoxemikt drtevt): Por One Year — (Za celo leto)__H.oo For Half Year — (Za pol leta)______________________ Catered m Beoond Clasi Matter April aetb, 1018 at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Oongrew of March Brd. It79. 104 Donald Bell (O. N. A.}: NA DIPLOMATICNI FRONTI V Kini je izbruhnila meščanska vojna, v kateri pa še ni bilo mnogo žrtev. Ta vojna se je začela pred 35 leti in se bo nadaljevala še dolga desetletja, ako tega ne preprečimo. V to meščansko vojno smo Amerikanci že do neke mere zapleteni—ako pa se vmešajo vanjo še druge sile, kot na primer Sovjetska unija, bi bile posledice usodopolne za svetovni mir. Jasno je, da je ameriška politika usmerjena proti ta-kozvanim kitajskim komunistom. Ker radi tega podpiramo Ciang Kajšekovo samovlado, bo umestno, da pogledamo nekoliko riazaj v preteklost tega dolgotrajnega spopada. Ciang Kajšek ni bil nikdar gospodar vsega kitajskega ozemlja. Njegova stranka, Kuomintang, katero je ustanovil dr. Sun J^t-Sen, je igrala v početku natančno isto vlogo, katero igrajo danes komunisti. Borila se je za socialne reforme, za odpravo fevdalizma in proti tujcem in njihovem, imperij alizmu, katerega predstavnika sta bili takrat Anglija in Japohska. Zato je Anglija podpirala vojaške samodržce na jugu, a Japonska na Severu — tako sta one preprečili reorganizacijo Kine in ustanovitev močne centralne vlade. Po smrti dr. Sun Jat-Sena je reorganiziral nadarjeni Čiang Kajšek vojaške sile Kuomintanga v južni Kini, premagal nekaj tamošnjih ta j kuno v in se odločil postati tudi sam eden teh mogočnih vojaških samolastnikov — raje nekakšen cesar Kine kot le politični prvak obnovljene države. Vse reakcijonarne sile,Kine so zdaj hitele pod njegov prapor, šanghajski bankirji in fevdalni veleposestniki so se oklenili njegovega pokreta. Dobil je tudi podporo Anglije in Japonske, pod pogojem, da nadaljuje svojo borbo proti takozvanim komunistom, ki so zdaj prevzeli ideje in cilje, katere je prej branila stranka Kuomintang. Tako se je stari boj nadaljeval — pod novo obliko in novimi imeni. Toda japonska invazija Mandžurije je začela vzbujati med kitajskimi masami harodno zavest, kar so komunisti takoj spoznali in prevzeli vodstvo v borbi proti zavojevaču. Ciang pa se je brigal le za svojo meščansko vojno, napadal komuniste in toleriral Japonce. Šele ko so Japonci vdrli v pravo Kino, se je začel boriti-tudi proti njim, toda znano je, da je tudi takrat držal večino svojih sil proti komunistom, katere je blokiral. Tudi ako bi Amerika in Rusija odpoklicale svoje sile iz Kitajske, se bo ta borba nadaljevala — borba veleposestnikov in bankirjev proti kmetom in kulijem. Treba je torej najti resnično rešitev tega socijalnega problema. Borba se ne more končati s tem, da bo ustoličen nov samolast-nik, temveč le, ako se bo moderniziral ta narod, ki je najštevilnejši na svetu. Kina je daleč. Toda ako pogledamo v dežele, ki so bolj blizu, ne najdemo pravega miru. Med tem, ko še moremo zvračati krivdo za nemire v jugovzhodni Aziji na Nizozemce ali na Angleže, in krivdo za homatije v jugovzhodni Evropi in na Balkanu na Ruse, imamo v našem neposrednem sosestvu borbe med fašisti in diktatorji ter demokrati, borbe, katere le gledamo in opazujemo, brez vpliva. Revolucije in državni udari se širijo ko bolezen — Argentinija, Brazilija, in Venezuela so že v revoluciji, a o drugih deželah latinske Amerike moremo reči, da so na robu revolucije. Nekatera teh gibanj so usmerjena v našem praveu, to je, prijateljsko demokratičnim načelom. Druga pq, so slič-na argentinskemu pokretu in so usmerjena naravnost v najčrnejšo fašistično reakcijo. Naša zunanja politika se nahaja v precepu. Podrejena je dvojici bistveno različnih načel — prvo je politika sile, drugo legalizem, zakonitost. Med tem ko poudarjamo, da smo najmogočnejša sila sveta in da bomo to svojo silo izkoristili, da uvedemo demokracijo sirom sveta, naglašamo obenem, d^ se ne bomo nikjer vmešavali v notranje razmere drugih narodov. Noben drug narod se ne nahaja v tako težkem položaju. Angleži, Rusi in Francozi najprej do-ženejo, kaj hočejo v predelih sveta, kjer so močni in si potem ustvarijo zakonito podlago za izvedbo svojih načrtov. Mi pa si najprej ogledamo vprašanje zakonitosti in ako vidimo, da^je ni, zaključimo, da je nepotrebno, da bi si delali preglavice ž ustvarjanjem jasne in smotrene politike. Louis Adamičeva knjiga "Nation of Nations" je izšla (Nadaljfcvanje s 1. strani) ških lagerjev fizično izčrpani, bosi in skoraj goli na svoje porušene domove. Do sredi avgusta se je vrnilo domov že "nad 55,000 teh nesrečnih slovenskih odpeljancev. Naš apel je zlasti namenjen onim, ki do danes še niso storili svoje dolžnosti. Zdaj se zopet nudi prilika, da vsaj deloma popravijo svojo brezbrižnost in se resno zavedajo velikanske potrebe njihove pomoči. Prepričani bodite, da vam bo slovenski narod iz srca hvaležen za vsako najmanjšo usmiljenost. Istočasno tudi pobiramo denarne prispevke za nakupitev blaga in potrebščin v Ameriki, ki bo skupno z nabranim materialom poslano v Jugoslavijo. V Jugoslaviji je danes velika draginja, ker pomanjkuje potrebščin. Česar ni na trgu, tudi denar kupiti ne more. Obenem je treba pomniti, da ameriški denar v Jugoslaviji danes nima tiste valute kot nekdaj, kajti država kontrolira denarno valuto, kontrolira cene in zaloge ter tako vsaj deloma onemogo-čuje črno borzo in še večjo draginjo. Ponovno opozarjamo organizacije, društva in posameznike, da pošiljajo denarne prispevke naravnost v SANSov urad in ne kakemu posameznemu odborniku ali drugi organizaciji. Na ta način bo mogoče ugotoviti, koliko smo na relifnem polju dosegli slovenski Amerikanci. (Poročilo o prejemkih za mesec oktober bomo objavili prihodnji teden.) Kdo so "Tereiici" Tu in tam vidimo v poročilih iz starega kraja izraz "terenci". Kdo so terenci? Faktično je to tujka za "zemljaka". V zvezi s partizanskim in osvobodilnim gibanjem pa so terenci bili na-zivani oni, ki se niso aktivno borili v redni vojski ali pri partizanskih odredih, pač pa so na "terenu" ali doma na katerikoli način pomagali svojim borcem. Terenci so bili tudi domači politični delavci, ki so organizirali in delali pri krajevnih in okrožnih osvobodilnih odborih, zbirali hrano in potrebščine za vojsko, za ranjence, reševali partizanske talce in ujetnike in podtalno delali v neosvoboje-nem teritoriju za časa okupacije. "Terenci" so delali za osvobodilno borbo kot civilisti doma. Med terence lahko štejemo tudi aktiviste osvobodilne fronte kot so Oton Župančič, župnik Franc Finžgar, pisatelj dr. šorli in drugi, ki so sicer bili poznani za somišljenike in aktivna delavce osvobodilne fronte, katerih se, pa sovražnik radi njihovega ugleda med narodom ni upal dotakniti. Zdravilišče Golnik v Sloveniji obnovljeno (Slov. Poročevalec 15. sept.) V lepem delu Slovenije na Gorenjskem pod Storžičem leži podgorska vas Golnik, obdana z vedno zelenii?ii gozdovi, v katerih je ob nekdanjem grofovskem gradu vsrastlo važno zdravilišče za pljučne bolezni. Ko so hitlerjevci zasedli naše kraje, so odslovili dotedanjega šefa dr. Neubaurja in ga zaprli, pregnali vse starejše specialiste-zdravnike na bratski jug ali pa v Rajh, nato pa zdravilišče za pljučne bolezni spremenili v gplošno bolnišnico. Po osvoboditvi naše zemlje po jugoslovanski armadi je tudi v zdravilišču Golnik zaživelo novo življenje. Ministrstvo narodnega zdravja Narodne vlade Slovenije je obnovilo zdravilišče Golnik za pljučhe bolezni. V zdravilišče so se povrnili slovenski zdravniki- specialisti. Sedaj vodi senatorij dr. Tomaž Furlan. Narodna vlada se dobro zaveda važnosti takšnega zdravilišča, zato je vložila vso skrb, da s pristojnimi oblastmi čim hitreje pomaga zdravilišču s potrebnimi sredstvi. Vprašanje prehrane se je znatno zboljšalo. Tudi oropano aparaturo in instru-mentarje smo toliko nadomestili, da je mogoče vršiti vse potrebne operacije in izvide kakor pred vojno. Za zimo nas skrbi le pomanjkanje oropanih odej, za katere še nismo dobili nadomestil. Naša država bo zahtevala povrnitev vojne škode v obliki reparacij, saj znaša ta škoda na oropanem inštrumen-tarju, rentgenu (X-žarki), posteljnini in drugem 8 milijonov dinarjev. Zdravilišče bo potrebovalo veliko pomoč za obnovitev, izpopolnitev in za povečanje sanatorija, da bo moglo služiti kot zdravilišče vsem potrebnim. Ministrstvi za narodno zdravje in za gradnje sta že poslali svoje strokovnjake, da pregledajo in izdelajo načrte za izpopolnitev zdravilišča. Zdravilišče Golnik je najmodernejše zdravilišče za pljučne bolezni v Jugoslaviji. Ima najboljšo klimatično lego. Pred letom 1930 se je tu zdravilo le do 150 bolnikov, dočim se jih danes zdravi 450 do 500. V svobodni Sloveniji se tukaj ne zdravijo samo premožnejši, temveč vsi, ki so potrebni zdravljenja. Danes so tukaj tovariši iz borbenih edinic, tovariši iz koncentracijskih taborišč, ilegalni terenski delavci OF, izmučeni delavci in uradniki. Skoraj pri vseh se poznajo posledice štiriletne borbe, mučenja, napornega dela in slabe hrane. Na Golniku je zaživelo tudi novo kulturno prosvetno življenje. Že pred tremi meseci smo organizirali kulturno prosvetni odbor, katerega naloga je, da vodi vse kulturno prosvetno delo v zdravilišču. Tudi politično delo se je razživelo. V okvirju OF so se žene organizirale v AFŽ (antifašistična žena), mladina pa v ZMS (Zveza mladine Slovenije). Vsi uslužbenci zdravilišča so s^ organizirali v ES-ZDN (enotne strokovne zadruge). Tudi bolniki so organizirani v političnih in kulturno-pro-svetnih aktivih. Na raznih prosvetnih večerih in prireditvah sodelujejo vsi prebivalci, itazna predavanja in debate, kakor vse prireditve so izraz manifestacije novega svobodnega slovenskega človeka, Tako združeni pri delu si hočemo pomagati drug drugemu in skupnosti. Novo življenje v Slatini Radencih Zdravilišče in kopališče Slatina Radenci na Štajerskem je v zadnjih dneh zopet oživelo. Uspelo je, da je bilo kopališče s 1. septembrom za jesensko sezono, ki bo trajala do polovice oktobra, otvorjeno. Mineralne vode so ostale nedotaknjene, prav tako tudi I zgradbe na zunaj. Uničen pa je skoraj ves inventar. Oprema razbita, divani razrezani, notranji prostori demolirani. Nekatere objekte so zapustili Nemci kakor hleve. Z vozmi je bilo treba voziti več dni njihov gnoj proč. Da se je postavila kopalnica spet lahko v obrat, je bilo treba popraviti parovodne cevi in postaviti rezervni kotel. Ker je bila zgradba do 20. avgusta zasedena od baze za repatriaci-jp, je bilo mogoče šele po tem času s pospešenim tempom kopališče toliko urediti, da lahko sprejme na zdravljenje najnujnejše slučaje. Tako je bilo v kratkem času v svrho uporabe ogljikovih kopeli, ki nekaterinri pacientom (to so starejši na ledvicah bolni ljudje) direktno podaljšujejo življenje, urejenih v "Terapiji" 20 kopalnic, ki oddajajo čiste in dozirane ogljikove kopeli. Kopališče je odprto za enkrat dnevno samo dopoldne, ob nedeljah pa ves dan. Celodnev- Nove uredbe o gimnazijah v Sloveniji (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) Dne 3. septembra t. 1. je dr. Ferdo Kozak, minister za prosveto v slovenski federalni vladi, objavil nov zakon o preuredbi sistema višjih državnih šol. Iz tega zakona je razvidno, da se je s šolskim letom 1945-1946 sistem višjih državnih šol drastično spremenil in se nudi prilika premožnim in ubožnim dijakom do višješolske izobrazbe. Odprle so se začetne gimnazije v vseh važnejših mestih in trgih Slovenije. Država bo nudila ubožnim dijakom vso možno oskrbo. *1-:—;-:-- druga ženska gimnazija, v no- To bo prvikrat v zgodovini slovenskega naroda, da bo izvajana tudi etična demokracija, se reče demokracija v vzgoji in izobrazbi, ki je bila do letošnjega leta odmerjena le premožnim študentom. Koliko talentiranih delavskih in kmečkih fantov je bilo vsa ta leta izgubljenih za slovenski narod, ker jim ni bila dana prilika do višje izobrazbe in do praktičnega razvoja in uporabe svojih naravnih talentov. Novi zakon v glavnem določa, da se ukinejo in združijo z drugimi gimnazijami vse dosedanje zasebne gimnazije, vse dosedanje državne in zasebne me-ščamke šole. Uradno šolsko leto se letos prične 15. oktobra, vpisi na vseh gimnazijah se pa vršijo pd 15. do 20. septembra. Dijaki se morajo vpisati na gimnaziji, ki je njihovemu stalnemu bivališču najbližja. Ne zahteva se nobenih prestopnih listov iz one gimnazije v drugo. Dijaki morajo navesti, kje bodo stanovali in se hranili; če bodo hodili ali se vozili iz oddaljenih krajev, ali zato potrebujejo delne oskrbe, dnevno zavetišče ali delno hrano ; koliko jih potrebuje popolno oskrbo in koliko lahko vsak sam prispeva k vzdrževanju. Ohranijo se naslednje gimnazije ; V okrožju Novo mesto: Črnomelj, mešana gimnazija s prvimi štirimi razredi; Metlika, mešana nepopolna gimnazija s prvim in drugim razredom. V Ljubljanskem okrožju: Stari trg pri Ložu, mešana nepopolna gimnazija, dva razreda. Obnovljene so naslednje gimnazije : v okrožju mesta Ljubljane: klasična gimnazija, Ga jeva ulica, osem razredov. S to gimnazijo se združijo klasične vzporednice prve ženske realne gimnazije; prva moška gimnazija, Vegova ulica, osem razredov; druga moška gimnazija, dosedaj na Rakovniku, se prenese v poslopje prve meščanske šole (Prule) in se s to šolo združi, osem raaredov; tretja moška gimnazija, Bežigrad, osem razredov; četrta moška gimnazija, osem razredov, v poslopju tretje moške gimnazije; prva ženska gimnazija v starem poslopju I na Poljanah, osem razredov; vem gimnazijskem poslopju ur-šulinskega samostana, osem razredov. V Ljubljani je torej sedem gimnazij, poleg naslednjih novih: tretja ženska gimnazija, osem razredov v novem poslopju pri Uršulinkah; četrta ženska gimnazija v poslopju bivše druge deške meščanske šole za Bežigradom, osem razredov. Ljub-Ijana-Vič, mešana gimnazija, osem razredov. Ljwbljana-Moste, mešana gimnazija, štiri-razredna. Ljubljana-Zgornja Šiška, mešana nižja gimnazija, štiri-razredna. St. Vid nad Ljubljano, mešana nižja gimnazija, prvi štirje razredi, v poslopju do^danje meščanske šole. Kranj, mešana gimnazija, osem razredov. Jesenice, mešana gimnazija, pet razredov, s pravico do odpiranja višjih razredov. Kamnik, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Domžale, mešana nižja gim-, nazija, štirje razredi. Škofja loka, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Žiri, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred. Bohinjska Bistrica, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred. Radovljica, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Tržič, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Logatec, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Litija, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Stična, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred. Radeče, mešana nep^l nižja gimnazija, prvi razred' Trbovlje, mešana gim^^ pet razredov, s pravicp do ranja višjih razredov. Zagorje, mešana nepoPT nižja gimnazija, štirje Žalec, mešana nižja ja, štirje razredi. Šoštanj, mešana nižja zija, štirje razredi. Mozirje, mešana nepol nižja gimnazija, štirje Konjice, mešana nižja zija, štirje razredi. Vojnik, mešana nižja g" zija, trije razredi. Slovenji Gradec, mešan« ja gimnazija, štirje razredi- Maribor, mešana gii"" ^ osem razredov; klasična zija, osem razredov; r^o\ let: »k druga nižja u.u=«.cL *16 . J»e fovai Sov IK % prf ^\]i St q •""8 «iai, #0)1 > ^ Rr % moška giM^' štiri razrede vsaka; prva j" ^ ga ženska nižja gimnazij®' ri razrede vsaka. ^ Ptuj, mešana gimnazija-" j razredov. Murska Sobota, mešani ^' nazija, osem razredov. ^ ^ Sv. Lenart v Slovenskih cah, mešana nižja štirje razredi. , Ormož, mešana nižja ja, štirje razredi. Ljutomer, mešana nizj®" nazija, štirje razredi. ^ giy Dolnja Lendava, meša"® ja gimnazija, štirje razr® ^ Slovenska Bistrica, nižja gimnazija, štirje I'aZ Slovenska Bistrica, nižja gimnazija, štirje 0 Ruše, mešana nepopol"^® gimnazija, trije razredi- Brežice, mešana pet razredov, s pravico nja višjih razredov. Ribnica, mešana nižj^ ^ zija, štirje razredi. % S Pfis( \ dlnV^ ' I Na ozemlju federalne ^ ^ titd je bosta v šolskem letu \ w . . , v v; iH ^ • fc . odprti dve učiteljišči, | mešano učiteljišče v jef od prvega do petega prvi letnik učiteljišča v ru, s pravico postopnega nja višjih razredov. uci" Ukinjena so vsa priva teljišča. Učenci teh se vpisati v odgovarjajoče državnih učiteljišč. . Na ljubljanski univei^'^^^gjc prta poleg prejšnjih t^i ^ I na fakulteta z pododde I arhitekturo. Novo mesto, mešana gimnazi- j Ta uredba ne krije ^oiii ja, pet razredov, s pravico do odpiranja višjih razredov. I jugoslovanski okupacij®'^' fjU' v Istri in Slovenskem < '"n Ob '"j % «e 'Je č K Kočevje, mešana nižja gimna- V teh krajih so šole gcif zija, štirje razredi. i jugoslovanski vojaški Celje, prva in druga mešana ski oblasti, dokler ni gimnazija, vsaka po osem razredov. Moška nižja in ženska nižja gimnazija, vsaka po štiri razrede. Rogaška Slatina, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. Krško, mešana nižja gimnazija, štirje razredi. no odločeno, pod kater 0-bodo te pokrajine spad , ^ jevni osvobodilni sami organizirali sloven j^-ki dobivajo moralno in j"' no podporo od slovenski goslovanskih oblasti. SANS na oskrba od 100 do 120 dinarjev je razmeroma nizka, če vzamemo v obzir, da je v tem računana soba, kopelji, zdravnik, hrana (v restavracijah Benko in Domanjko), perilo in takse. Ostali zdraviliški prostori, kakor tudi kavarna, to jesensko sezono ne bodo odprti. Kino bo v obratu, v kolikor bodo na razpolago dobri filmi. V ostalem teče življenje v pbeh zdraviliških obratih, t. j. v Boračevi in Radencih, ki sta pod eno upravo, normalno. Dnevno proizvajajo delavci iz treh vrelcev na 10 ur po 8,500 steklenic mineralne vode. Izprva je bil uveljavljen deseturni, zdaj je osemurni delovni čas. Občuti se pomanjkanje steklenic in embalaže. Oba obrata zaposlujeta trenutno deset nameščencev, enajst strokovnih moči, enajst glužinčadi in v Boračevi 30 in v Radencih 47 drugih delavcev, ki so organizirani v - sindikalni podružnici. Uprava intenzivno dela na tem, da bo za naslednjo sezono meseca maja zdravilišče in kopališče tako zunanje, kakor notranje, popolnoma urejeno. Mirko G. Kuhel, tajnik. KUHINJSKE PEČI Vsem gospodinjam naznanjam, da sem veliko zalogo KUHINJSKIH PECI ^ Tappan - Grand - Magic Chef - Sedaj imamo G. E. ledenice na ogled in prip"' mo, da si jih ogledate predno kupite drugje* ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. 0Č9" DOBRA NOVICA Našim čitaieljem želimo sporočiti, da pošlje; j o denar v staro domovino. Trenotno je ® no poslati do $100.00 na mesec. Mihaljevich ki se bavi z poslom v zvezi s tujezemskimi zadnjih 25 let, vam bo z veseljem na usluflP ^ jamči za vsak dolar, ki ga potom njih družbe P . Sedaj 36 samo pošilja denar ^o poštni naka^ kablju v dolarjih. Mihaljevich Bros. CO' 6424 ST. CLAIR AVENUE 'S v Ji s { 4 1945 BJNAKOPBAVNOST ffiCKAS« mladinska delegacija bo oJ^jiskala Jugoslavijo ICE IZ JUGOSLAVIJE tednik *^6 24. avgusta slede "Mladina' ki <.! JiHivost: k 16 ^-^gusta je prispela Ilovan! ^^ograd delegacija j® t zvezo 6. junija J. Hiiijg Ji , "^va meseca gost ko _______ Delegacijo je ^I^USAO^^ ^ei^tralnega 'i Sti Wa tovariš Slavko So „. se dalj časa za-^ Moskvi t ^ "^oskvi, obiskali nato 1 obšli ili v Kijevu in v in-Predelih na Uralu. Vrst ^ delegacija ob 1. f %4ečo f'*" ' atiju ° industrijskih zavo-časa vojne oskr-Nadalje armado. 1^ ^ kulturne domove, delavce, dečje do-so se s tehniko P*^sameznih pano- Posetila več kol-J® spoznala z živ-^oznikov in njiho-% ter z delom SOSpo- Siv / krajih, ki jih "je ^ sovražnik, »ly^ potovanju po sov-(^Glegacija obis-umetniške gale-predsta-^ iscih, operah, kino-•5 0 .Moskvi in drugih ^ ^Jetske zveze. Dele-^g^^®^nali s sistemom ■čer^ posetili teh-za delavsko ^^^uge zavode a Najlepši vtis je nsUk^®®. pravic po- vSfT""«- P" i *^0 dtrugi dom vsi držav-* % ki ima jo vo-sicer enega po-40,000 prebi- po v avtonom- Vj'lti i ®\državljani Ju-j. ^jo volivno pra-^ Ha ^^^Qi'alna edinica _®iikost in število & ^ : % ^ ^Volila v Dom Vojvodi-Metohija pa TJie Crosby Research fqundation has announced tliat they h^te.a solution for the atomic bomb. They peed not know where the bomb is ovmimis frHin- Their defense wjU prevent its arrival. Shown iri the picture is one of the Crosby hrotJiers and helper «3^tniiv|ag model jet autpmobile, one of the new products of the Crosby Research foundaWon, which aided atomic experiments. ki je bil delničar največjih družb, nesramno ropali naše narodno premoženje in izkoriščali naše ljudstvo. Položaj rudarjev je bil obupen. Policija pa, ki je bila v rokah protiljudskih režimov, je streljala na delavce, na rudarje, ki so se dvigali v stav- ke zato, da bi dobili vsaj najosnovnejših- življenjskih potrebščin. Razni podatki ^udnikoy Bora, Trepče in drugih, Kakor tudi i^a-Ših Trbovelj kažejo strahotjio sliko izkoriščanja našega ljudstva. Lastniki rudnikov so ko- yali velikanske dobičke. Tako jim je rudnik v Trepči prinašal Iptno 140 milijonov funtov žetega dobička (en funt je 250 dinarjev). V rudniku Bor pa so lastniki v nekaj letih zaslužili nad 710 milijonov čistega dobička. Zakon o prehodu rudnikov v last države je ponoven dokaz, da je nova oblaet res Jjujiska m da dela v interesu ljudstva. Zato je ta zakon naletel na odobravanje vsega delovo^a ljudstva. [, 21.1945 VAŽEN DAM ZA DSOČE ARMADE "FANT! TA PRIU)ŽNOST JE PREDOBRA, DA BI JO ZAMUDIU novici ak. ritevšiAo^* ooAetni _» «riieW ; ,1 _________________ visoe, P™ . _______——^ .e^nfeta" ---- o, 'd sedaj pa do 21. novembra se bo na tisoče armadnih veteranov zopet priglasilo v novo mirodobno redno armado Strica Sama. Kajti—vojaki, ki so bili odpuščeni med 12. majem in 1. novembrom letošnjega leta in se zopet priglasijo do 21. novembra ali prej, se bodo mogli vrniti v armado z istim činom, kakoršnega so imeli ko so bili odpuščeni. Vojaki, ki so zadovoljivo služili 6 mesecev in so biJd odpuščeni kot prostaki, bodo z zopktnim priglasom pred 21. novembrom dobili čin prostaka prvega razreda. Vojaki, ki so sedaj v armadi in kj bodo prosili za odpust po 1. NOVEMBRU v namenu, da se zopet priglasijo v redno armado, bodo tudi obdržali svoj sedanji čin, ako se vpišejo v 20 dneh po odpustu pred 1. FEBRUARJEM 1946. Te posebne pravice so značilne v novi postavi, ki jo je sprejel kongres, da postavi najboljše pla- čano, najboljše vežbauo mirodobno■ armado v zgodovini U. S. Malokatere priložnosti zži kariero celega življenja nudijo toliko privlačnih ugodnosti. "NAJBOLJŠA SLUŽBA NA SVETU" Ali si morete misliti kako drugo delo, ki bi vam prinašalo dobro plačo, hrano, obleko, stanovanje, brezplačno zdravniško in zobozdravniško postrežbo, potovanje po celem svetu, 30 dni dopusta vsako leto', izobrazbo in učenje v skoro 200 poklicih in strokah, in ste v položaju, da greste v pokoj z življenjskimi dohodki vsak čas po 26 letih slu^he? .Ni drugega dela! Zaradi tega smatrajo vaše delo v novi mirodobni redni armadi za "Najboljšo sluižbo na svetu." To so samo poglavitne točke nova Postave za Prostovoljni Nabor za Oboroženo Silo leta 1945. Vsak Amerikanec bi moral znati popolno povest. Zglasite se pri vaši najbližji armadni naborni postaji in dobite vsa dejstva. POGLAVITNE TOČKE NOVEGA 1. Pristop za 2 ali 3 leta. (Enoietni vstop dovoljen za vojake, ki so bili v armadi šest mesecev.) 2. Pristopna starost od 17 do 34 let vključno, razun onih, ki so sedaj v armadi, ki gf morejo nanovp priglasiti v vsaki starosti in za bivše vojake, pri katerih je odvisno od dolgosti vojaške službe. 3. Vojaki, ki se zopet priglasijo, obdrže svoje sedanje čine, ako se priglasijo v 20 dneh po odpustu in pred 1. februarjem 1946. Isto velja za vojake, ki so bili odpuščeni med 12. majem in 1. novembrom 1946, ki so se priglasili pred 21. novembrom 1945. 4. Najboljša plačilna lestvica, zdravniška oskrba, hrana, stanovanje in obleka v zgodovini naše arma.de. 5. Povišanje bonusa za zopetno priglasitev $50 za vsako leto v aktivni službi, odkar je bil plačan zadnji tak bonus, ali pa od zadnjega vstopa v službo 2Q'/c posebne plače za službo onkraj morja. Do 90 dni plačanega dopusta, kar je odvisno od dolgosti s užbe, ;S počitniško plačano vožnjo domov in nazaj, za vojake, ki so sedaj v armadi in se zopet priglasijo. 30-dnevni dopust vsako leto s polno plačo. Vežbalna plača (na podlagi dolgosti službe) vsem vojakom, ki so odpuščeni, da se zopet priglasijo. Povišek 5'/, y plači za vsake 3 leta službe — dodatno k mnogim drugim možnim povišanjem. Na izbiro izstopiti s polovično plačo za celo življenje po 20-.etni službi — ali tri četrtirte plašče pp ^rletni službi. (Pokojnina je kot za čin Master ali Firgt Serjeant celo življenje do $155,25 jia mesec.) \As# prejšnje dejanske vqija|ke s,lužbe štejejo za pokojnino. Korist po GI postavi glede pravic. Podpora za družino za čas vojaške službe za one* ki so odvisni od vojaka, ki se j« priglasil ^i nano-vo priglasil •pred I. julijem 1946. priložnost učiti _s,e enega ali več'izmed 200 poKlicov in strok, ki se poučujejo v yoj.ajkih ^strokovnih šolah v'U. 8. ali okupiranih deže,ah. ' see the job through U.S- Army ,,uoa«o.an"of vfctory NABORNEGA PROGRAMA 15. Izbira odcJelKa službe in prekomernega kraja v zra&ii službi, na Aeh ali v službeni armadi na triletni službi. 16. Prednost dobrot National Seryice Life Insurance. 17. Rezervni in A. U. S. Commissioned -častniki, ki so bili odpuščeni iz aktivne službe, se morejo priglasiti v Grade \ 1 (Master,or 1st Sergeant) in še-morejo obdržati svoj rezervni čin. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13, 14. MESEČNA PLAČA—ENLISTED MENi poleg hrane, stanovanja, obleke in zdravniške oskrbe. MONTHLY UTIdEMINT Sforffmg INCOME ARTEJI: ioM Pay 20 y#qr«' 30 f«ari' PT MontA ServlK» #138.00 #9.70 #155.25 114.00 74.10 128.25 96.00 62.40 1084» 78.00 50.70 87,75 66.00 42.90 74.25 54.00 35.10 60.75 50.00 3230 56,25 MONTHLY UTIdEMINT Master Sergeant or lyrst Sergeant . Technical Sergeant Sta£F Sergeant . , Sergeant . . . , Corporal . . . , Private JFirst Class . Private Master Sergeant or lyrst Sergeant . Technical Sergeant Sta£F Sergeant . , Sergeant . . . , Corporal . . . , Private JFirst Class . Private..... (a)—Dodatno 20% poviška za prekomorsko službo. (b)-<—I)od«t|ao 50% xa letalsko posadko, padalce itd. (c)—Dodatno 5% povišanje plače za vsako trileipo službo. ' VfIŠiTE SE mPET SiEDAJ PRI VAŠI NAJBLIŽJI NABOmi POSTAJ* U, S. AEMY Alft * fOHCEt . MM1W ">«8« T3 TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Zofija je bila tudi poleg in je hlinila blago zanimanje za spremembe, ki se jih je lotila v hiši Tereza. Zlasti se je zanimala za fotografijo v mičnem okviru, ki je visela nad malo pisalno ifli-zo in je bil na njej Gottfried Sixtus, zakopan do nadkolen v snegu. Vse preveč bolestno je občutila svojo ljubosumnost, vse preveč tuje se je počutila v očetovi hiši. V Terezi je mogla videti le nasprotnico, vsiljivko, ki se je vrinila v krog njene družine. Pustolovka! Vedno znova se je morala prisiliti k se-strinskemu ali tudi le prijaznemu vedenju. Položaj jo je dražil, vzbujal ji je sovraštvo, žalilo je njen ponos, da se je morala hliniti Terezi. Pod zlagano gorkoto je skrivala najbolj leden hlad. Tereza je to čutila in bridko se ji je storilo. Zahvalila jd boga, ko sta se Zofija in njen mož odpeljala spet nazaj v Thun. Odkar je začela kakor goreča pametna učenka brati in se učiti, odkar se je trudila s svojo vzgojo, se je njen položaj v družini le še poslabšal. Nihče ni spoštoval njenih naporov. Nihče ni priznal njenega poštenega stremljenja. Toda Gottfried Sixtus je verjel vanjo. Pisal ji je tu pa tam. Težko je razumela njegova pisma in še teže je nanje odgovarjala. Težko razumljiva so bila in navidezno polna znanstvenih reči. Ljubila pa je ta pisma, da, ker je med vrsticami lahko brala, da Gottfried Sixtus zaupa njenemu razumu in njenim sposobnostim za dvig. V-tem času je bila TerežS do ljudi še bolj nezaupljiva kakor kdaj poprej, že po svoji naravi ni zaupala okolici, kajti vedno se je zavedala svojega minulega trpljenja in mučnih globin, skozi katere je morala kot otrok. In vendar, ko je premišljevala o minulem življenju z vsemi bolečimi ranami, ki so jih ji pjgizadejali ljudje, se ji je zdelo, da je bilo gol nič, da je trajalo le nekaj tednov ali le en sam dan. Takrat ni resnično živela. Njen duh je ležal v globokem spanju, da, morda ni niti imela samostojnega duha. Bilo je življenje služkinje in po-mivalke. Toda njena usoda se je preo-krenila! Ali se niso njena upanja izpolnila, še več kakor izpolnila? Ali ni bila žena bogatega moža? Ali ni bila svobodna, ni imela svoje lastne služin-čadi? Ali ni mogla po mili volji slediti svojim častihlepnim načrtom? Ali je pa imela tudi res vse? Tega Antona Jakoba ni ljubila. Prenašala ga je, prizadevala si je, da bi ga' razumela. In čim dlje ga je prenašala, tem bolj se je predajala čustvu nezadovoljstva, ki je dan za dnem raslo v njeni duši. Tolažba iz knjig, tolažba iz Gottfriedovih pisem ni olajšala mučnega občutka, da je med njo in resničnim življenjem postavljen zid. Včasih, ko je mislila na svojo bodočnost, jo je mrzlo sprele-telo. Bodoča leta so prežala na njo kakor grozeča tema. Ko je pogledala v zrcalo, popolnoma sama, ko je ponosno vzravnala glavo, se je je polastila nebogljena bleda jeza neizpolnjenega hrepenenja. Pred kratkim je brala v orientalskih pesmih o okrutnosti možeh in lepih sužnjah. Marši- Cleveland Orchestra Erich Lelnsdorf, dirigent SEA^RANce Četrtek, 8. nov., 8.30 DVORANA soboto, 10. nov., 8.30 Program vključuje dela Mozarta, Debussy m Shostakovicha Vitopnlc« v StTManc« dvorani CE 7300 kdaj se ji je zazdelo, da je sama sužnja. In brala je drugo knjigo, ki ji je pokazala dolžnosti žene; toda le bežen vtis je napravila na njeno mišljenje^ Ali ni bilo vse njeno življenje ena sama neprekinjena veriga dolžnosti in hlapčevstva in ponižanja? Ne, ni verjela, da bi lahko kdajkoli nadomestilo golo čustvo dolžnosti nasproti Antonu Jakobu resnični ljubezen, ki je ni'bilo. Kako daleč je bila od hrepenenj svoje duše, kadar ga je ubogala na migljaj, kadar se je pokorila njegovim muhavostim! Tereza je doživela par neprijetnih sporov z Antonom Jakobom. Bilo je zaradi denarja. Nekega dne ji je izjavil, da preveč zapravi. "Ljudje," je dejal, "ki nenadoma obogatijo, porabijo vedno več kakor oni, ki so navajeni uživati bogastvo." Take pripombe je poslušala mirnega, bledega obraza. Pritegnil jo je, da bi jo poljubil. Čutil je, da jo je žalil. Toda odklonila je njegovo spravo. Njegov očitek jo je dolgo časa žgal v srcu. Poletje je bilo v Oberlandu zelo vroče. Dan na dan se je kopala dolina Arne v prelivajočem se sončnem žaru. Ceste so bile suhe in prašne, v rekah in gorskih potokih je bila najnižja voda. Neskončna raznolikost cvetja je pokrivala travnike in gozdovi so bili zeleni, pokrivala jih je preproga hladnega mahu. Tereza je pogosto hodila v gozd in je zasanjana sedela v njegovem somraku. V čudoviti tihoti je premišljevala skrivnost svojega bivanja. Trpela je zaradi dveh medsebojno ostro ločenih hrepenenj, najpreje zaradi domotožja. Cesto je hodila v mislih preko gora in obiskavala Vallis, ono edinstveno pokrajino, ki je ležala na njej kot prekletstvo. Da, ta stara koča s svinjakom, kjer je živel in umrl odpuščeni kaznjenec, jo je vabila tako zelo, da jo je včasih bolelo srce. Sama sebi se je smejala. Kaj naj išče v Walli-su ? Zakaj si je želela nazaj v te doline? Da bi videla sive obraze mučiteljev, ki so zastrupili njeno mladost? Kako neumno! Nesmiselna muhavost, površna želja, nič drugega! Toda ono drugo hrepenenje, kaj je bilo s tem? "Ne," se je tolažila v svoji gozdni samoti, "to ni nobeno hrepenenje. Ne, gotovo ne, ne hrepenim po Gottfriedu Sixtu, le želim si, da bi ga spet videla. Rada ga imam. čemu naj bi ga ne imela rada? Potruditi se moram, mati mu moram biti." Pa je bilo tu zadnje Gottfrie-dovo pismo; Neštetokrat ga je prebrala, vendar nikdar doma, vedno v gozdni samoti. Le na pol ga je razumela. Gottfriedov slog se je zdel manj jasen in preprost kakor poprej. Njegov sicer energični duh je kazal sledove utrujenosti, sozvenel je osnovni ton čustva, ki muči dušo. Kljuvajoča bridkost, sladko žareče, napeto pričakovanje je spreletavalo njeno srce. Ali more in ali sme vedeti, da sem nesrečna? "Terezika," je pisal, "cesto mislim na tvoje nesrečno življenje ..." Nikdar mu ni v svojih pismih napisala niti ene same besede o nesreči. Gottfrie- SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in »čistimo odvodne kanale. Dajte vase naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati!_Mi prodajamo plumberski in grelni materij al ter istega tudi inštalira- mo. Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 AL ULLE—IV 1788 JOS. ŽELE IN SINOVI 6502 ST. CLAJB POGREBNI ZAVOD AVE, ENdlcott 0583 Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. OOLLmWOODSKI URAD: i52 East 162nd Street Tel: KEnmore 3118 Denar v stari kraj Po dolgem času so se zveze s našim starim krajem zopet obnovile in se sedaj že lahko pošlje denar v Jugoslavijo, Trst, Gorico in Italijo. Božič ni več daleč, potreba in pomanjkanje pa je danes v starem kraju večje kot kdaj poprej. Zelo dobro in koristno delo boste storili, ako pomagate svojim sedaj in takoj, ko so vaše pomoči najbolj potrebni. Denarna naročila se sprejemajo v dolarjih, izplačajo pa se v Jugoslaviji v dinarjih, v Trstu, Gorici in v Italiji v lirah. Naročila se lahko pošljejo po navadni ali zračni pošti ali po kabelnu. Potom kabelna je sedaj, ko je pomoč zelo nujna in navadna pošta še precej počasna, najbolj priporočljivo pošiljati. Vsaka pošiljate v je jamčena. Poslati se more denar le osebam, za katere veste, da so živi in katerih naslovi so vam znani. Ker ima Kollander mnogoletne izkušnje pri pošiljanju denarja, kakor tudi v vseh drugih zadevah, ki se tičejo starega kraja, boste pač pravilno storili, ako se vedno obrnete na: AUGUST KOLLANDER V SLOV. NARODNEM DOMU. 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Hollander tudi sprejema naročila za pakete v staro domovino, vam preskrbi zaboje za take pošiljat ve ter pomaga pri oddaji zavitkov na tukajšnji pošti. Kakor hitro se bo odprlo potovanje v staro domovino, bo Kollander med prvimi, ki bo prodajal paro-brodne listke, tudi bo potoval y staro domovino, kadar bodo razmere dopustile, ter tamkaj obiskal mnogo vaših sorodnikov, kot je to delal pred vojno. Postrežba pri Kollander ju je vedno točna in zanesljiva. Obrnite se torej nanj v vseh zadevah, tikajočih se starega kraja. du mora prepovedati misel, da je nesrečna. Zaman je čakala Tereza sporočila, da bo prišel domov na obisk. Rada bi mu pokazala, da ni nesrečna. Od prejšnje zime ni bil Gottfried niti enkrat v Ga-mu in zdaj je celo namigoval na skorajšnje potovanje v tujino. Tereza je bila užaljena. Zakaj se je izogibal Gamhofa? čemu je hotel potovati v tujino? Zdelo se je, da jo namerava kaznovati. "Nekoč bi ga lahko imela. Zavrnila sem ga, ker nisem jasno čutila, da bi ga rada imela!" In zdaj. Česa vsega ne bi dala za Gottfriedovo prisotnost! Da bi ga lahko le eno uro gledala, da bi slišala od njega besedo veselja o svoji spremembi, o čudoviti spremembi, za katero se mora zahvaliti branju "Education Sentimentale"! Ni bilo stvari, ki je ne bi žrtvovala za to, da bi slišala iz njegovih ust besede : "Mačeha, čudovita si." Da, naj jo imenuje mačeho, vendar bi bila globoko vzhičena. če bo prišel že spet domov, ji bo moral reči mačeha. Sama ga bo prosila, naj ji reče mačeha. Ali pa maman, kakor je imenoval Rousseau ono ženo v Annecyju. Terezo je stresla skoraj groza pri misli na maman. In vendar je bila prava tolažba misliti nanjo. Anton Jakob se že nekaj časa ni počutil posebno dobro. Njegova hoja je bila utrujena in mlahava. Proti koncu poletja so ga začele mučiti hude bolečine in priložnostni napadi slabosti. "Ne vem, kaj je z menoj, deklica," je rekel svoji mladi ženi. "Nič prav mi ni." Nekega dne je obležal v postelji in ko je naslednji dan hotel spet vstati, se skoraj ni mogel držati pokoncu in je spoznal, da mora zlesti nazaj v posteljo. Od tega trenutka dalje, skozi vso zimo in še daleč v bližnjo pomlad Antona Jakoba niso več šteli med ljudi, ki opravljajo koristno delo. Neki specialist v Bernu ga je že pred leti opozoril, naj znatno omeji svoje sicer zmerno uživanje onih močnih vin, ki ra-sejo ob Neunburškem in ženevskem jezeru. Doktor Hauser iz Arnisbod- Gostilmčarjem, trgovcem, društvom in posameznikom — naznanjamo, DA VAM SEDAJ LAHKO POSTREŽEMO Z RAZNO VRSTNIM PIVOM GROSSVATER (SPRING WATER) ALE ■■ HALF & HALF Se priporoča^no Double Eagle Bottling Co. John Polokar in sinovi, lastniki 6517 St. Clair Ave. HEnderson 4629 Naznanilo in zahvala s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja njišemu dragemu očetu, tastu in staremu očetu TOMAŽ TEKAVEC p. d. Brinar Umrl je dne 1. oktobra 1945 v starosti 66 let. Pokojnik je bil doma iz Št. Vida na Dolenjskem. Pogreb se je vršil 4. oktobra iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredov, smo položili njegovo truplo k večnemu počitku v naročje matere zem-Ije na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so položili tako krasne vence in cvetje h krsti pokojnega. Iskrena hvala bodi izrečena tudi vsem, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo brale za mir in pokoj duše umrlega očeta. Dalje najlepša hvala vsem, ki ste prišli pokojnega po-kropiti. ko je ležal na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala lepa vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, ter nosilcem krste. Najlepša hvala bodi izrečena vsem, ki ste nam stali na strani in nam bili v tolažbo in pomoč v dneh žalosti, ter nam izkazali svoje sočutje na en ali drugi način. Predragi oče, prestal si trnjevo pot življenja in preselil si se v večnost, kjer ni ne muk ne trpljenja. Zdaj počivaš v grobu hladnemu in se raduješ v nebeškem kraljestvu. Odšel si iz naše srede, a spomin na Te bomo ohranili v naših srcih do konca naših dni! Žalujoči ostali: JOHN in JOSEPH, sinova MARY BRANDULA, JULIA KURE, EMMA VIČIČ in CAROL MENART, hčere ZOREE in ALICE, sinahi FRANK BRANDULA, FRANK JCURE, ANTHONY VIČIČ in LOUIS MENART, zetje ADRIENNE TEKAVEC, RUDOLPH in WILLIAM BRANDULA, FRANK in ROY KURE. HERMINE in- NORMAN VIČIČ, ROBERT, VIRGINIA in LINDA MENART, vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, dne 7. novembra 1945 na, ki so ga kmalu po obolenju Antona Jakoba poklicali, je imenoval njegovo bolezeir "resen napad na jetra". Ta napad pa je bil čedalje resnejši in vedno bolj boleč in četudi je doktor pogosto strmel skozi svoja očala v trpečega vladnega svetnika, četudi si je pogosto gladil svojo okroglo plešasto glavo in četudi je zapisaval zdravila, Antonu Jakobu ni bilo bolje. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastoror In "draperies." PARKWOOD HOME FVKNISHINOS 7110 St. Clalr Ave. Odprto ob večerih Za delavct ŽENSKE za Punch Press ope^' Stalno delo Plača od ure in Guarantee SpecisW Go. ob koncu E. 96 St. 2 severno od St. EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CL'AIR AVE. EN 4808 Odprto od 11. zj. do 11.30 zv. POMAGA HITRO Hrbtobolu Tukaj je čisti, moderni način olajšati navaden hrbto-boi. Johnson's Back Piaster! Olajša bolečine, otrpje, na-tegnjenost. Vpliva prijetno! V vseli lekarnah. Zaiitevajte Johnson & Johnson kakovost. Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Mandel Drug Co. LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611 Odprto 9:30 do 10:00 vsak dan. Zaprto ves dan ob sredah. RAZPIS SLUŽBE OSKRBNIKA Išče se oskrbnika za čiščenje in oskrbovanje izletniške farme SNPJ. Stalno delo, dobra plača, prosto stanovanje, voda, elektrika in gorkota. Lepa prilika za zakonski par. Službo lahko nastopite 1. decembra ali pa 1. marca. Vse po nudbe naj bodo poslane na tajnico Cecilijo Šubel, 1107 E. 68 St., Cleveland, O., najkasneje do 20. novembra. ODBOR. Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, t/govino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarevalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvaird Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 5030 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ill ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 Oglašajte v - - -Enakopravnosti delajte v modernemu the telephone potrebuje zenskeJ'J delavke hišnj" Downtown posw Stalno delo— Polni ali deloi ^ 6 večerov v 5:10 do 1:40 zJ' Zglasite Employment ^ 700 Prospect Av®" ® od 8. zj, do 5. poPj, razven ob J . THE OHIO % Išče se KARPENTAS^ Delo stalno \ Dobra i' I Kdor se zanii®®' PiOi oglasi pa Ph 960 E. 185' IHs) Mali «. /. RADW 1363 E. 45 St J,«' Prvovrstna poP'® vrst radio ® žENSjv^l>,, ZAHISNAPj^'*Si ženska, srednjih 1® ' g.': ^ službo v Gates ^ ■ odrasle osebe: dela in kuha. S med 9. uro zjutr^^J ^|j )boto poldne, ne v so ravno odpuščen j)0' želi dobiti opr® j,aj' % ali dve. Naslo^ ^ v uradu tega U« Sobe v ena za 2 osebi J je / ^ osebo. Na Če hočete biti ^ kličite EX 09^^ ————-^0^ Georg® / Cement Izdelujem ze (driveways)' in položim 5338 St. Clsif ^ Imamo 39 let % Zakrsj 10^ 6016 ST. ' & Tel: