av! ^ Kupujte 5.QJNEBONDE! WiTtD ■tat*# far NDS StWiPS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio isti že kal ike ali ;gif eji ta le Oglasi v tem listu so uspešni E Q U A L I T T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest FC^ICTORY Slovene Daily mi BUY in Ohio Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 190 XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), AUGUST 14, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 190 N(I$E180MIU0D OUNIH POU V GROZNEM Grozny je središče najbogatejših olj-' ' ležišč Rusije. - Vžplamtenje bojev na moskovski fronti. kul je ;nj8 I bo |ES NE MORE BITl NOBENEGA DVOMA, DA SE SelAHAJA RUSIJA V NAJVEČJI NEVARNOSTI lru8 petek, 14. avgu- Tat~~ Nemške čete so V/na-bes ^^°diranju prodrle nadalj-ne daleč na Kavkaz ter olj do kraja Mineralnje >a 1 ^'^koder znaša razdalja po •udi' 140 milj od Groz-išk« Sko najbogatejša leži-L 8* v Rusiji. To priznava -^0 sovjetska vlada, ki is-eds Naznanja o izbruhu bo-0 v« doslej mirni fronti se-legi '^P^dno od Moskve. boW ^Seg Mineraljnih vod ^ ^&cijska kolona, ki pro-\ južni smeri ob Rostov-železniški progi, se je pre-^ Pfeko ruskih položajev v Čerkeska ter dospela do '^'jtiih vod. pa Je malo izprememb fronti. sebi C.) aH* milo' na odsekih Majkopa , in Krasnodara Severnem Kavkazu se rus- Mornarski department bo zahteval več moštva Doslej je mornarica odvisna samo od prostovoljcev, ki se prijavljajo v njeno službo. ke čete še vedno obupno borijo v Majkop-Krasnodar odseku v prizadevanju, da preprečijo Nemcem preboj do Črnega morja. Nemci so zda>j na pol pota preko Kavkaza v svojem prodiranju proti Kaspiškemu morju. Pri Voronežu so uničili Rusi 222. nemški pehotni polk od 75. nemške divizije. Sovjetski letalci i)a so uničili en cel nacijski bataljon. Letalski napad na Ljeningrad Časopis Pravda naznanja, da so podvzeli Nemci na Ljeningrad napad s 120 letali, iz katerih so izpuščali padalce. Rusi so sestrelili pO letal tef pobili padalce, kolikor jih je . odskočilo na zemljo, do zadnjega moža. Poročila iz Turčije naznanjajo, da je priplula ruska črno-' morska mornarica v Batum. WASHINGTON, 13. avgusta. — Oficijelni krogi izjavljajo, da bo mornariški department v najkrajšem času zahteval od obla-!sti, v katerih območje spada obvezna vojaška dolžnost, da slednje preskrbe yioštvo za razšir-jajočo se ameriško bojno mornarico. Tozadevna zahteva bo morda predložena že tekom 60 do 90 dni. Sedaj je ameriška bojna mornarica odvisna samo od prostovoljcev, ki se prijavljajo za službovanje v mornarici. Mornariške oblasti izjavljajo, da so prostovoljci sicer boljši mornarji kakor bi bili možje, ki spadajo pod obvezno vojaško dolžnost, toda samo na prostovoljce se ameriška mornarica, ki se z vsakim dnem ojačuje, ne more več zanašati. yidiku je spoj ali vsaj sodelovanje obeh glavnih delavskih organizacij if izjavil, da bo prihodnji teden v Washingtonu PKillprtTO fT ^^tesom, repi;ezentantoma obeh glavnih delavskih ^"^Sanizacij. %AGo Pajdašem saboterjev grozi smrtna ka^en Zvezni tožilec utegne zahtevati smrtno k»zen za dvanajst izmed štirinajstih sokrivcev sabotprjev. WASHINGTON, 13. avgusta. • Justični tajnik Francis Bid-die je naznanil, da bo zahteval od velike porote, da slednja obtoži veleizdaje 12 izmed štirinajstih pajdašev osmih nacijskih saboterjev, ki so ge izkrcali ob ameriški obali iz nemških podmornic. Na podlagi take obtožbe utegnejo biti obtoženci obsojeni na smrt. Dalje je justični tajnik izjavil, da se ne bo naperilo nikake-ga sodnega postopanja proti Mariji Kerling, ženi na električnem stolu usmpčejiega saboter-ja Edwarda John4 Kerlinga, in Ernestu Hermanrju Kerkhofu, oba iz New Yorka,jker proti njima ni nobenih dokazov krivde. Glede ostalih pa je rečeno, da če jih bo velika potota spoznala za krive zločina izdaje, bo zvezdo tožilstvo zahtevalo zanje smrtno kazen. 1000 holandskim talcem grozi eksekucija Talce so zaprli, ker je bil v bližini Rotterdama iztirjen neki nemški vojaški vlak. SRDITI BOJI MED ZAVEZNIKI IN JAPONCI HA SOLOMONIH Zavezniški letalci izvedli troje napadov na japonske ladje, ki so vozile ojačenja na otočje. 13. avgusta. _»- Green, predsednik A-I ® delavske federacije, je ^ Naznanil, da se bosta Ha-'■ Bates od A. F. of L. JI ^yers , unije, in Philip predsednik Kongresa Industrijsko organizacijo, teden sestala v Wash-kjer bosta določila, čas 3 za formalno konferenco, r jiaj se najdejo pota ' P. of L., in CIO r za narodni delavski po- lje- bo v torek ali sredo je dalj4 izjavil, da se Murray strinjata s ta-®®stankom, ki naj bi bil v iSredo, in na katerem' ^ naj se dgločijo vse po-® podrobnosti" glede mirov- x}' ^- organizacija, ki jo je vis ^Gta 1935 John L. ' ja odtrgal del delav--^ineriške delavske fe-■i iT' zastopana _ po Phi-;^^^^^ayju, R. J. Thomasu je . Automobile Workers ' po Juliusu Emspaku SABOTERJI PRIZNALI PRAVIČNO POSTOPANJE WASHINGTON, 13. avgusta. — Nacijski saboterji, ki so bili v soboto usmrčeni na električnem stolu, 80 pred svojo smrtjo prostovoljno podpisali izjavo, da so bili deležni pravičnega sodnega postopanja m William L. Hutcheson j® "karpenterjev". s ko K' ) ^^0 ^®Aeljskem slovenskewijples bo ig PMega tambura^- ^•0 *I>et bodo poslušalci " ' ^ slišati slo- :aj Ha na slovenskem Programu Izlet mVd. zbora SDD V sobote' 15. avgusta ima mladinski tevski zbor S. D. DP: ma na ^terlpo; Rd. izlet na Strumbljfih prostorih, Bliss Rd. in I 222 St. Prijazno se vabi vsGpeTPe, njih starše in prijatelj, kr , zabave bo dovolj zamike, in stare. Pridite in zabJvajt se prav po domače y ^seli družbi mladih pevcev. Za pririzek in pijačo bo skrbel odbo Na svidenje! piki* v Cantonu V nedelj 16. avgusta priredita skupr piknik društvo št. 514 HBZ idruštvo št. 4293 M. R. R. v Horwood Gardens, eno miljo izvennestnih mej, nam-Ireč na Ea Canton' Rd. Program se pne ob 6. uri zvečer, pri katere bo nastopil z govorom Le^rzycki, predsednik Vseslovahsga kongresa. Za NEW YORK, 10, avgusta (J-IC). — Med talci, ki so bili v zadnjem tasu od Nemcev ustreljeni, sta bila tudi znani športnik Zalokar, član športnega kluba "Bratstvo" na Jesenicah ter diplomirani pravhik Benkovič iz Kamnika, po vsej verjetnosti sin • advokata dr. Benkoviča, znanega iz časa zadnje svetovne vojne, ko je imel nešteto govorov za Majniško deklaracijo. Dobili smo poročilo, da je bil v Ljubljani naf ulici ustreljen Jakob Jan, posestnik iz Grorij pri Bledu. Ustrelili so ga Italijani ob priliki nekih demonstracij. ' ' Jakob Jan je znana slovenska osebnost. Ob razmahu'Avstrije je bil v Narodnem svetu, poverjenik za knietijstvo. Pozneje je bil predsednik Krnfetijske družbe in predsednik Gospodarske zveze v Ljubljani. Bil je tUdI župan in banski svetnik. Ko so Nemci zasedli Gorenjsko, je g. Jan vztrajal na svojem domu v Gorjah. V januarju letos so ga Nemci zaprti in ga pozneje pregnali preko mtje. Sredi Ljubljane ga je usmrtila italijanska krogla. ' Včeraj je šlo v cirkulacijo 2,000 peticij, ki priporočajo dodatek mestnemu čarterju, da bi trajal poslej županski tferjnin za bodoče župane mesta Clevelan-aa Slin ictd,, aicottf''dosedanjih dveh let. Peticije je dal v obtpk županov tajnik John Lokar, ki je izjavil, da je potrebnih na njih 24,998 podpisov. Te peticije so na razpolago tudi v hašem uradu, zato prosimo vse one naše ljudi, ki se strinjajo, da bi trajala županska služba poslej štiri leta, mesto dveh let, da pridejo takoj v naš urad ter jih podpišejo. Po razburkanih dnevih se vrača v Indijo zopet mir AMERIŠKI MARINI VZELI JAPONCEM VAŽNO LETALIŠČE Glavni stan generala Mac Ar-*' thurja, Avstralija, petek 14. avgusta. — Ameriški bombniki so včeraj trikrat napadli japons|ce ladje, ki so bile z ojačenji na potu na Salomonovo otočje, katerega so napadli vojaki ameriškega marinskega« zbora. Komunike naznanja, da se naglo širijo na svojem obsegu bitke na Salomonih, -kjer so u-stanovili ameriški marini troje oporišč. Akcije zavezniških letalcev Ameriški letalci so sestrelili včeraj nad Salomonovim otočjem troje japonskih letal, troje pa so jih poškodovali, v sredo pa so sestrelili nad Rabaulom štiri japonska letala. Zavzetje japonskega letališča Na otoku Guadalcanal, ki pripada skupini Salomonovega o-točja, so ameriški marini tekom srditih bojev na nož zavzeli neko veliko japonsko letališče. Japonci so bili pognani daleč nazaj ter so se umaknili v goste džungle, kjer bo zavezniškim četam silno otežkočeno zasledovanje in v Bomba ju je zavladal mir. — V New Delhiju je še vedno zaprtih nekaj trgo- [.čiščenje, Ti Japonci bodo zdaj Aretacija »estre najbrže vodili iz džungel gepl BOJI V SLOVENIJI NEW YORK, 10. avgusta. — (Privatna vest Jugoslovanskemu Informacijskemu Centru iz Švice od u-glednega laškega emigranta) — Po vesteh h Italije smo zvedeli, da se je pred tremi fedni odigrala na jugu Ljubljane resna bitka med italijansko in jugoslovansko vojsko. Slovenci so zajeli mnogo ujetnikov in uplenili yečje število tankov. Lahi so imeli 1,800 mrtvih. Obširno ■ ozemlje južno od Ljubljane pa do morja je v rokah Jugoslovanov, ki so se vsepovsod zbrali okrog jugoslovanske zastave. ^ vin. voditelj«. Nflvruja. "1^, priliko ________ sti. . g ga fanta, Joe Sodja, ki si ^ ''j umetniško dovrSe- Igran- na banjo, utrl pot ^ ^nane ameriške tot I*rogram bo oddajan ^•jno med 1. in 1:30 uro '^ji, ^ WGAR radio po- ki orkestez Youngstowna, O Vabi se rke Slovence in Hrvate iz Isilona, Brewsterja in Alliander drugih bližnjih naselbin. Sekluba št. 27 Nocoj 8. uri se vrši seja Kluba št: JSZ, v navadnih prostorihanstvo se opozarja, da se sejteleži. Posebne cene V trgovini poznanega trgovca Johna Pollocka, v Slovenskem narodnem domu na Št Clair Ave.,' imate sedaj priliko dobiti razno blago, poletno o-bleko, srajce, klobuke,, itd. po znižanih cenah. Opozarjamo na oglas, ki je priobčen v današnji številki "E". Razprodaja pohištva Vodstvo Norwood Appliance and Furniture sporoča, da je v teku v obeh prodajalnah, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185th St., avgustova razprodaja pohištva, na kateri si lahko nabavite razne komade po znižahih cenah. Piknik Cankarjeve ustanove /T' ; __ V nedeljo, 16. avgusta se vrši na farmi S. N. P. J. na Chardon in Heath Rd. piknik Cankarjeve ustanove. Posetnike, ki nimajo svojih avtov, odpelje Oblakov triik izpred Slovenskega narodnega doma ha St. Clair Ave,, popoldne ob 1, uri ter sfe ustavi jred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd.' Zjutraj ob 9. uri pa odpelje delavce in se istotako ustavi v Collinwoo-dUjpred S. D. Domom. Kdor se želi že zjutraj odpe-jati na sveži zrak, se lahko pridruži. Vabi se vse prijatelje narave in C. U., da se udeležijo tega piknika. BOMBAJ, 13. avgusta. — V Indiji so prenehali civilni izgredi in vojaštvo ter policija izvajata popolno kontrolo nad vsemi centri nemirov. V Bomba ju je zavladal mir. Delavci so se pričeli vračati zopet v tovarne na delo, s katerim so prenehali v ponedeljek in torek. V New Delhiju, glavnem mestu Indije, je sicer še vedno zaprtih nekaj trgovin, toda ljudstvo se giblje svobodno po ulicah, na katerih so bili še včeraj izgredi in nemiri. Reuterjeva brzojavka iz Alla-hanbada poroča, da so oblasti zaprle Vijajo Laxmi, sestro in? dijskegji voditelja Pandita Ne-hruja, enega izmed načelnikov kongresne stranke, katerega so oblasti že v začetku izgredov z Mahatmo Gandhi jem vred zapr le. #ko bojevanje proti zaveznikom, toda ker zavezniki kontrolirajo pomorske in zračne komunikacije, bodo Japonci odrezani* od vseh svojih dobav. Ugoden položaj naših vojakov Ameriški marini mečejo Japonce v srditih bajonetnih bojih iz vseh njihovih utrjenih položajev na treh otokih. JAPONCI IZGUBILI V S DNEH 1,500 MOŽ ČUNKING, Kitajska, — Kitajsko vojaško poveljstvo naznanja, da so Kitajci tekom srditih, pet dni trajajočih bojev pri kraju Kvangfengu, ubili in ranili 1,500 japonskih vojakov. ROOSEVELTOV SIN V BITKI WASHINGTON, 13. avgusta. — Mornariški department naznanja, da je bil z ameriško mornafico v slavni bitki pri Midwa^f otočju tudi major James Roosevelt, najstarejši sin predsednika Roosevelta. Na. obisk k sinu Mrs. Mary Zaman, 486 East 149 St. bo nocoj odpotovala v Chicago, 111., kjer bo obiskala svojega sina Johna, ki se nahaja pri mornarici. Želimo ji srečno pot in srečen povratek. LINDBEI^GH DOBIL HČERKO DETROIT, .13. avgusta, -r-Anne Morrow Lindbergh, žena znanega letdlca Charlesa A, Lindbergha, je porodila danes v neki tukajšnji bolnišnici hčerko. To je že peti otrok - zakonce^v Lindbergh. Prvi njun otrok, sinček Charles A. jr., je bil, kakor znano, leta 1932. ugrabljen in u-morjen. Kultura PEV. ZBOR "JADRAN" V nedeljo, popoldne ob 3. uri, se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. važna seja pevskega zbora Jadran. Po seji se bo seciralo okr^pčija in vabi se Jadranove prijatelje na poset. Člane se opozarja, da se seje udeležijo pokdštevilno. Seja "Svobode" Nocoj, ob pol osmih se vrši seja društva Svobode št. 74Š,. S. N. P. J, v čitalnici SpD na Waterloo R^. Ker bodo na dnevnem redu važne stvari, so članice prošene, da se gotovo udeležijo, Ženske čuvajke Uradniki mestnih oblasti so pripravljeni sprejeti 250 žensk. Surovi paglavci Policija išče tri pobaline, ki sd s kamenjem obmetavali nekega 63 let starega reveža, nabiralca starine, ki je bil ^^ežko ranjen, ko ga je težak kos opeke zadel v glavo. — Nabiralec starine, V ki se piše Israel Schechtman in ki stanuje na E. 118. cesti, se nahaja s počeno lobanju v bolnišnici, kjer je njegovo stanje še prilično ugodno. Feighan odšel na počitnice Michael, A. Feighan, uspešen kongresni kandidat 20. kongresnega distrikta, je odšel g svojo družino na počitnice W0klaho-mo, kjer bo preživel dva tedna pri svojih prijateljih. Ko se bo vrnil, pa bo pričel delati načrte za svojo jesensko kampanjo, K ^vojakom Zadnji torek je odšal k vojakom Edward Jazbec, sin Mr. in Mrs, D. Jazbec, 18315 Marcella Rd, Prideljen je mornariški šoli v Great Lakes, 111. Isti dan je odšel v Camp Perry Frank Ko-midar, sin Mf, in Mrs. F. Komi-dar, 14421 Saranac Rd. Želimo jima srečen povratek! SREČEN PRIHOD RUSKIH LADIJ MOSKVA, 13. avgusta. — Časopis "Pravda" poroča, da sta srečno pripluli v neko rusko pristanišče iz Zedinjenih držav ruski ladji Arkos in Donbas, da-si so ju na potu napadala sovražna letala in podmornice. Sodelovanje veteranpv Člane Jadran Post št. 3 Ameriško - jugoslovanske legije se opozarja, da se zberejo v nedeljo v Gordon parku pri gledališču ob 5:30 uri popoldne, za sodelovanje pri programu Jugoslovanskega kulturnega vrta. Himen Včeraj sta se poročila John Skvarca, 14823 Sylvia Ave., in Miss Frances Kemc, 14703 Sylvia Ave. Želimo jima obilo sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju! Clevelandski letalec ubit Kapetan Frank E. Locke, 24 letni Clevelandčan, ki je stanoval rta 2187 Commington Rd,, je bil edeil izmed štirih ubitih, ko je treščilo včeraj v bližini Shre-veporta, La., na zemljo letale^ katerega je on vodil. Če je volja, se vse doseže BINGHAMPTON, N. Y., 13. avgusta, -i- Tukaj je bil sprejet v službo vojne mornarice Harry A. Lason, star 51 let in oče petih otrok. Omenjeni je za-ki bi delovale kot čuvajke na prosil za vstop k mornarici že cestnih križiščih pred šolam;, kjer so bili doslej nastavljeni moški stražniki, kateri pa so sedaj zaposleni v tovarnah pri vojni produkciji. pred tremi meseci, toda ni bil sprejet, ker je znašala njegova teža 236 funtov. Dejali so mu, da ga bodo sprejeli, če se bo iz-nebil svoje odvisne tolšče. Lason, ne bodi len, se je naglo podal v najbližjo telovadnico, kjer je pretelovadil ves prosti čas ter je v treh mesecih izgubil 51 funtov. Rekel je, da ni v tem času prav nič izpremenil dijete ter da je jedel vse od kraja in v istih količinah kakor običajno. Toda telovadba je doprinesla svoje. ■■ ( \ Is 2." E N X K 0 S?, K 'A^ V 0 S % 14. ivgusWgusta, 1 UREDNIŠKA STRAN 3^ fadni p "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)-dy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ..................................................-.........................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ------.&........................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canad^ and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ...........................................-....................................50 for Half Year — (Za pol leta) .................................................................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...............................................................................- 2 25 Janko N. Rogelj direktor publicitete slovenske seko|ie, JPO Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) _____________________________________________________---------------$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) .....................................................................................4.50 tem, da se danes izgovarjamo, češ, čemu zbirati, ko pa še ne vemo, kgiaj bomo lahko pomagali, jim prav nič ne pomagamo. Kajti nekega dne bo vojna končana in tedaj bo treba hitro pomagati, ker naši ljudje bodo takrat že skrajno izčrpani, morda je na robu fizičnega in moralnega propada. Ali bomo začeli zbirati šele tedaj ? Takrat bo zadnji čas, da se reši, kar se bo še rešiti dalo! Takrat bodo morala biti potreb- Entered as Second Class Matter April 2fith, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress Of March 3rd, 1879. KAVKAZ IN NJEGOVO BOGASTVO Cilj nemškega prizadevanja na južni fronti je Kavkaz. Na severnem podnožju tega velegorovja se nahajajo najstarejša petrolejska najdišča in bogata petrolejska industrija, ki daje Rusom v roko prepomftrtiben pogon za njihove motorizirajte vojne sile. Nemcem pa prav petroleja primanjkuje vsak dan bolj, zato je njihova pomladanska in sedaj poletna ofenziva naperjena ravno v to smer. Radi bi Rusom vzeli pogonsko silo in radi bi jo imeli za sebe. Kavkaz je veličastna gorska skupina na meji med Evropo in Azijo. Najvišja gora je Elbrus, kjer je po starodavni tradiciji obstala/Noetova barka (5629 m). Čez 800 kni dolga gorska veriga je nepreštopna za kake vojne namene. Saj so najnižji prelazi v višini 8000 m, a višina večnega ledu sega do 2700 m. Najbolj prehodni prelaz je Križ sv. Andreja, a tudi ta je za vojne namene ne-poraben, tako da ostane edina možnost ob obali Črnega morja ali pa ob Kaspiškem jezeru. Prva pot je tudi ne-vporabna, ker nima dostopa v notranjost Armenije. Edina pot je torej ob Kaspiškem jezeru skozi najbogatejša petrolejska ležišča v Baku. Po tej poti je vdrl iz juga na Rusko Žingiskan (1223). Po isti poti je prodiral na jug Peter Veliki. Po tej poti je tudi 1. 1703 prišel na Rusko prvi slon, ki je bil velikanska senzacija, za cel narod. Na severni strani Kavkaza' so. najstarejša m tudi najbolj izdatna petrolejska ležišč^, Že v davnini, ko petroleja sploh niso poznaji, so si tamkaj domačini svetili in kurili s čudno smolo, ki je prihajala iz tal. Skrivnostna petrolejska najdišča so se vnela in je narod tamkaj častil "boga ognja," dokler ni novejši čas razkril velijkanske skrite zaklade. Batum ob Črnem morju in Baku ob Kaspiškem jezeru starostah v kratkem času pomembni mesti. L. 1880 je mesto Baku imelo komaj 15.000 prebivalcev, a 40 let kasneje pa je narastlo že na 200,000. Takoj po vojni je petrolejska industrija znatno padla v tistih krajih, pa v naslednjih letih je spet porastla do neznatne višine. Pe-trolejski vod, po katerem-teče surova nafta iz! Baku do Batuma ob Črnem morju, je dolg 822 km. V Batumu so pa velikanske rafinerije, na katere merijo v poslednjem času nemški letalci, I'm po katerih se cede Nemcem sline že eno leto. Kolika je produkcija teh dežel, ni znano. Gotovo je to, -da je bogastvo tistih dežel neprecenljivo. Petrolejski vodi gredo na vse kraje in najdaljši vodi^ celo naravnost v Rostov. Znano je pa tudi, 'da ruska armada ni odvisna samo od petroleja, ki ga dobi iz podnožja Kavkaza, iz Baku, Katuma, Majkopa in Groznega, se je v poslednjem desetletju razvila enako izdatna j^trolejska industrija tudi v južnem delu Urala. Podjetje "Azneft" (Nafta v Aserbejdžanu) pa je vseeno označeno v ruski petrolejski industriji kot največje tovrstno podjetj^e. Zato je razumljivo, zakAj so Nemci postavili v svoj načrt osvojiti velike zaklade Kavkazije. Če oni teh vrelcev ne dobe to leto, potem je njihov poraz zapečaten. TAKO GOVORE NEMCI Brez sile. "Kakor dokazuje zgodovina, sem uredil vsa nujna politična ekonomska in socialna vprašanja brez pomoči orožja Naše naloge po vojni v julijski izdaji "Cankarjevega Glasnika," mesečnika za, leposlovje in pouk, ki izhaja v Clevelandu, Ohio, je hil pod naslovom "Naše naloge po vpjni" priobčen članek, ki zasluži ponatis v vseh listih, kateri podpirajo delovanje Jugoslovanske- ______________________________ ga pomožnega odbora, sredstva že zbrana! Takrat ska sekcijd. članek je v naslednjem naveden v celoti: Kdor koli zasleduje potek dogodkov v Evropi pa tudi v Aziji ve, da bo glavna naloga Amerika po zmagi nad totalitarsko militaristično pošastjo gospodarska in socijalna obnova dežel .katerih gospodarsko in so-cijalno življenje je današnja vojna vihra bolj ali manj zavrla, če ne celo uničila. Te dežele se sovic, Mary Koprivec, Mrs. J. Modic, Sr. Po $3.00: Frances Plankar. Po $2.00: Mary Bezjak, John Cessar, Joseph Snyder, Magdalena Kukavic, Carolina Berce, Anton Lunka, Rudolph Popotec, John Boben, Frank Kocjan, John Kucler Logain Grill, Anton Stare, Anna Skul, Joe Sim-sick, Frafik Peterim. Po $1.50: Anton Judež. bo čas za delo, ne šele na zbiranje potrebnih sredstev! čas za slednje je danes. In našla sveta dolžnost je, da to storimo, da zbiramo in darujemo, da nas bo našla ura potrebe pripravljene. ^amo pomislite, kako bi se počutili, če bi vam nekaj mesecev po vojni povedali: "Če bi bili imeli na razpolago nekaj stotisočakov v dolarjih, bi bili z lastno močjo ne bodo mogle j lahko rešili smrti deset tisoč postaviti nA noge, temveč bo po trebna pomoč od zunaj. Oči vsega sveta so vprte v Ameriko, deželo največjih naravnih bogastev in največje produkcijske zmožnosti. Brez ameriške pomoči bi bila vsaka poštena rehabilitacija ali obnova nemogoča in namesto dobe težko pričakovanja miru bi prišla po vojni doba splošnega trpljenja in zmede, v kateri bi bil vsak mir in vsak red nemogoč. Ampak Amerika bo izvršila svojo dolžnost napram trpečemu človeštvu, kateremu že zdaj pomaga"v njegovi borbi za svobodo. O tem smo lahko prepričani, kajti dogodki zadnjih let 30 jo naposled prepričali, da tudi mi ne moremo biti varni in srečni sredi zasužnjenega sveta, temveč le v svobodnem in složno so(Jelujočem svetu. Toda potrebe prizadetih dežel bodo silne in različne. Poleg ma- Slovencev; ker smo bili brez zadostnih sredstev, jim nismo mogli pomagati." Ali bi se ne čutili krive njihove smrti? Ali bi nas ne pekla vest prav do groba? Ali bi nas ne bilcr sram samih sebe? Odgovorite si sami. Vzporedno z gospodarskimi se bodo pojavile tudi kulturne potrebe. Kdo ve, ali je ostalo še kaj slovenskih knjig v knjižnicah po Sloveniji, ali niso bile vse požgane ali pa predelane v papir? Prav verjetno je, da bo našel konec vojne slovenske knjižnice v stari domovini do golega izropane. In možno je, da bomo morali tedaj ameriški Slovenci izprazniti svoje knjižnice ter poslati svoje slovenske knjige tja, odkoder so prišle. Recimo, da se pojavi ta potreba. Ali se bomo upirali? Saj svojih knjižnih in drugih kulturnih zbirk šami itak ne bomo več dolgo rabili, kajti ameriška Slove- terijalne pomoči bo morala dati i nija se na^lu miza ^.aconu svo- Adolf Hitler, Reichstag, 28. 4. 39. Po ropu češkega zlata. "Ne želimo ničesar, kar bi ne bilo že prej naše, in nobene države ne bomo oplekili njene lastnine." Adolf Hitler, Reichstag, 28. 4. 1939. _ Kupujte vojne bonde! * Amerika tudi pomoč v izvedencih, ki.,bodo nadzorovali delitev t^ pomoči oziroma gledali, da bo vsaka dežela dobila takšno in tolikšno pomoč, kakršno bo potrebovala in da bo pravilno, demokratično razdeljena. Kdo bo vršil to nalogo? | Najboljši odgovor je dal na^ rojak Louis Adamič v svoji knjigi Two-Way Passage: Ame-rikanci slovenskega rodu se pošljejo v Slovenijo, oni češkega rodu na Češko, poljski Ameri-kanci na Poljsko in tako dalje. Te odposlance naše dobre volje pa je treba že zdaj izvežbati', da bodo kos svojim nalogam, ki ne bodo majhne. Stvar pa je tako ogromna, da bi je ne mogla izvesti nobena posamezna orga^ nizacija, temveč samo zvegna vlada, ki o tem skoro gotovo tudi razmišlja in" pripravlja na-Čtte. S tem pa ni rečeno, da mi drugi ne moremo ničesar storiti za povojno Evropo že sedaj. Na primer ameriški Slovenci lahko že zdaj zbiramo denarna sredstva za pomoč stari domovini. Sicer imamo za to že organizacijo, ki ta sredstva zbira—Jugoslovanski pomožni odbor in njegovo slovensko sekcijo—^mpak doslej se je zbralo tako malo, da je komaj vredVio govoriti o tem. Denar, ki se je doslej nabral v ta namen, ne bo predstavljal niti poštene kaplje v morje, potreb zdaj še zasužnjene Slovenije! Kajti potrebe bodo strašne. Slovenija je danes ena izmed najbolj nesrečnih, najbolj zatiranih dežel na svetu. Ko bo vojna končana, bodo slovenski kmetje—kolikor jih bo še ostalo na svoji zemlji—brez žinne, brez semen, brez vsega—največji reveži pod soncem. Treba bo začeti popolnoma znova. Toda jega življenja. To pa še marsikaj drugega bb treba doprinesti, da se pomaga onim, ki daises ječe pod krvavo totalitarsko peto in da se jim omogoči, začeti novo življenje. Ampak najnujnejša potreba je sedaj—denar. Potrebni so stotisočdolarski, milijondolar-ski skladi, če hočemo, da bomo mogli pomagati tem siromakom onkraj Atlantika, ko jih bo naša pomoč mogla doseči. Zato je vsako odlašanje, vsako izgovarjanje danes toliko kot zločin, izvršen nad onimi brati, ki niso imeli te sreče, da bi živeli tu, kjer živimo mi—v svobodni Ameriki. Darujte v sklad Jugoslovanskega pomožnega odbora. Ne čakajte, da kdo potrka na vaša vrata—darujte sami od sebe. In darujte kar najbolj mogoče obilno, kajti stiska bo tako ogromna, da tudi itfilijoti dolarjev ne bo zadostovalo za najnujnejše potrebe. Po $1.00: Frank Tanko, Johanna Krasovec, Joseph Mehlin, Matt Vidmar, Louis Prosek, Jakob Gaber, Anton Leser, Matt Marinsek, Joe Hamilton, H. E. Bryant, Frank Domitrovich, Joseph Shray, Urshula Praznik, Mary Lesser, Frances Kumar, Frances Gerze, Barbara Finnie, Žaster Shabal, Louis Andolsek, Barbara Magan, Mrs. Zelnik, Frank Omahen, Mary Yanko-vich, John Marolt, Frank Svi-gel, Josephine Maring, John Novak, Joseph Perko, Mary Pod-boy, Mrs. Bozic, Joseph Kozel, John, J. Yelenich, F. J. Can jar, Frances Snider, John Starr, John Skerjanc, Anton Gaber, Anton Zalar, Joe Tezak, Urshula Yanezich, John^opis^, Josephine Klun, Helen Rozman, Anna Virant, Jennie Smole, Carl Skul, Frank Blatnik, Matt Sa-dar, Sr., Frances Primožič, Mike Cinocco, John Modic, Jr., Minnie Johnson, Jonac Vesel, Mike Sadar, Agnes Drasovic, Anna Mikan. Po BOc: Matt Canjar, Edward Thomas, Frank Baudek, Mary Tanko, Mary Videtich, Mrs. Kovac, John Arko, Mary Drob-nich, Joe Cessar, Andrew Jackson, Antonia ZgajnAr, Bon Freeman, F. M. Sadar, Agnes Gale, P. C. McKen, Peter Mamozich, Louis Tanko, Katie Orazem. Po 35c: Joe Corrillo. Po 25c: Mrs. Fabec, Mrs./L. Chopyak, Joe Perme, Jr., "Steve fVI Lfii, IVwj I/A ) • la Zorich, Mr. Mahony, Mr. Veslo. Po 10c: Mary Bohte. Skupaj $1^1.95. Hvala lepa vsem nabiralcem, kakor tudi darovalcem v imenu lokalnega odbora št. 21 v Denver ju, Colorado. bo naša krvava zemlja onkraj morja zopet svobodna. Slovenci iz ameriške Vrhnike, pokažite in povejte drugim slovenskim naselbinam v Ameriki, kaj premore prava in goreča slovenska zavest, če se ogreje v srcu slehernega Slovenca v naselbini. iz Indianapolisa, Indiane mi piše Slovenka Jennie Gerbeck, tajnica lokalnega odbora št. 26 JPO.SS takole: SKBA r. Cenjeni g. Rogelj! Janko N. Rogelj: Denver-W aukegan Indianapolis Iz Waukegana-North Chicage, Illinois, iz naše zavedne ameriške Vrhnike, prihaja vesela in pomembna novica, da se lokalni odbor št. 9 pripravlja na veliko narodno manifestacijo, za katero je zainteresiranih 18 različnih društev'in skupin. Prireditev se b9 završila.v Twin City parku v nedeljo 23. avgusta. Slovenci in Slovenke! Vi vsi, ki živite v teh okrajih, rezervirajte to nedeljo za narodni sestanek v Ameriki, na katerem se boste pogovorili o naših trpečih in čakajočih bratih in sestrah v domovini. Tudi mi' Slovenci imamo svoje Lidice v Sloveniji, in ne samo eno ali dve vasi, ampak veliko več. Tudi mi Slovenci v Alheriki lahko pokažemo in izpovemo gorje in trpljenje našega naroda v domovini, kakor to naglašajo ameriški Čehi v sedanjih časih. Ne vem, kaj mislite o nas, ko se nič ne oglasimo. Vzrok je, ker smo pričakovali g. ministra Snoja v mesecu juliju, toda menda ni imel časa, da bi nas obiskal, šli pa smo vseeno na delo in smo pobirali denarne prispevke od hiše do hiše. Nabrali smo vsoto $222.00, kar imamo sedaj v blagajni. Poslali smo tudi prošnje ^ na vsa društva, katera so nam obljubila, da bodo prispevala. Nadalje smo sklenili, da priredimo piknik na Otisovi farmi dne 16. avgusta. Vsi tukajšni slovenski trgovci so obljubili svoje prispevke, zakar pričakujemo, da bomo imeli uspeh. Do, sedaj še nismo imeli nikakih stroškov ,kar smo nabrali, je vse čisti dohodek. To kaže, da ne spimo, ampak se truc^jmo, kolikor nam je mogoče. Mr. Valentin Kuhar pridno pobira denarne prispevke okoli rojakov *v Beech Grove, Ind. Imena darovalcem bomo priobčili enkrat pozneje. Slovenci v Terre Hautu in Morgantownu potrudite se in pridite na naš piknik. Vi pa Mr. Rogelj, le tako naprej. Vaše članke vedno vse pre-čitam in občudujem Vašo vstrajnost in potrpežljivost. tJverjeni bodite, da Vam bodo enkrat Slovenci v starem kraju 7.ln hvaležni. Ko hi imeli več takih' mož, da bi toliko žrtvovali, bi gotovo slovenska sekcija JPO imela več uspeha, a žal, da je premalo zanimanja. Imajo vse ppln« izgovorov: Eni pravijo, da bodo sami poslali, drugi dvomijo, da bodo Slovenci kdaj kaj dobili v starem kraju./ Zelo žalostno je to, ni li.res to? V imenu podružnice št. 26 Va^s iskreno pozdravljam Za Kulturni vrt, malo lo, nič je pa nič. Kaj pr' rada Ju; % vrta gram z »riredbc (u sprej povabi •ilu odp (hingtor libar, iz lava Kc z Lemc &ircel, e St. 1 Mid Kdor ugane koliko Ij^ ja kult nedeljo z drugih držav don Parku dobi bakso ^Poldar sni ku' mene pri Lužar ju, 6723 S Ave. Tisti, ki pridete iz držav se zglasite tanii cigaro na mene. g' Posel )ih noj pos Ribničan je zgubil zrp tega je rekel: "Vem, da je v' to ne ni, pa grem tam gori ', pogledat". — Ravno ^ ti gg ^ ■napravila Frank MervaJ > g Kennick pri zadnjih z^ter Naj jima nihče ne za®® fe tK, , dva že vesta, da je tu f ima. tra. brugi Joe Jlo se J -- kiti Sovražnik izr aVi'^oJi s 1 zemljo 58 nas®'^ se ] V Sloveni[i . je r _ ^8 pr 1 'Vfe "C Dr. Krek izjavlja, da i ^ ^ kratkim bilo na stotin^ . P^l umorjenih in 290,000 F v koncentracijska tabo^" ~^j' Toda gerilci zadajajo darce, javlja Moskva. Iz Denver ja, Colorado mi piše brat Frank Okoren, tajnik lo" kalnega odbora ^št. 21 JPO,SS sledeče piskio : Cenjeni sobrat in prijatelj; ' Priloženo najdeš irnena darovalcev, katera priobči v Novi Dobi, v Amerikanskem Slovencu, v Prosveti in v Glasilu KS-KJ. Sedaj smo zopet nabrali vsoto $131.95. Seveda s tem še nismo zaključili, ampak še vedno nadaljujemo z nabiranjem denarnih larispevkov. Do sedaj smo vsega skupaj že poslali na , - - . v. , , I glavnega blagajnika $423.45, a brez zunanje pomoči bo obnova premala vsota za naš nemosoca Inkdo,ievpi-vivrati,,^^;_,_^.,^j^^__ : . . poklican, da jim pomaga, ako ne mi, ki smo kri njihove krvi, ki smo bili rojeni in smo odrasli j Po $5.00: John Mehlin, John v istih krajih kot oni? Ampak s Levnik, Anton Gosar, Andy Kra Slovencem v ameriški Vrhniki gre vse priznanje in pohvala za nesebično"'in narodno čisto zanimanje za našo alovensko pomožno akcijo v Ameriki. To je res sloga, prežeta z eno veliko in bogato mislijo: Naš lastni človek trpi, morebiti je moj oče, morebiti je moja mati, kaj če je tvoja sestra ali tvoj brat, in če je moj prijatelj, je morda tudi tvoj, ali morda prijatelj nas vseh, saj v njegovih žilah teče čista in topla—slovenska kri. Vsem moramo pomagati, prav vsem! Gorje mu, kdor jih bo izbiral po stanovih in žlahtnih naslovih, a na deteta na suhih materinih prsih bi se ne domislil. Naša pomožna akcija ne izbira, naš dobrosrčni, in nam sveti namen je, da bomo pomagali vsem trpečim in potrebnim, ko Jennie Gerbeck, tajnica." Hvala za lepo pismo T Da, najbolj glasni so tisti, ki pravijo, da bol.o sami poslali svojcem po vojU. Slovenska pomožna akcija iabira denarne prispevke tudi z&te 'svojce,' ker še nikoli ni bilo u-aženo in zapisano, da odbira^o ljudi v domovini, katerim »)mo poslali. Jaz sam imam v d^ovini poročeno sestro z desetifi otroci, in moja bratska dolžn^jt bo, da ji pomagam po vojni. \ bonTtudi storil, v kolikor mi l)do dopuščale moje razmer«. Zato pa nikakor ne mislim, la .j potrebna pomožna akciji, lotrebnaj zelo potrebna je, di bozbudila slehernega Slovene in Slovenko v Ameriki; če ž naši,akciji ne bo hotel dati, da 5 vsaj svojcem poslal po vojn če bo imel še takrat priliko imogojo. Kdor se boji, dalovenci ne bi dobili povojni, ii^a še ni dal rdečega centa za pcožno akcijo,—prosim ga, nik naj se ne boji, ker ne bo nič iubil. Oba izgovora ijni samo en sam vzrok: Dati ne 'lajbolje, da avto pu-® predno dospete do te rt. cimo, da PGljate po E. se iz St. 72 cesti 30 P bo največ prostora ' avtov, takoj ko bo ^®Pel črez železnico New 'Sfttral. Tu so nalašč na-.5f®te samoi za parkanje. irk '5 ^ hodili malo naprej pre-Vki Vodi od jezera proti . in takoj ste potem kjer se bo nadalje- J vozite po St. Clair poulično železnico, izsto-.^^^^ku v bližini našega ile^^ ^ta in hodite potem proti jezeru, ka ® dospete do železnega York železnice, in 3 tunel, zavijte na ta 1 ^ostiča,\ in potem ^Gvo je ta kraj. r"žini u- K]er se bo vršil pro- po<3^'( rlade dnjil" \j S'' elbii^ lo on■ m s ------^ ž came into use ajis' Arst time when _ 8a 'OVi in Prison and mus- tod I, are much »i^^e Chn over those used i ^^af Warfare Branch P®rtment issues these *« are t '»»n in the serv-®®ng no chancer rilo e da laro"^ :ev0 u P' ade' ivip' and here is the nose" mask '» tran each. The ""oufl P^^^°Phane and f t, of ti,i breath. You ftp Qj gas masks with (IB M War Bond. Don't s. ev **st ten percent o£ ifR„ ®uy y y Pay day for War your bank or lO' / Častni predsednik župan F. J. Lausche, Mrs. Johana Mervar, tajnica festivala, Mr. Joseph Grdina, tajnik J. K. Vrta in Mrs. Marian Kuhar, blagajnl-čarka J. K. Vrta.' Odbor za sprejem častnih gostov je; Fr. M. Jakšič, Dr. James MaUy, Marian Marinkovič Mihaljevič in Mile Marinkovich. Odbor za zgodovino je: Rt. Rev. Canon Oman, Rev. Emi-lian Glocar, Dr. James Mally in M. S. Djakovich. Pevovodja je Mr. Ivan Zorman. Častno uge-Ijanje mater v sedeže ima v o-skrbi Mrs. Albina Novak. Za vodstvo ženskih narodnih npš bo skrbela Mrs. Frances Poni-kvar, predsednica skupine. Zastopnik hrvatskih skupin je profesor M. M. Araidech, slovenskih sgupin Mr. John Gornik, St., srbskih skupin Mr. St. Simich. V odboru za publieiteto so Mr. Jack Debevec, Mr. Anton Šabec, Mr. Ivan Zupan, Mr. Louis Rozman in Mr. Anton Ter-3ovec. Za redarje festivala v parku so; George Voinovich, council-mani E. J. Crown, E. J. Kova-čič in Anton Vehovec. Glavni odborniki pa so; Senator Wm. Boyd, Mr. Joseph Ponikvar, Mi S. Cerezin, Mrs. Mary Stano-nik, Mrs. Agnes Žagar, Mr. Daniel Stakich, Andrej Slak Mrs. Frances Rupert, Mrs. Frances Kosten Mr. Frank Kosten, Mr. Frank Stefančič, Mr. Jakob Resnik in Mr. Anton Meljač. Jože Pograjc ima nalogo nadzorovati red, on'se je redno udeleževal odborovih sej. Za red pfi sedežih bodo skrbele žene in dekleta, ki bodo v kostumih, katerih naloga bo," pustiti v sedeže one, ki ^odo i-meli vstopnice, želeti je, da bi se vdeležite v kolikor mogoče vse. Odbor "Sloga" za Ruski relief Cleveland, Ohio. — Prihodnjo nedeljo, 16. avgusta se vrši piknik pev. zbora Sloga na Stuško-vi farmi. Ves čisti dobiček gre v prid ruskemu reUefu. Truk odpelje prvič ob 9:30 u-ri zjutraj izpred Slovenskega narodnega doma. Kdor želi iti zjutraj na lep čisti zrak, gre lahko z nami. Drugič bo odpeljal truk od istotam' točno ob 1:30 popoldne in potem bo vozil ob 3. uri od konca Nottingham poulične kare do Stuška. V slučaju dežja se zabava vrši v prizidku Slovanskega narodnega doma. Ni potrebn'o, da bi Vam na dolgo in široko opisa-Vali, ker vsak ve kaj se dogaja. Pridite in pomagajte ruskemu narodu, od katerega nam je odvisna vsa naša bodočnost. Vabi Odbor. Naprodaj je trgovski prostor s hišo za'^e-no družino; 6 sob. Nahaja se na 15803 Waterloo Rd. in ocenjen je pravično. Dobroidoč biznes. Za podrobnos# pokličite PERSONAL SERVICE REALTY CO., 12504 St. Clair Ave. MU. 6055 — MU. 2367 Hiše naprodaj v nedeljo, 16. avgusta bomo imeli odprt dom na ogled od 2. do 6. zvečer na 19413 NYACK, odf Nottingham Rd. Hiša je za 1 družino s 6 sobami, vse v dobrem stanju. Lot 50x200. Se lahko takoj selite vanjo. Imamo tudi v bližini 185. ceste dve leti star bungalow, moderen v vseh ozirih. Se proda po zmerni ceni. V bližini 185. ceste — hiša za eno družino, bungalow s 7 sobami,* zidan iz opeke, avtomatična plinska kurjava, unietna gfezračba (air conditioned). — Za vsa pojasnila se obrnite na Ed Kovač 960 E. 185 St. ^ Fantje in možje! v naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. Izdelujemo obleko po meri. JOHN MOCNJK 772 Easl ISSlh St. Želim Proda se kupiti avto. Kdor ima naprodaj, I prešo za jabolka in grozdje. — naj se oglasi na 1054 E. 72 St., j Vpraša se na 7913 Simon Ave., HlEnderson 5840. [zgoraj. T AIICCC si lahko izberete kakoršnekoli vrste /AVrjr zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. . ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0511 OBRAMBNO DELO Bench Hands in težaki za ponočno delo Plača na uro. Morate biti ameriški državljan. •— Ako ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne zglasite. Reliance Electric & Engineering Co. 1091 IVANHOE ROAD Employment Office SMASH THE Km J WAR BONDS. Išče se dobro pomocnico stalno' delo, dobra plača. — Vpraša se v THOMPSON'S RESTAURANT, 2026 E. 9th Street. Obrambnemu delavcu se proda, bungalow v slovenski naselbini, blizu transportacije, šole in cerkve. Nahaja se na 945 East 220 St., od E. Miller Ave., Euclid. Ohio. — Vpraša se pri JOHN ROBICH Gradbeni kontraktor 18650 MEREMTH AVENIJE, KEnmore 5152 Cain Park gledišče SUPERIOR in LEE ROADS "SHE LOVES ME NOT" 19;-22. AVGUSTA — 8.30 zvegef Vstopnina 55c—Rez. sedeži 83c izvirne vesti iz Jugoslaviie INB Pester - Lloyd javlja ?z Beograda: V nekem predmestju Beograda se je pojavilo 90 pri-meipov zastrupljenja zaradi pokvarjene hrane. Na srečo je bil samo en primer smrten. Sani-tetske oblasti preiskujejo vzroke tega množinskega zastrupljanja. Iz Subotice javljajo, da je po več mesecih bilo končano delo obnove železniške postaje v Su-botici. Za ta dela so potrošili 390,000 pengov. Postaja je bila iznova otvorjena 30. julija. Ob-,n5Va železniškega tunela, ki so ga Srbi razstrelili, bo končana prihodnje leto in bo stala milijon pengov. ZA CEMENTNA DELA / se obrnite na nas Vzdignemo garaže, cementira-mo tla in "driveway". — Vedno prvovrstno delo; Cene zmerne. Nobeno delo preveliko, nobeno premajhno. JOHN ZUPANČIČ 19315 Ciii(!kasaw Ave. KEnmore 4993 J. DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija^ napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. IJ/anhoe 2261 M. , PrijateFs Lekarna St. Clair Ave. vogal E. 68 S\. Prescription specialists Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212 ZAVAROVALNINO za hiše,, pohištvo in avtomobile vam preskrbi . MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta. Žrtvuje se lepo hišo s 8 sobami za eno družino; 3 zgotovljene sobe na 3. nadstropju, garaža za 2 avta. Ako hočete, laliko kupite tudi pohištvo. Vse v prvovrstnem stanju. BEACHLAND REALTY & INVESTING CO. 767 EAST 185th STREET IVanhoe 2950 POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnili nogavic In pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15703 Waterloo Kd. Slovenska lekarna arly. ' WELt>ING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalni«;* PRODAJAMO tUDI kOVE WlIiLtS AVTOMOBIL« IN tKUKE RE-NU AUTO BODY CO. 932 East 152ncf Si Popravimo va:§ avto in prebarvamo, da; bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POMNIK — M. ZELODEd GLenville 3830 ■»aBBiaagiag^^ GOSTILNA istaos Ako želite kupiti po nizki ceni PRALNO OBLEKO si oglejte cene v trgovini JOHN POLLOCKA V Slov. nar. domu % ŽENSKE OBLEKE preje 1.S9—1.65 in 1.95 sedaj samo za $|.00 preje po 1.95 in 2.95 sedaj samo $| .59 OTROŠKE OBLEKE ZA DEKLICE preje po 1.19 in 1.29 sedaj samo ]^^c MOŠKI SLAMNIKI preje 1.85 sedaj $1.00 preje po 2.00 in 2:50 sedaj $|.50 preje po 3.50 , sedaj samo $2-00 MOŠKE KRAVATE preje 55c in 65c sedaj 39^ preje 1.00 in 1.50 sedaj samo Obleke za dečke, srajce in drugo stdaj lahko kupite po znižani ceni. Se vam priporoča JOHN POLLOCK 6407 ST. CLAIR AVE. Slovenska cvetličarna f ekrtic :f lorižtsi 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0195 CARL'S CAFE 1301 E. 54 St., — EN. 8iRn vogal Marqwette-Hamilton Ave. — FRIDAYS FISH FRY — Mmio Fri. &■ Sat. Mrs. Rose Frank in sin, lastnika Izborna postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača. GASOLIN MIKE POKLAR E. JfS St. in St. CMr Ave* ENdicott 9181 . Gulf Refining Gas Station lisvršujemo tudi pKyovrAtna po^ pravila na avtomobilih. Frank Mihcič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott KO ZAŽIEMTB KOZAREO dobre piv«, vina aM iganja, *M*IW Louis Seme Cafe 6507 St. Člair Ave., Z» privatne zabave yoklKite EN, 9»Z« Odprto do 2:30 uro STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. MJ JmanW) avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje garantirano avtomobilov. Se priporočamo. Delo HECKER gpAVERN Johfi Sustaršič in Frank Hrlb*r t 1194 E. 71 St. Pri nas dobite vediw dobro pivo^ vino in žganje ter okti-sen prigrizek. Odprto do.ŽiSO' ur« zjutraj. PAPIKAR ixs(mac3e3C3C3csc3(3E»naMM»^^ Jokn Peferka Paperlianger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 lo RAZNO lOBatOI'i'TT'li'iZmLLX4M±XC J. SlMCIC in J. MARN priporočata svoj GAY INN 693S St. Clair Ave. kjer imata vsak petek in sobo^ to godbo in ples. Najboljša-^ pijača ENdicott 8811 Pozor, hišni gospodarji! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA, 1336 E. 55 St., HE. 7740. MARIO'S CAFE 6220 St. ciair Ave. ENdicott 913» V vročem času se' prilež^ koZaireft d (Ar* pive. — Pri nas dobite tudi žganje 1« vino ter dober prigrizek. Se priporočamo' Za naklonjenost. Oglašajte v - - -Enafcopravikosti RUDYBOžEGLAV wlMatt 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite fta kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! STRAN 4, ENAKOPRAVNOST 14. avgus SODNIKOVI JOS. STRITAR Korenova krčma v Pi-ilesjii ni imela kaj posebnega; bila je kakor so po navadi krčme po slovenski deželi. Hiša ob cesti, na levo iz veže dve sobi za družino, na desno tudi tako, ena večja za navadne pivce, druga manjša za odlične goste, za gospodo iz bližnjega trga, za kmečke prvake in veljake. In vendar Koren ni bil navaden krčman Sladkal in dobrikal se ni svojim gostom, ni'jih vabil s ceste notri, ni jim nosil viha na mizo, ko ga ni nihče klical. Dostojno se je znal vesti z vsakim, s kmetom in gospodom, V njegovi hiši se je pilo, ne pijančevalo in razgrajalo. Vpitja, razsajanja Koren ni trpel pod svojo streho.' In če se je vendar včasi kdo tako izpozabil, da je začel sitnosti delati, ga je znal Koren vselej hitro umiriti; pogled, beseda, če ni bilo to dovolj, prijel ga je lepo mirno za pleča—Koren je bil močan za dva, za silo tudi za tri, in razgreti vinski bratec se je hladil zunaj na cesti v dobro-dejnem nočnem hladu. Vendar se je kaj takega pri Korenu zgodilo malokdaj. Previdni krčmar je skrbel za to že prej, dokler je biloi še čas; nikomur ni nosil vina več, ko je, enkrat videl, da ga ima zadosti. Zato ni bila Korenova krčma nikoli prenapolnjena ;tudi vozniki se'niso po navadi pri njem ustavljali, dasi je bila njegova hiša na veliki cesti, ker do bližnjega trga, precej velikega, premožnega trga je bilo samo kake slabe,pol ure hoda. Vendar je bil Koren lahko zadovoljen s svojimi gosti; malo jih je bilo, ali bili so izbrani, trdni možje, ki so plačevali, kar so povžili. Koren ni točil "na brado." Saj mu pa/ tudi ni bilo potreba. Koren je vedel, kje se kupujejo dobra vina na Dolenjskem in na Hrvaškem. Njegova kapljica je slula daleč naokrog. K njemu so pošiljali po vino, ako gaje zdravnik zapisSi kake-, mu bolniku za zdravilo. Iz trga je gospod okrajni sodnik s svojimi uradniki prihajal k njemu vsak teden enkrat, tako da je'bi-la mala gobica polna same gospode. Gospod davkar, gospod pristav in drugi manjši gospodje so se pa tudi samj radi zgla-šali pri Korenu, z lova grede. Celo gospod župnik je včasi na večer z izprehoda zavil pod Ko-renovo streho. Takih gostov je bil Koren lahko vesel, vesel je bil pa tudi svojega vinca samega brez kakega samopridnega namena. Kadar je pripeljal posebno dobrega, je bilo veselo po-kušanje. Gospoda iz trga je bila zbrana—vabiti je ni bilo potreba, vse se je nekakq samo naredilo—in zdajci se prikaže Koren s kozarcem v roki. Privzdigne ga proti luči, ogleduje ga kakor zamaknjen nekoliko časa— kapljica se blešči kakor čisto zlato, "kakor cekin"—potem ga slovesno poda gospodu okrajnemu sodniku, ki ga prime ravno tako slovesno. Kozarec gre od ust do ust in sodba ie sklenjena enoglasno: Ta bo, ta! Nocoj se ni vino pokušalo, bil je navaden večer. V kotu za mizo sta sedela dva kmeta, eden iz trga, drugi iz bližnje vasf, in radovala se tiho božjega daru. Zakaj bi si ga pa človek ne privoščil en kozarček ali dva po večerji, ko je delo storjeno, doma vse v redu in davki—bodi ga Bog zahval j —so za to četrt leta tudi že poravnani! Dolgo seveda znanca vendar ne moreta skupaj sedeti, ne da bi izpregovorila kake bessde. Starejši; suh možiček ,ki se mu je bilo že odkršilo ali izpalo dvoje prednjih zob, nagovori svojega tovariša: "Ali si že slišal, Martin? Sodnik gozd- prodaje ,ali ga je pa že prodal, veš, tisto lepo smrečje v Lisičji rebri." " "Komu? pa ne zopet onemu suhopetemu dolgohlačniku iz mesta, ki je že toliko lepega lesa odpravil iz našega kraja?" " "Prav tistemu! škoda gozdiča, človek ga je vesel, ko ga vidi, zdaj bo pa tudi tam skoraj vse golo, kakor tu na moji dlani, še fiekaj časa tako, pa ne bo smreke v našem kraju, ne hrasta, ne bukve, grma ne bo, da bi se zajec skril. Kraševci bomo, Kraševci, boš videl, Martin!" In za tojažbo črnogledi pro-rok krepko potegne iz kozarca. " 'Meni je hudo, kadar moram kako deblo posekati za silo; ali kaj se če? Hudi časi, slabe letine, davki čedalje večji. Gozd, to ti je vendar še gotov denar.''" "Sodniku ni še take sile; kolikor je že prodal zemlje, pa je ima vendar še toliko, kakor midva oba skupaj, pa Se dva taka." " 'Tisto je res, da nama ni treba skrbeti za Sodnika. Oin bi lahko živel in dobro živel o sami kmetiji. Take njive! Same pšenice bi lahko prodal toliko, da bi imel za davke in za obleko, pa. bi še bel kruh jedel v petek in svetek, ne kakor mi samo o velikih praznikih. Za kozarec vina bi mu tudi še ostalo. Ali kaj pomaga, njiva hi kakor gozd, da ga človek le v miru pusti, pa je; njiva je kakor krava, ki ji pravijo, da "pri gobcu molze." Lahko bi se tudi reklo, da je njiva, kakršen je gospodar. Jaz pravim, ta mora biti veselje, toliko polja in takbga; človek vsaj ve, zakaj se trudi in ubija. Poglej njegovd njive! Greh jih je tako zanemarjati. Veš, Jernej", tisto ni nič, na pol kmet,, na pol gospod ; ne tič, ne miš,' " "Da, zdaj so drugi časi. Prej, ko še ni bilo železne ceste v našem kraju, takrat mu je denar sam na kup letel. Po šestero kbnj na cesti, pa še dvoje v hlevu, pik pok, "tibo bistahor," to je res veselje; potem pa tisto življenje tam v mestu; saj veš, kaj se govori," , " 'To bi še vse nič ne, bilo, ali tiste vražje podobice, ki jih mečejo, kjer se snidejo, in za kak denar ! In pa tisti dobri prijatelji, ki se mu dobrikajo in ga ružijo; tisti Nosan, ki se ga drži kakor klop kože!' " "In pa tisti sin na Dunaju, kako se ponaša ž njim; moj Valentin tu, moj Valentin tam, pa vsak mesec stotak na Dunaj, koliko pa še vmes! Ne verjamem, da bi bilo kedaj kaj iz njega." " 'Mlajšega pa, ki se trudi in ubijq. doma, nič prav ne more; prekmečki mu je, kali; meni bi bil desetkrat ljubši,'" "Kaj praviš, ali ima re% že toliko dolga?" " 'Govori se, da mu hranilnica v mestu že nič več ne da na zem- "To bi se že še prenašalo, ali pravijo, da je tudi drugje zadolžen, da ga imajo že oderuhi v pesti." " 'Ne verjamem; tako nespameten Sodnik vendar ni. Saj mu tudi ni sile, dokler ima še toliko zemlje, ki jo lahko prodaje. Mene bi ne bilo skrb, naj mi izroči vse, kar ima, premoženje in dolgove, skoraj bi bilo vsQ v redu,' " "Sodnik pa izročiti! Poskusi, pridi mu z dobrim svetom, hitro ti pokaže, odkod si doma," " 'Saj veš, to so samo tako besede; beseda ni konj. Kaj bi si tujo glavo belil, dovolj'preglavice imam s svojim siromaštvom,' " ' V takih pogovorih sta bila poštenjaka,' ko se začujejo krepke stopinje v veži. Vrata se odpro in zaporedoma vstopi petero mož. Brez posebnega pozdravljanja gredo v stransko sobo. Videti je bilo, da Korenova hiša ni bila njih prva postaja, čez nekaj časa pride Koren sam z vinom za njimi. Bila jih je glasna družba. Drugi so bili kakor so navadno premožni tržani; odlikovala sta se samo prvi in zadnji, vsak po-svoje. Prvi je bil srednje velikosti mož, krepak, rej en, širokih pleč, gladkega, rdečega lica, precej trebušen. Ali svoje trebušnosti ni nikakor prikrival, še nekako ponašal se je ž njo. Oblastno, široko razko-račeno je stopal, glavo nazaj, in z rokama je veslal po zraku. Njegova zgornja obleka, suknja se komaj sme reči, bila je^a gospoda nekoliko prekratka, za kmeta predolga; toda kratke hlače, visoke škornje, pokrivalo, skratka: vse drugo na njem je bilo čisto kmečko. Tudi hoja njegova, vedenje, govorjenje ni bilo nikakor gosposko. Sploh se mora reči, da je bil videti zadovoljen s svojim stanom, da se ni šiloma delal za gospoda. Na niazincu desne roke je imel, kar tudi jii gosposko, debel srebrn prstan, dasi bi bil morebiti lahko imel zlatega. Prevelika skromnost ni bilo videti, da bi bila njegova poglavitna čednost: hoja, pogled, vse držanje in vedenje njegovo je glasno in jasno govorilo: Jaz sem jaz, Andrej Sodnik. Poslednji med njimi mu ni bil nikakor podoben: dolg, suh človek, v dve gube ,se je držal, kakor bi se bal, da bi se ob preč-nik ne zadeval; mesa je imel kakor pravi angleški konj na vsem životu samo toliko, da mu je za silo ^osti skupaj držalo. Prostorno sobo je premeril s tremi koraki, vendar se ne more reči, da je bila -njegova hoja ponosna. Velika pleša na temenu, za-dej nekoliko las nedoločne umazane barve, dolg kljukast nos, da se mu je skoraj brade dotikal, široka usta, ki so se vedno nekako neprijetno osladno režala: vse to skupaj se ne strinja z moško lepoto. Pa še nekaj. Pjravi izkušeni poznavatelji in soditelji ženske lepote trdijo, da to ženske nikakor ne kazi, ako malo, prav malo "križem gleda," da ji celo daje ne»vem kaj čudovito mikavnega. Saj tudi česen—ne bodi grdo reči—ni posebno i meni tem, sam ob sebi je grozovita jed; vendai nekoliko prav malo, "za eno misel" tega plebejskega sadeža je nekaterim jedilom prava zabela, tudi na gosposkih mizAh-. Križem je gledal človek, katerega opisujemo, ali nekoliko preveč, da bi ga bila lepšala ta napaka, še prav neprijeten je bil človeku, ki je ž njim govoril, njegov pogled, ker se ni nikoli prav vedelo, kam gleda. Vse skupaj: kdor ga je prvič zagledal, zdel se mu je kak mešetar, zakotni pisač ali celo potepuh; ta človek je utegnil v svojem življenju že vse biti, morda celo—za silo— pošten. "Bog sam vedi, kaj ima Sodnik s tem Nosanom, da ga vedno vodi s sabo? Meni je ta človek zopern," reče Jernej svojemu tovarišu, ko so bili možje odšli v sobo. Dasi so bile duri odprte, ni ^mu bilo treba tiho govoriti, tako glasni so bili novi gosti. " 'Jaz se pa ne čudim,'" mu odgovori Martin ;" ' ta človek ti je za vsako rabo; neumen ni, še prav prebrisan je in prekanjen. Sodnik že ve, zakaj ga ima; tudi za norca, kadar se mu ljubi; to človeče vse voljno trpi, tudi palico, če je treba. Sodnik je nagle jeze, nad njim* se What y8la ijlc \ Al lil 1 »al K M o tV; to(i ui h >01 :os flo it. le