Tttsas
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
»	---------—w—------— — --	-------------3itr~—w-------"•'•"»!»%»--■•'1 11	~~~	--------" 111	'"■■" ......
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI)
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 170
CHICAGO* ILL., SOBOTA, 2. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 2, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
NAD 10 MILIJONOM DELAVCEM SE JE V AVGUSTU PRIPOMOGLO DO VIŠJIH MINIMALNIH PLAČ IN KRAJŠIH UR POTOM NRA___VLADA OPRAVLJA TUDI
POSREDOVALNO DELO PRI STAVKAH.— S PODVOJENO VNEMO BO ŠLA NRA NA DELO V MESECU SEPTEMBRU.	i---———
TUJEZEMSKA PODMORNICA V NEW YORKU
Washington, D. C. — Med
tem, ko se je administrator j Johnson pretekli četrtek izrazil, da bo administracija za narod-1 no obnovo v septembru podvo-' jila svojo vnemo in delo, da bo odprla vrata tovarn, rudnikov in trgovin nadaljnjemu številu brezposelnih, je tudi v kratkem podal poročilo o dosedanjem napredku NRA.
Tekom avgusta, pravi Johnson, se je sklenilo osemnajst trajnih pravilnikov in 240 začasnih pogodb pod vodstvom NRA. S tem je prišlo do krajših ur in višje minimalne plače nad 10 milijonov delavcev. Ako pa se poseže nazaj od časa, ko je bil inavguriran novi predsednik,
VLADA
Časopisje v Italiji, kakor tudi po mnogih drugih evropskih državah, sme poročati le, kar dovoli vlada.
Nice, Francija. — Težko si je Amerikancu, ki je navajen popolne prostosti tiska, predstavljati, s kakimi težkočami se mora boriti tisk v nekaterih evropskih državah, zlasti tistih, v katerih se vlada z diktatorsko silo. Listi morajo enostavno tako poročati, kakor vlada zahteva od njih, ali pa — molčati.
te Jtigftslavife«
NENADNA SMRT DVEH DEKLET V SAVI NA DOLENJSKEM, KI STA ZAŠLI PRI KOPANJU IN JU JE VODA POGOLTNILA. — TATOVI NA GORENJSKEM. — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE.
Tragedija dveh deklet ali je obe tatvini izvršil en sam V Ribnici pri Jesenicah na tat, ali jih je bilo več.
Na sliki vidimo italijansko podmornico Balilla, k; je med Balbovim poletom iz Italije v Ameriko patrulirala severne vode ter je po končanem delu pristala v New Yorku. To je prva tujezemska podmornica, ki jo je videl New York od končane svetovne vojne.
Med takimi državami, kjer se pa more soditi, da se je okroglima vlada celotni tisk pod svojo
dva milijona brezposelnih mecl to dobo vrnilo na delo. To mnenje izraža tudi predsednik ameriške delavske federacije, Wm. Green.
Poleg drugega podrobnejšega
Z A VEČ JO JAVNO VARNOST
peto, je tudi Italija. Mussolini ima tamkaj posebnega predstojnika glavnega časopisnega urada in naloga tega predstojnika je, da ustvarja potom časopisja po celi Italiji tako javno mnenje, dela se je NRA bavila tudi s po-1 kakor Mussolini želi. Ta pred-sredovanjem v sporih med de-! stojnik tiska hodi z Mussolini-lavstvom in delodajalci. Posegla! iem na vse prireditve, obiske je v tem oziru v veliko premo-,in slavnosti ter nato sporoča ita-govno stavko v Pennsylvaniji indijanskim listom, kaj morajo o dosegla, da se je delavstvo vrni- dogodku poročati, kaj izpustiti lo na delo. Točasno pa je po- in kaj povdariti; on je nekakšen
stavljena na preizkušnjo kot po- vrhovni državni urednik vsega' se celokupna policija postavila sredovalka v Chicagi med unijo italijanskega časopisja. Potem, j naraVnost pod federalno kontro-oblačilnih delavk in lastnikov .ko ima z Mussolinijem dnevno j j0- yse pošteno prebivalstvo oblačilnih delavnic. Teh delavki svojo konferenco, občuje potom je točasno na stavki v Chicagi okrog 8000. Zastopnik NRA je uvedel za vladno posredovalno delo novo metodo, doslej nepoznano v Chicagi, namreč v obliki javnih zborovanj, na katerih obe stranki predložite svoje točke in svoje zahteve. Otvorilo se
Priporočilo, naj bi se policija postavila pod federalno kontrolo.
Grand Rapids, Mich. — V
tukajšnjem mestu ima zveza a-meriških pravnikov (Bar Ass'n) svoje zborovanje, na katerem se razmotriva, na kak način bi se dosegla v Ameriki večja javna varnost in se iztrebilo zločin-stvo. Veliko bolj uspešno, bi se moglo izvrševati policijsko delo, je izvajal neki govornik, ako bi
NAZNANILO NAROČNIKOM Prihodnji ponedeljek obhajamo obvezni narodni praznik, Delavski dan. Vsled tega v torek naš list ne bo izšel. Prihodnja številka izide torej v sredo.
KRIŽEM SVETA
merike bi podpirajo tako enotno policijsko silo.
je to javno zborovanje v četrtek v federalnem poslopju. Ako se bo ta način posredovanja obne-sel, je gotovo, da se bo mogel le-pim potom poravnati tudi spor, ki je privedel do dveh drugih stavk v Chicagi, namreč delav-
SVARILEN ZGLED ČINCE
ZA ZLO-
telefona vsako noč iz svojega u-rada v zun. ministerstvu z vsemi glavnimi mesti v Italiji. V teh pogovorih daje urednikom listov direktive, na kako stališče se mora postaviti glede dogodkov, ki so se izvršili tekom dneva.
A ni samo domače časopisje! par tednov, se z vso strogostjo podvrženo cenzuri iz tega urada,'nadaljuje. Pretekli torek se je
—	Vatikan. — Papež Pij je imenoval kardinala Fumasoni-Biondi, bivšega apostolskega delegata v Washingtonu, pro-tektorjem reda sester sv. Neže, ki imajo svoj gl. stan v Fond du Lac, milwauska nadškofija.
—	Berlin,, Nemčija. — Z najvišjimi častmi je bil preteklo sredo sprejet novi ameriški poslanik za Nemčijo, Wm. E. Dodd iz Chicage. Stotnija vojaštva ga je pozdravila, ko se je peljal na obisk k predsedniku Hindenburgu.
—	Praga, Čehoslovaška. — Na svojem domu v Marijinih toplicah je umrl profesor Th.
Kampanja' Lessing, ki je moral vsled pre-
v. _______ i • 'tranitnio livrlnv vhp.7.f\i\ s RVO-
RAZMERE V MANDŽURIJI
Dolenjskem se je pred kratkim primeril žalosten dogodek, ki je v vsej okolici povzročil globoko sočuvstvovanje. Dve
Smrtn'a kosa
V Mariboru je umrla Fran-le- (čiška Emeršič, soproga gostil-kleti, 221etna Marija Matkovi- ničarja. — V Celju je umrl Ka-čeva, edinka posestnika iz Ko- irel Duffek, profesor v pokoju, ritnega, in Amalija Bizjakova, 'star 81 let. — Pri Sv. Antonu stara 18 let, hči posestnika iz v Slov. goricah je umrl Vinko
Ribnice, sta se šli kopat v Savo. Sava na tistem mestu ni posebno globoka in sta z lahkoto dosegali tla. Hoteli sta se pa podati na mali peščeni otočič sredi reke, ki je prav primeren za solnčenje. Napotili sta se tjakaj držeč se za roke in pre-pevaje domače pesmi. Kar na-
----'enkrat je MatkoviČeva zgubila
Japonski priseljenci imajo tla pod nogami in potegnila za
glavno in edino besedo.
Tokio, Japonska. — D očim so Japonci ob zasedanju Mandžurije obljubovali prebivalstvu,
seboj še Amalijo, ki bi bila itak tudi sama padla, kajti dekleti sta zašli nenadoma v globino, katero si voda sama sčasoma izkoplje, včasih čisto ver-da bodo iz te kitajske province 'tikalno, včasih pa zelo pošev-
napravili pravi raj, se je obrnilo znatno drugače. Prejšnje domače prebivalstvo ima kaj malo
no, da z ravne struge kaj hitro zdrkneš v kotanjo. Le dober plavač si more v takem sluča-
marveč strogo se pazi tudi na tujezemske časnikarje, da ne poročajo svojim listom česa, kar bi ne bilo ugodno za fašistično vlado. Brzojavni uradi morajo
stva v klobučarski industriji in i dnevno poročati vladi o vseh br-V delavnicah za izdelovanje roč- zojavih, ki so jih oddali inozem-nih ženskih torbic.	ski časnikarji, in brez odobritve
Za mesec september ima ad- vlade se ti brzojavi sploh ne ftiinistrator Johnson po naroči- smejo odposlati. Večkrat se pri-
lu preds. Roosevelta v načrtu, da s pomočjo novih pravilnikov in z intenzivno vladno kampanjo dobi dela za več milijonov brezposelnih.
-o-
preste delajo sosedom
preglavice
Chcago, 111. — Odkar se je Povrnilo pivo, se je tudi trgo-Vlna s prestami v veliki meri Povečala in tovarne, ki so bile d°lga leta med prohibicijo za-l)rte, so začele zopet obratovati ^ polno paro. Med temi je tudi tovarna na 2104 Orchard St. Iz eSa pa je nastal nov problem Za soseščino. Tovarna ima Jamreč stare stroje, ki delajo tak ropot, da prebivalstvo v o-. lci ne more spati. Tako se Je Preteklo sredo pritožilo na ®°aniji kakih 50 sosedov, po teejni ženske, in na njih ob-z ko je bil lastnik kaznovan o Siobo $25 z motivacijo, da i-atuje tovarno, ki dela ne-
feben rppot.
peti, da vlada prepove odposlati kak brzojav. V takem slučaju brzojavna družba navadno obvesti časnikarja, da se je odpo-šiljatev njegovega brzojava zakasnila "zaradi obžalovanja E. B. Jarman. vredne pomote", in ker je brzojav točasno že prestar, se ga sploh ne bo odposlalo. — Podobno kakor brzojavna poročila nadzoruje vlada tudi telefonske pogovore tujezemskih časnikarjev z njih uradi.
-o---
Chicago, III. -
za iztrebljevanje zločincev, ki sanjanja judov zbežati s svo jo vodijo tukajšnja sodišča že ;jega mesta iz Nemčije. Smrt je
bila posledica rane, ki jo je zadobil, ko je nekclo ustrelil nanj, očividno iz političnih motivov.
— Innsbruck, Avstrija. — Trije Hitlerjevi naziji so se preoblečeni prikradli v tukajšnjo ječo in iz nje oprostili svojega tirolskega vodjo, F. Ho-ferja ter se v avtomobilu z njim. odpeljali proti italijanski meji.

končala zopet ena rekordnih obravnav, pri kateri je bila ena oseba obsojena na električni stol, dve drugi pa na ječo za 199 let vsaka. Zločinska trojica, proti kateri se je vršila obravnava, je 4. avgusta z roparskim namenom napadla in nato ubila trgovca G. Hoeha, 5948 W. Division St. Na smrt obsojen je 281etni Geo. Dale, ki je izvršil umor, zaporno kazen za celo življenje pa sta dobila druga dva, od katerih je ena ženska, namreč 29 letna Mrs.
besede; nasprotno pa imajo Ja-!ju pomagati in se rešiti. Nesre-ponci, katerih se je tekom dveh Iga se je primerila tako naglo, let priselilo tja ogromno število, j da nista utegnili niti zakričati vse privilegije. Dela jim je od- ,in že ju je zagrnil hladen grob. kazanega zelo malo, zanj pa vie-|Nekateri ljudje, ki.so videli, čejo mastne plače, a svoj prosti kako sta dekleti naenkrat u-čas uporabljajo za šikaniranje tihnili, zamahali z rokami nad domačinov.	vodo in izginili, so mislili, da
se le igrata s potapljanjem. Ko ju pa ni bilo čez več minut na površje, je brat Amalije Bizja-Chicago, 111. — V sredo je v ;kove> ki je bil tudi tam, s par
bolnici podlegel rani, ki jo je 'tovariši skočil takoj v čoln in dobil preteklo soboto, 201etni |0dhitel * na kraj nesreče. Po Geo. Sertich, 9948 Commercial dolgem iskanju se jim je po-Ave. Zabodel ga je z nožem ^ečilo, da so potegnili iz vo-361etni Meksikanec J. Garniea, 'de Amalijo Bizjakovo, katero ki je zdaj v zaporu. Garniea je močan tok zanesel že precej se je približal Sertichu in ga i^aleč od nesrečnega mesta. —
NASILNI BERAČI
prosil za miloščino. Sertich pa,
Marijo Matkovičevo so pa za-
ki je sam brez dela, ga je za- man iska]i do večera; §eie dru-vrnil. Tedaj pa berač potegne jgi dan, ko so šli ljudje na po-nož in Serticha zabode. Pred so j0 opazili daleč stran ob sodiščem v So. Chicagi je bil ,bregu. Tako sta žalostno kon-istega dne obravnavan neki !čali dve mladi življenji, mno-drugi podobni slučaj, pri kate- 'gim v svarilo, da previdnosti ni rem je tudi neki berač upora-'xiilcoli preveč, bil nož, ko ni dobil zahtevane
-o--
SOVJETI PRESTAVLJAJO KMETE
Arhangelsk, Rusija. — Delo v gozdnih pokrajinah je zelo zaostalo in, da ga pospeši, se je sovjetska vlada poslužila enostavnega načina. Odredila je, da morajo vsi delazmožni kmetje v severnih pokrajinah zapustiti za 25 dni svoje domove in oditi delat v gozdove. Čas za to* prisilno delo je določen od 1. do 25. septembra.
•o---
OBROČI BREZ ZRAKA NA TRUKIH PREPOVEDANI
SLOVENSKI POSETNIKI RAZSTAVE
Te dni so nas obiskali: Mrs. Mary Cook in Mrs. Rose Zalo-kar, obe iz Clevelanda, Ohio. Ogledale so si našo tiskarno in se o isti jako pohvalno izrazile. Iz Kansas City, Mo., je nas obiskal rojak Mr. Peter Kolenec Policija je in jz Milwaukee, Wis., je nas
Chicago, 111. -
dobila ukaz, da strožje pazi na obiskal rojak Mr. Ludvik Lo-
miloščine.
SUHAČI GROZIJO
Dve veliki tatvini
V Stražišču' pri Kranju, ki je
Chicago, 111. — Kljub temu, znano kot središče žimarske da se je izrazilo proti prohibi- industrije, so se pred kratkim ciji do zdaj 24 držav in nobena (pojavili predrzni tatovi in sicer za njo, so suhači še vendar pol- kar na dveh krajih hkrati. Naj-ni upanja, da se jim bo posre- Iprvo so vlomili v pisarno daleč čilo dobiti potrebno število 13 jznane tovarne za žimo, J. Kni-držav, da bodo preprečili pre- fic, ki se nahaja blizu stražiške klic 18. amendmenta. Tako se cerkve ob cesti, ki vodi v Bit-
kršilce mestne odredbe, po ka teri je zapovedano, da morajo vsi truki, ki vozijo hitreje kakor 10 milj na uro, imeti na kolesih zračne gumijaste obroče. Odredba je bila sprejeta pred dvema letoma in se je tedaj dalo časa lastnikom trukov, da izpremenijo svoje obroče tekom 18 mesecev, in v veljavo je stopila s 1. januarjem. Upoštevana pa je bila skrajno malo in še danes je na mestnih ce-
zar. Vsem hvala za prijateljski obisk.
JEČA PREMAJHNA ZA OSEM OSEB
Canton, 111. — Osem fantov je bilo zasačenih, da so ukradli vodno melono, vredno 10 centov. Sodnik pa. je skrajno strog napram tatovom in tako je odločil, da mora vsak plačati
je izrazil v sredo zvečer glavni govornik protisalunske lige, ki ima točasno v tem mestu svoje zborovanje. Pravijo, da so dosedanje zmage dosegli mokri v največji meri pod političnim pritiskom stranke, ki je zdaj na krmilu. Vendar se podali ne bodo in 18. amendment mora ostati, trdijo.
kazni $6.90, ali pa iti v ječo stah na stotine trukov, ki ima-j za šest dni .Ker fantje nimajo jo obroče iz celega gumija brez]denarja, so se odločili za ječo. zraka.	I Tukaj pa se je pokazala teža-
va. Mestna ječa ima namreč prostora samo za dva in tako se bodo morali dečki zvrstiti po dva in dva, dokler vsi ne odslužijo.
nje. Tat se je najbrže že zvečer vtihotapil tje in se kje skril, nato odprl z vitrihom vrata pisarne in odnesel za več kot 11 tisoč dinarjev v denarju. Lastnik Ciril Schiffrer je ravno večer poprej prinesel iz Ljubljane večji znesek in ga slučajno spravil v ročno blagajno, iz katere ga je tat z lahkoto ven vzel.
Isto noč je bilo Vilku Ma-sterju v Zg. Bitnjah ukradeno motorno kolo, vredno skoro 20 tisočakov, ki je bilo shranjeno v nezaklenjeni šupi. Ne ve se,
Par, posestnik iz Cogetincev.
--o-
"Zlata ruda"
Iz Št. Jerneja poročajo, da imajo najbrže zlato rudo v vaškem vodnjaku. Kadar namreč gospodinje nalijejo iz njega škaf vode, se na dnu posode vselej svetijo male rumene lu-skinice, ki imajo lep kovinski sijaj prav kakor zlato. Vse je začudeno, kakšna kovina bi mogla to biti.
-o-
Inštalacija novega župnika V četrtek, 17. avgusta, je bi! slovesno inštaliran za župnika v Slovenjgi-adcu g. Jakob Sok-lič, ki je bil do tedaj župnik pri Sv. Vidu pri Ptuju.
Ker so vzeli orožniku puško . . .
Do krvavega dogodka je prišlo v Sp. Dupleku, kjer je v gostilni popivala gruča fantov, ki se je sporekla z nekim orožnikom in mu odvzela puško. O-rožnik je pa zgrabil za samokres in oddal v gručo več strelov. Eden teh je zadel slučajno tam se nahajajočega posestnika Josipa Poštrad iz Sp. Dup-leka, ki je vse to samo opazoval. Strel'ga je zadel v trebuh, da se je na mestu zgrudil. Drugi strel je pa zadel v nogo njegovega 251etnega sina Jožeta.
-o-
Velik ogenj v Mokronogu Dne 8. avgusta je gorelo v Mokronogu pod goro, kjer ima Kolenc velik kozolec in skladišče za oglje. Zgorelo je vse in sama sreča je, da ni bilo vetra, drugače bi zgorele tudi hiše na gori. Škoda je velika in znaša nad 100,000 Din. Sumijo, da je bilo zažgano od zlobne roke.
-o-
Zastrupljenje Z alkoholom so se v Ljubljani zastrupili trije železničarji in sicer 541etni vozni mojster Franc Rožič, 531etni vozni pregled ovalec Ivan Tome in SOlet-ni Valentin Drobež. Mislili so, da so pili dobro pijačo, pa so pili tako imenovani metilni alkohol. V bolnici so jim komaj oteli življenje.
-o-
Za brezposelne
Mariborska pomožna akcija je v zadnji zimi razdelila brezposelnim nad tričetrt milijona dinarjev raznih podpor, v denarju, živilih, obleki in gorivu. Vsega skupaj je bilo o-skrbovanih 1036 družin s 3108 člani, kar je 10 odstotkov vsega mariborskega prebivalstva.
-o-
Katoliški Slovenci osrlašajt«
ivoje prireditve v ikem Slovene«"!
"Amerikan«
Strut 1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 2. septembra 1933
AMERIKANSKI SL'OVENEC
Prvi in najstarejši slovenski v , Ust v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon«-Jeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprava: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ______________
pol leta _______
Za četrt leta____
____________$5.00
2.50 1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo teto____$6.00
Za pol leta „„_____3.00
Za četrt leta________1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ___________________________$5.00
For half a year ___________________2.50
For three months ____________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_______$6.00
For half a year _____3.00
For three months______1.75
napisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopol3ne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Delavski praznik
Prihodnji ponedeljek, 4. septembra, bo Delavski praznik — Labor Day. Kakor ima ameriški narod gotove dneve v letu posvečene raznim namenom in stvarem, tako ima določen vsako leto prvi ponedeljek v mesecu septembru za delavski praznik. Na ta dan se celokupni narod spominja onih, ki delajo in ustvarjajo, namreč delavcev.
Delavski praznik ima svoje zgodovinsko ozadje, ki je vrlo važno. Znano je, da si je delavstvo moralo priboriti z velikimi težavami in žrtvami vse, kar si je pridobilo pravic v javnem življenju Ti beji niso bili lahki in vzelo je precej časa, da se je javnost prepričala, da je treba delavce upoštevati in jim dati, kar jim gre.
Delavski praznik po več krajih dokaj častno in dostojno Kaznujejo. Vrše se slavnostne povorke, shodi, govori, itd. Na t-'h slavnostih se opisuje zgodovina delavskih organizacij, itd., ter daje smernice za bodočnost.
Kakor druga leta, bodo tudi letos toke proslave po vseh večjih delavskih središčih po Ameriki. Zadnjih par let delavstvo ni moglo z veseljem in zadovoljstvom proslavljati delavski praznik. Tudi letos še ni vse v redu — a vendar črna kriza, kakor kaže, gre k koncu. Počasi se plazi in spravlja od nas naprej, kakor uničujoča trakulja, ki je ujedala narod — najbolj in predvsem delavske sloje. Toda gre in na obzorju se pojavljajo prvi znaki zarje boljših dni in boljše bodočnosti. Da bi skoro prišli boljši dnevi! Da si bodo ameriški delavci zopet lahko služili svoj vsakdanji kruh sebi in svojim družinam. To je želja vseh.
"Delu čast — delu slava!" je vzkliknil Dr. Janez Ev. Krek, ko je ustanavljal in gradil na Slovenskem krščansko delavsko stranko. In prav je imel. Saj svet dolguje vse, kar ima in poseda, poštenemu delu pridnih 'rok. Pojdimo v velemesta New York, Chicago, itd., in videli boste čuda. ' Velikanski nebotičniki, da jih komaj premeri oko, velikanske druge na red be, iznajdbe m suhem, na morjih in povsod te opozarjajo: glej, kaj je ustvarilo delo in trud.
Da, Amerika je bila pred komaj 150 leti še ena sama velika nepradirna prerija. Poglejte n. pr. samo veliko Chicago. Pred sto leti se je nahajalo ob ustju reke Chicago le par bornih lesenih koč in vojaška postaja. Pogl'ejte danes to velemesto, na katero je ponosna cela Amerika in videli boste, kaj je ustvarilo delo, kaj so ustvarile pridne roke in delujoči razum.
Vsedite se na železnico in videli boste, da je obširna dežela vsa preprežena z železnicami, kakor noben drug kontinent sveta. Vsedite se na avtomobil in popeljite se na deželo in našli boste, da je ta obsežna zemlja vsa preprežena s cementira-nimi in asfaltiranimi cestami. Ogromna dela so to in ustvarila jih je pridna roka in človeški razum.
Vse to bodi omenjeno le na kratko, da čitatelj vidi, da je delavski praznik vreden mnogo pozornosti in da svet dolguje delu razuma in rok vse, kar poseda in kar ima.
Tudi delo velikega predsednika Hoosevelta zasluži vse priznanje, ker se trudi in dela, da pripravi za one, ki bi radi delali, delo. Dal Bog, da bi uspel 100 odstotno s svojimi poskus-njami, da bomo prihodnje leto zamegli ameriški delavci proslavljati delavski praznik v zadovoljstvu in boljših razmerah kakor letos.
V to pomozi ljubi Bog!
NAŠIM STARŠEM ZELO VAŽNO
PA
Sheboygan, Wis.
Dan po delavskem prazniku pričnemo pri nas s šolo. Upamo, da pridejo vsi otroci nazaj, ker poznamo dobro voljo njih staršev. Vsa štiri leta depresije niso zmanjšala njih požrtvovalnosti. Večkrat so si morali pritrgati, da so obdržali svojo šolo in svoje otroke v nji. Vsa čast tem staršem. Njih lastni otroci jim bodo do smrti hvaležni za dobroto katoliške vzgoje. Kako lahka bo nekoč zadnja ura! Večnemu Sodniku bodo lahko dali odgovor radi otrok. Ce se bo kateri zgubil, se bo po lastni krivdi. Ni moj namen govoriti tem dobrim staršem; rada bi pa potrkala na srce tistim, ki pravijo, da so katoličani, pa svojih otrok ne puste v katoliško šolo.
Izgovarjajo se z uboštvom nekateri. Vse res, ampak so včasih "ubožci" z avtomobili in partijami itd. Za dušno dobro lastnega otroka ni par centov na mesec — za zabavo pa.
Koliko "ubogih" otrok hodi vsako soboto in vsako nedeljo v gledišča. 20 centov na teden, 30 centov na mesec. Za ta denar bi se ta otrok lahko vzdrževal v katoliški šoli. O, ko bi otroci ne imeli duš, bi nam ne bilo skrbi zanje. Ker pa imajo duše, odrešene z dragoceno krvjo Jezusovo, se nam trga srce, ko gledamo, kako so mnogi o-troci, krščeni v katoliški cerkvi, versko zanemarjeni. O Bogu, Mariji nimajo pojma in vendar je njih šola, katoliška šola, komaj kakih par blokov daleč. V domovini smo hodili po eno uro po blatu, v dežju, snegu, v vročini, da smo bili deležni vzgoje sester. O, kako strašna odgovornost! Ne žrtvovati par dolarjev na leto za lastnega otroka — človek ne razume tega!
Letos smo sestre poučevale v počtnicah otroke naših ljudi. Vabimo in vabimo, naj pridejo k nam. Pa pravijo otroci: "Mama ne pusti." In toliko stroškov, toliko znoja naših dobrih faranov se drži vsakega kamena šolskega poslopja. Mar je šola zidana, da imamo stroške s kurjavo in z vzdrževanjem ? Zidana je, da vi, starši, če imate, vsaj senco resnične ljubezni do svojih malih, da jih pošljete v to šolo in nobeno publično šolo. Če pa hočete nekoč plakati nad pokvarjenostjo, neu-bogljivostjo, dušno nesrečo svojih otrok; če hočete, da bodo brezverci, da se vas bodo sramovali, potem jih pa seveda le pošljite v javno šolo, ki se toliko briga za pravo, dušno srečo vaših otrok kot vi za lanski sneg. Četudi so vaši otroci opravili prvo sv. obhajilo te po-
čitnice, ne bodo dolgo pridni. Otroci rabijo nekoga, ki jih neprestano napeljuje k dobremu — in tega ne dobe v javni šoli. O, nekoč, ko boste umirali, se vam bodo odprle oči! Kako boste takrat želeli, da bi bili vaši otroci versko vzgojeni, vzgojeni za Boga in večnost. O, kako boste želeli takrat popraviti zamujeno — pa bo prepozno. Sedaj imate še čas. Še je priložnost. Še so naša šolska vrata na stežaj odprta vašim otrokom — z ljubeznijo bodo sprejeti od naših učiteljic. Mar nismo, ljubi starši, zapustile me svoje lastne starše, vse naše drage in znance, samo, da prižgemo luč sv. vere in ljubezen do Boga v srcih vaših malih, da jih vodimo k večni sreči, da jih napeljujemo k spoštovanju, ljubezni in ubogljivosti do vas? Pomagati vam hočemo, da iz vaših otrok postanejo nekoč možje in žene, kremeniti značaji. Zato pošljite jih k nam in nikoli, nikoli ne boste obžalovali tega. Storite torej svojo dolžnost in Bog, ki ljubi vaše male, vas bo bogato blagoslovil.	Šolske sestre.
-o-
IZ URADAi DR. KRŠČ. ŽENA
IN MATER
Chicago, III.
Cenjene sosestre: — Naznanjam vam, da ima naše društvo sv. obhajilo v nedeljo 17. sept. ob pol osmi (7:30) uri zjutraj, ob 7. uri zvečer pa sejo in shod. Uljudno ste vabljene vse članice, da se udeležite skupnega sv. obhajila in sicer naj vsaka pride z regalijo.
Nadalje, se vam naznanja, da priredimo bunco party meseca oktobra. Bunco party priredimo skupno z dekliško Marijino družbo YLS). Prav u-ljudno prosim vse članice, kakor tudi dekleta, da se z vso vnemo poprimete dela. Vsaka | naj po svojih močeh pomaga in uspeh nam je zagotovljen. Darove in dobitke oddajte,pri tajnici na domu.
Igra, katero smo nameravale prirediti za naše čč. šolske sestre, se je preložila na 26. novembra. — Nadalje še prosim, da tiste, ki še dolgujete, da poravnate svoj dolg ob prvi priložnosti. Če se je katera preselila, prosim, da mi naznani svoj novi naslov. — Sosesterski pozdrav.
Mary Sagadin, tajnica,
1903 W. 23rd St.
--o-
PODRUŽNICA ŠT. 9 S.Ž.Z.
Detroit, Mich.
članicam naše podružnice se naznanja, da bomo imele sejo v nedeljo 3. sept. v cerkveni dvorani in sicer ob 2. uri popoldne. Prosi se vse, katere ste blizu, da bi se te seje udeležile, ker imamo precej važne
'stvari za razmotrivati in se za pomeniti o tej in oni stvari. Posebno pa radi naše veselice, katero priredi naša podružnica SŽZ. dne 1. oktobra. Zato vas prosim, drage sosestre, da se potrudite in pridete na to sejo, da se pomenimo, ali damo dobiček od veselice za cerkev ali v našo blagajno. Vsaka posamezna članica ve, da moramo to napraviti, zato se potrudite, prosim, in pridite na sejo. Več ko nas bo na seji, boljše in več bomo napravile.
Marie Maierle, predsednica. -o-
TO m ONO
KAKO MORAMO JESTI
Po pravilih, kako naj je, se lahko ravna, kdor ima dovelj jesti. Zlasti glede izbire hrane je danes velika težava, ker živi
CLEVELANDSKE
župnije so se
vse štiri slovenske organizirale v
"CLEVELANDSKA SLOVENSKA ŠOLA"
V ta namen je skupna prireditev v nedeljo 3. septembra 1933. na Močilnikarjevih farmah. Pridite, vsi ste vabljeni!
ODBOR.

javljajo na zemeljski površini ali na morski gladini; takšna iz-prememba se opaža med temperaturo nad morsko gladino in temperaturo v morskih globinah. Stroj sestoji iz jeklenega meha, ki je podoben harmoniki in ki je postavljen med dva aparata, zgrajena na način, kakor avtomobilski hladilci. Po aparatu kroži poseben plin, ki se v zgornjem delu priprave izpreminja iz tekočega stanja v plinsko in s svojim razširjenjem požene navzven jekeni, meh. V spodnjem
ogromno število ljudi v pomanjkanju. Kljub temu podajmo tu(delu radi mrzlejše temperature,
jo povzroča voda, postane
nekaj pravil o uživanju jedi, to je o ravnanju pri jedi.
1.	Dobro prežvečeno jed je napol prebavljeno. To je, ne jej prehitro.
2.	Ne jej prevroče ali premrzle jedi in tudi ne pij prevroče ali premrzle pijače, tudi vode ne.
3.	Ne čitaj pri jedi! Ni dostojno z ozirom na druge in ne priporočljivo iz zdravstvenih ozirov. Prebavila potrebujejo moči za svoje delovanje, torej tudi dovajanja krvi. Kri pa mora ob čitanju siliti v glavo, kjer se potrebuje, zato ne more popolnoma ustreči prebavilom s svojo silo.
4.	Pri jedi se držimo strumno pokonci! Prebavila se ne smejo stiskati ob sključeni drži.
5.	Poskrbite za veselo razvedrilo pri obedu, ki pospešuje slast po jedi!
6.	Med žvečenjem ne govori in se ne smeji! Jeziček v grlo, ki varuje dihalne organske cevi, se potem ne zapira pravilno ter se prav lahko zalete drobtinice v sapnik, v "nepravo grlo", kakor nepravilno pravimo.
7.	Obedi morajo biti redni! Jed med rednimi obedi ne dopušča,, da bi prebavni organi imeli potrebni mir. To postane lahko tudi navada.
8.	Zjutraj ne ostajaj predolgo tešč, zvečer ne jej prepozno!
9.	Po obedih poskrbi vsaj nekoliko za svoje gibanje, ogibaj se pa težkega telesnega ali duševnega dela.
10.	Med jedjo ne pij! Voda na primer, kakor vsaka druga pijača, razredči želodčni sok, dalje je mrzla voda (drugačne sicer sploh ne pijemo) na gor-ko jed škodljiva za zobe ter o-težkočuje prebavljanje masti.
-o--
TOPLOTNI STROJ, KI NE RABI TOPLOTE
V Bastu so te dni napravili poizkus z novim strojem, ki naj bi pridobival silo po čisto novi poti. Stroj naj bi gnala v osnovi toplota, toda stroja samega bi ne bilo treba kuriti. Izumitelj bi rad izrabil majhne toplotne iz-premembe, ki se neprestano po-
ki
plin zopet tekoč. Nato teče zo pet v zgornji del priprave z višjo temperaturo, kjer se zopet spremeni v pravi plin in z razširjenjem zopet pofcene meh navzven. Poizkusi so pokazali, da je energija, ki jo na ta način proizvaja stroj, še silno majhna, toda. že s tem strojem je mogoče pridobiti 10 konjskih sil. -o--
POSLEDICE POZNE VEČERJE
Nelepa navada, da ljudje jedo pozno zvečer, potem, ko so živci in mišice od dnevnega dela močno utrujeni in izčrpani, je poglaviti vzrok, da nastajajo motnje pri prebavi hrane. V spanju namreč deluje želodec zelo počasi. Razumljivo je torej, da spričo izčrpanosti organizma soki, ki pospešujejo prebavo, ne delujejo, kakor bi bilo treba. In ker tudi srce v spanju bije počasneje ter je ta proces v zvezi z vsem organizmom, ni čudno, da se pojavljajo nerednosti v prebavi. Kdor vse to premisli, mu postane jasno, da so hude sanje, nespečnost, mora in slični pojavi prav utemeljeni. To je tudi vzrok, da pozni jedci vstajajo zjutraj nespočiti ali vsaj delno utrujeni.
Ameriški higienik dr. Kel-log pravi, da ne bi smeli ljudje jesti najmanj par ur preden ležejo k počitku. Tedaj šele bi mogel želodec obvladati delo, ki mu ga nalagajo funkcije v organizmu. Samo tedaj bi tudi prebavila lahko izkoristila hrano po načelu dobre ekonomije. Če ravnamo drugače, škodujemo sebi, zdravju in si sami prikrajšujemo življenje.
PET AZIJSKIH ŠKOFOV POSVEČENIH
Sv. oče je letos sam posvetil pet novih azijskih škofov. Trije so Kitajci, dva pa sta Indca. Sv. stolica hoče s tem simbolično poudariti, kolikšnega pomena je za katoliške vernike na daljnem vzhodu, da imajo domače duhovnike. V Indiji n. pr. je 2000 domačih duhovnikov in 1500 inozemskih.
Huda žena. — Na policijo je prisopihal možak ter se zatekel k nadzorniku: Zaprite me, takoj me zaprite! — Prej morate povedati, kaj ste zagrešili, — reče komisar. — Zeno sem udaril. — Ali ste jo ubili? — Ne, ampak za menoj jo briše. Vsak čas me bo dohitela!
Pri ženitovanjskem posredovalcu. — Ta partija mi ugaja, le to me moti, da ima gospodična leseno nogo. — Ah, kaj zato, — prigovarja posredovalec. — Le pomislite nekoliko. Recimo, da vzamete revno, ki ima obe nogi zdravi. Nekega dne jo povozi avto, prepeljejo jo v bolnico, nogo odrežejo, in končno ji morate še leseno nogo kupiti, poteg tega, da ste imeli že velike stroške. Tu pa
imate že vse gotovo.
* * *
Na sejmu. — Ribničan prodaja na sejmu žlice. Sejem je zelo slab. Pride mimo prijatelj in ga vpraša: Kako ti gre ? — Kakor bolniku. Vsako uro eno žlico, — mu • odgovori šaljivi Ribničan.
Omejenost. — Posestnik Nji-var je imel hlapca, ki je bil nekoliko omejenega razuma. Nekoč ga je poslal v gostilno z naročilom za čevljarskega mojstra Smolarja. Kmalu se je hlapec vrnil ves upehan in zasopel.
—	Ali si ga našel?
—	Sem, — mu je .odgovoril hlapec. — Ampak tisti gospod se ne imenuje Smolar, Strehar se piše; pa tudi ni čevljarski mojster, marveč je kleparski mojster.
*	* *	... MjUk^l
V zadregi. — Neki mladenič se je potegoval za neko službo. Zato pa je bilo treba natančne zdravniške preiskave. Tudi glede eventuelnega podedovanja kake bolezni staršev je moral zdravnik natančno poročati. Mladenič je bil popolnoma zdrav, in zdravnik ga vpraša: Ali še starši živijo? — Ne, oče so že umrli. — Na čem pa ? — Sedaj je bil fant v zadregi, in vedel je, kaj je bil vzrok o-četovi smrti. Čez nekaj časa je rekel: Prav gotovo se ne spominjam, pa mislim, da ni bilo nič resnega.
Tovariša. — Zakaj imenujete Majerja vedno vojnega tovariša? Sej vendar nista oba šla skupno na bojno polje? — Tisto ne, a isti dan sva se oba poročila.
*	* *
Prepozno. — Oh, osa me je pičila.
—	Pritisni gor mrzel kamen.
—	Ne morem, je že odletela.
-^o-
Najzanimivejše vesti »o » Air.er. Slovencu: žitajte gul
"TARZAN IN ZLATI LEV'
(86)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Potem, ko je Esteban dezertiral Floro Hawks, je nadaljeval svojo pot še kakih par ur. Proti večeru ss je vsedel ob neki vodi, zakuril ogenj, poiskal si je živeža, se nasitil in napil, nakar je začel zadovoljen ogledavati dragocene de-mante, ki je jih bil odvzel Kraskiju, ko ga je ubil par dni preje. Delal je zdaj svoje načrte, kako se bo rešil džungle in se vrnil nazaj v svet.
V takih svojih sanjah o silnem bogastvu si je delal v domišljiji raznotere načrte. Mislil, je ko se bo vrnil v Pariz in London, kako bodo ženske drvele za njim kot najbogatejšim človekom na svetu. Ko je gledal v ogenj, iz katerega so se poizgravali rudeči zublji plamenov je videl že vse te svoje načrte izvedene, seveda v domišljiji. Sedel je dolgo v noč in blodil s svojimi mislimi.
Ko je tako sedel in delal razne načrte v svoji domišljiji, se na enkrat iz črne noči prikaže ženska postava. Odprl je na široko svoje oči. Je li mogoče, da je to resnica, ali je samo prispodoba? Ne,-ženska je in vidi jo z lastnimi očmi. "O ljubljeni," je zaklicala ženska. Kdo naj bi bil to? "Nikar ne reci, da me ne poznaš," je zaklicala ženska. Esteban je gledal, a to ni bi,la Flora. Kdo je bil?
Esteban je hitro pospravil svoje dragocene demante v mošnjiček in jih zatlačil za pas. Potem se je dvignil in stopil prod ženi, katera je zgledala izredno lepa ženska. Španjolec Esteban je skočil pokoncu in je hotel objeti žensko, ki se mu je prikazala iz Črne noči in silila proti njemu. Toda v istem trenotku, ko je mislil, da prime žensko, od straha obstane, na široko odpre oči. Kaj se zgodi zdaj?
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko de-r.ar prejmemo. Včeraj so hile naše cene:
Dinarji:
Za $ 3.00 ............ 125 Din
Za $ 5.00 ............ 215 Din
Za $10.00 ............ 455 Din
Za $11.00 ............ 500 Din
Za $20.00 ............ 940 Din
Za $21.75 ............1000 Din
Za $50.00 ............2355 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite—.$ 5.75 Za $10.00 pošljite—.$10.85 Za $15.00 pošljite....$l6.00 Za $20.00 pošljite....$21.00 Za $25.00 pošljite....$26.00 Za $40.00 pošljite....$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John JericH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILL
Sobota, 2. septembra 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
tiran 8
NEWBURGSKI POPOTNIK
P. John je imel težko delo pri čebelicah. Vstoličil je v "Žnidaršiču" novo kraljico čebelicam, matico — Kranjico, ki so jo njene državljanke in državljani z veseljem sprejeli. S tem je bil zadovoljen g. le-montski Janša. V dobri volji mi prihiti v sobo: "Vi radi kaj lepega vidite, ali ne ? Prilika se Vam nudi, da se peljete z našimi kleriki v Valpariso, kjer bodo novinci v slovaškem ko-misarijatu prejeli slovesne obljube."
Ni bilo treba dvakrat reči, ko smo že sedeli v novem "Še-vi" in drdrali skozi Blue Island. Suša je gospodarila po polju in travnikih. Hitro smo prevozili vso ravnino, ko smo za-vozili na stransko pot od mesta Valpariso v Indiani, kjer je napis "St. Francis" na 6. cesti. Tako se bo imenovala nova naselbina okrog lepega posestva, last oo. frančiškanov — Slovakov.
Ta zemlja in sedanji samostan je bila last sodnika John H. Peterhoffa.
Rev. P. Ambrož, komisar, nas je z veseljem pozdravil. Šele šest let je tu. V vojni je bil ku-rat; zato so mu kraji Ljubljana, Maribor, Gorica, Videm dobro znani. Bil je priča težkih bojev na Bevščici na italijanski fronti.
Malo smo se odpočili, pred odhodom pa nam je g. P. To-ruša razkazal, kar so zgradili Mariji Sedem Žalosti v čast. Krenili smo od glavne ceste, prehodili nekaj korakov, ko ti napis opomni, da se prične svet — blagoslovljen kraj. — Stopimo skozi mali gozdiček čez most, na ravnem površju ti stopijo pred oči iz surovega kamna zgrajene kapelice, to je 14 postaj križevega pota, lepa stenica te vodi od postaje do Postaje. Nasproti vhodu je oltar s Križanim, vse sohe so vlite v Nemčiji, kot kip Marije Žalostne v glavni skalnati zgradbi .Kot je Slovencem Marija Pomočnica najbolj naša, tako častijo Slovaki Marijo Sedem Žalosti. Vse skalnate gredice so nasajene s cvetjem. Sedem kapelic s slikami ti pojas-nuje sedem Marijinih žalosti in te vabi, da opraviš to pobož-nost. Vse kamenje za te kapelice in ogromno votlino, kjer je oltar Žalostne Marije, so navo-zili iz bližnje reke. V tej votlini je še zakristija, shramba za razne spomenike in lepa soha v podzemlju1: Jezus na Oljski gori. Nad oltarjem je prižnica. Graditelj tega spominka je bil August Koenig iz Chicage.
Za eno izmed 14 postaj je-vzidana plošča z latinskim in slovaškim napisom: Tu počiva roža, sestra Frančiškova, Ger-trudis Jurinak, 1913-1932.
G. komisar nam je še natočil Vode, ki so jo napeljali po dveh ceveh 250 in 130 čevljev globoko iz zemlje. Malo čudna tekočina je bila ta voda. V resnici. Rev. Ambrož nam pojasni, da Je y tej vodi mnogo žveplenih in magnezijskih snovi, kar je v zdravilstvu velikega pomena.
Priporočili smo se Mariji Sedem Žalosti in se poslovili.
"Pri sestrah se moramo zgladi", je naročal P. Salezij. Sla Sva mimo samostanskega pokopališča, kjer. počivajo znani p. Blanko, P. Alfonz, pretopila lnejo, in mimo sesterce lurške .votline, ki je bila Vsa v cvetju, sva opazila č. se-ffro. ki je sama sestavljala iz: kamenja in kot pravi zidar o-j letovala že sedmo kapelico v |)r»jazni dolinici. Cč. sestre si! ^°do postavile poleg njih lur-' ^ votline tudi križev pot. , Cc. sestre so pospravljale, aJti okrog 15. avgusta je tam sellko gostov. Iz vseh provinc ® snidejo, da obnove ali prej-t i 0 obljube. Zato jih vidite teh dneh
pavah
Jube so rinufčiio r?..i da smo
v
z raznimi venci na kar znači, kakšne ob-so dovršile. Žal,
1 .	c*i, UkCV OjUAVJ
»!■' Utro niorali posloviti in od-
riniti proti Chicagi na novo mašo!
"Kadar nova maša je, takrat dobra paša je," nam je kar zapel P. Aleksander v pozdravnem govoru. Duša in telo imata obilo "paše" kadar je nova maša. To je lahko vsakdo preiskusil pri sv. Štefanu 20. avgusta 1933. Saj ta dan je bila prvikrat slovesna nova maša, ki jo je daroval Rev. Trin-ko, ki je faran te cerkve od krsta, v tej cerkvi krščen, prejel sv. obhajilo.
Zato je bila vsa fara ta dan na nogah. Cerkev je kot nevesta okrašena čakala svojega ženina. Farani so poskrbeli, da jo je mogel g. župnik vso prenoviti, prebarvati oltarje in obnoviti vse zastarelo.
Ulice okrašene z zastavami, iz zvonika so vihrale trobojni-ce, pred cerkvenimi vrati slavolok s prelepim voščilom: Ostani srečen kot ob maši novi, vsa Tvoja pota Večni blagoslovi !
Po desetih so se že zbirali svatje v šolski dvorani. V zvoniku so začeli nabijati. To so jo drobili! Pritrkavati pa znajo pri sv. Štefanu. Seveda imajo tudi zvonove za to. Pred šolo nas je g. župnik uvrstil za križem. Da ni bila to ravno križe-va procesija, so ti šolski otroci komaj 9 do 13 let stari tak marš urezali, da smo lahko "gala" korakali, čeprav še mnogi teše. Pravijo, da se učc ti mladi muzikantje v "krilih in hlačah" šele pol leta, a vidi se, da imajo resno voljo prekositi tovariše in tovarišiee iz Jolie-ta. No tako, godba je igrala, v zvoniku so razglašali zvonovi naše veselje daleč po Chicagi in oznanjali slovesnost pri sv. Štefanu. Za godbo svatje, za njimi bratje in dve sestri redovnici novomašnikovi; vsakdo je poleg novomašnika se ozrl na njegovo "nevesto", desetletno deklico, ki je na lepo vezani blazini nosila venec in križ no-vomašni. Njo sta spremljali dve družici, njen pajčolan je bil v rokah dveh majhnih deklic; za njimi duhovščina, novomašnik samozavestno, lahka rdečica na njegovem licu je razodevala radost njegove duše, ki je pela ta dan kot Marija na poti k teti Elizabeti: Moja duša poveličuje Gospoda ... V spremstvu očeta in matere in na drugi strani g. P. Hugo, no-vomašni govornik, in arhipres-biter g. komisar P. Bernard je stopal k oltarju sv. Štefana.
Sprevod se je ustavil pred cerkvenimi vrati. Šele sedaj si se mogel ozreti na veliko množico ljudstva; vsak je hotel prisostvovati tej slovesnosti; sedaj si lahko opazil, da nas spremljajo na eni strani dekli-ce z lilijami in na drugi strani i dečki z vrtnicami, vsi v belih j oblačilih.
Godba je utihnila, zvonovi so obmolknili, nastala je tišina. Vse oči so se ozrle na deklico, nevestico, ki je stopila na cerkvenih stopnicah pred novomašnika in mu v lepi slovenski besedi voščila in želela za na pot, ko bo prvič molil: Stopil bom k oltarju Gospodovem, ki razveseljuje mojo mladost, in poprijela je za križ nežna ročica, ustnice so pa govorile no-vomašniku:
Sprejmi v jutro nove maše križ v spominski dar, s praporom nebeške zmage stopi prvič pred oltar!
Oklenile so se posvečene roke svetega razpela, v očeh so marsikomu zaigrale solze od ganotja, ko je g. novomašnik poljubil Križanega. Nevestica pa je nadaljevala neustrašeno:
Križ naj bo zavetje tvoje,
Tvoja slava, tvoja čast,
križ naj bo v dneh veselja,
v bridkih urah sladka last!
Iz te tišine nas so' predramile orgije v cerkvi in pevci so zapeli: Novomašnik bod' pozdravljen. Lep slavolok nad obhajilno mizo je nosil pomenljiv napis novomašniku:
POLICIJA STRAŽI GANGSTERJA
a<*: OOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOiKHijoO..H){HKKK>0<KKK>.J<K>tKKKI«»
r
Oborožena do zob, straži policija dhicaškega gangsterja R. Touhya (v sredi, ki si zakriva cbraz), ko je prispel iz Chic&gt v St. Paul, Minn., kamor je bil prepeljan, da se postavi pred obravnavo zare.di ugrabitve nekega milijonarja.
Ustanovljena ,ii
decembra. 1021.
1924.
1 nkorporirarid 12. oktobri,
• K 1iK'/. CUJCACU. li.UNOia
icajj.j, lil.
tvoje
evengelij
Bogastvo sveti,
in tvoj ponos: za križ živeti in "umreti.
Z ntustrašenim glasom je novomašnik zapel Veni Sancte in poklical na pomoč v posebni molitvi Sv. Duha, Marijo in zavetnike božje.
Kaj je nova maša, je v jedrnatih besedah razložil P. Hugo. Duhovnik nas spremlja od zibeli pa do krste, ko blagoslo-
vi truplo: Gospod, daj mu več-' ni mir in pokoj! Zato ni odveč beseda duhovniku: Father — oče, ko kot oče v družini oživlja in obnavlja v srcu kraljestvo božje s pomočjo matere Cerkve. Zato ni odveč beseda, da je duhovnik: Alter Christus — drugi Kristus.
IJsliši dobri Bog župnijo našo, da splete venec ti za zlato mašo!
Napitnice so se vrstile, nazadnje nam je spregovoril v lepi slovenščini g. novomašnik sam. Zahvalil se je Bogu za ta dan, staršem in vsem, ki so poskrbeli, da se jc tako slovesno to izvršilo.
Končal je z dogodbico, ki jo je doživel, predno je odšel v
SIROM JUGOSLAVIJE
Najdeno truplo
Posestnik Majerič v Vekovle-ku pri Ptuju, je več časa pogrešal 18-letnega pastirja Janeza Vilčnika. Njegovo truplo so našli v potoku Pesnici pred zatvor-nicami Toplakovega mlina. Imel je na obeh rokah prerezane žile. — Domnevajo, da se je sam
ODBOR UJTO 1932 ;
Predsednik: Leo Mlauch, 1<;41 \V. 22sid Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, lylu \Y. Zdiui Si Tajnik: Joe. j. liofcai, YV. i^rc! Stre::;, Chi Blagajnik: Jos. Z.hcrl, 2001 W. Culi.: w.n h t Zapisnikar: Jo» Oblak, ml.. 231.: s. \V nehesn-r Avenue. D-uhovni vodja: Kov. Alexander U-ruikar, O.F.M.
Nadzorniki: Ki an k Koaiefc. iil;s V .Ms| i-l. 1 beresa Chermch. >0*4
Coulter St.; John Dccsa, 2/7.0 Artliin;gU;ii St, Porotni odbor: John .Much. 1X4'' \\	j,i'|,„ paH
•22nd I'l. John Mlakar, 1925 \V. 22::.I I'l. Družbeni sdravnik: Dr. .Jos. 15. UrsKh. MMi V\ . 22u<l St Reditelj: Anton ZiUarich. 184-'. W. >!< ...I i'k-u v.
Uradno Glasilo: "Areeru.an<».hi SU>««hpc".
I''.i/ W.
ne v cerkveni
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1 -.30 popok .dvorani sv. ite.^na, tia 22-iul )Jia-.:e in	ulici
Družba sprejtr.ta v svojo sredo rr.oL.ke in šeruke od G do 45 leta starosti. Pristop v družbo jc samo cn do.lar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se piatujc |>o SOc na mesec meseeninc.' To je izvawedna ugodnost za vsa .... au»v«mca v Ch-ioasu. kotakt, pristopajte v to domačo družba-!
Za vsa pojasnila glede družbe in u •< neg« poslovanja «e obrnite na družbenega tajnika al: pa predsednika
Ameriko. Neka stara mamica končal, je pokleknila pred njega in ga prosila blagoslova, da bi mogla s pomočjo božjo prenašati te
~o-
Smrtoncsen padec
V Mir ju pri Framu je padla s
hude čase. "Priporočala in na- podstrešja 50-letna Marija K0-ročala mi je," je rekel g. novo- hne, ki si je zlomila hrbtenico in
mašnik, "da naj vam povem • Nikar ne pozabite nas tu v teh težkih časih. Zato molite in i spominjajte se svojih dragih v
novomašnik je
Vsak
družine. Vse molitve, vse žrtve in trpljenje očeta in matere ne more biti bolje naloženo kot je ta, da je izbral Bog iz njih družine služabnika božjega.
Ta se bo gotovo naj prvo spominjal v svojih molitvah in pri najsvetejši daritvi svojih stari-šev. Zato ponos in čast družini Trinkovj — očetu in materi, ko sta pripeljala prvorojenca z molitvijo in v trpljenju pred oltar in pripela lep nagelj Cerkvi v spremstvu dveh lilij — dveh hčerk v vrtu sv. Frančiška.
Nova maša je termometer za faro: koliko duhovnikov in rodovniških poklicev izbere Bog iz njih srede. Veliko je že redovnic in če da Bog, bo v par letih zopet nova maša, katere že od početka fare ni bilo.
Du'hovnik je velik dar božji za ljudstvo. Ce ne bi bilo duhovnika med nami, bi bilo vse drugače tu v Ameriki. Ti utr-jajo vez med svojci. So glasniki materne besede, materine vere. Zato so sol zemlje, luč, ki razsvetljuje temo. Bodimo hvaležni za ta dar božji in prosimo, da pošlje še in še delavcev v vinograd Gospodov med ame-rikanskimi Slovenci.
Škoda, da nam niso iz Rima poslali na posodo vsaj cerkev sv. Petra, da bi mogli vsi prisostvovati prj prvi maši pri sv. Štefanu in poslušati krasno petje pri oltarju novomašnika kot na koru.
Pristopila sta in pokleknila oče in mati pred svojega sina pri oltarju in prejela njegov blagoslov, pristopili so bratje in sestre in prejeli angeijski kruh iz rok svojega brata, pokleknila je vsa cerkev — iara sv. Štefana, ko je iz njih srede vzet, razprostrl roke v blagoslov nad svoje prijatelje, znance, sorodnike . . .
To je paša za dušo, za telo so pa poskrbele v šolski dvorani žene Oltarnega drar.tva in pogrnile mizo za 250 svatov. Bili so svatje tudi iz Kanade. P. Alfred je pozdravil novomašnika, ko sta se srečala na poti iz Rima proti Coloradi. To ti je bilo pravo ženifcovanje: godci so godli, pevci so peli, mi smo bili pa veseli in želeli novomašniku, kot so napisali v lepem verzu:
čast j starem kraju!" Z zahvalno
pesmijo pred
jc kmalu potem umrla v bolnici.
-o-
Strela
Pri nekem posestniku v Raki-čanu je udarila strela v drevo ki je stalo tik hiše. Isti čas sta
Najsvetejšim smo se zahvalili bila na dvorišču dva fanta. Ene-
za ta dan, ki ga je naredil Gospod.
ga je vrglo več čevljev daleč proti nekemu zidu, drugega pa
In če vse to premislimo, mo- |v nasprotno smer. Oba so spra-ramo reči, da nova inaša ni pa- v bolnico, rada; vsa zunanjost priča le notranje razpoloženje v slovenskih srcih, ki izvira iz globoke vere, kot se je izrazila slovenska mati novomašnika, ki jo je bolezen priklenila na postelj še celo na najsrečnejši in najbolj zaželjeni dan v njenem življenju, na dan nove maše njenega sina: "Če ga vidim ali ne vidim pri oltarju (sina novomašnika), zadosti je, da le vem, • da je mašnik Gospodov!"
--o—-
ODKRITJE PLATONOVE AKADEMIJE
Iz Aten poročajo, da so tam pri arheoloških izkopavanjih v zadnjih dneh odkrili ostanke a-kademije, v kateri je učil slavni filozof Platon. Izkopali so ves spodnji dal znamenitega poslopja.
'>0-0«K«)tCKH>0-C><>00<-> oooooco o<, v^o-o
5Z URADA SLOV. PODP. DR. SV. MOHORJA
Ch'cago, II?.
Prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v pondeljek dne -1. septembra ob pol cs~»i uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. V nedeljo j-e velika slavnost v Lemontu, zaradi -tega smo premenili čas -zborovanja. Na seji imamo nekaj zelo važnega za vkrenit in sicer gl< de naše prve vknjižbe (1st mortgage). Toraj ste proaeni. da kateremu je le mogoče naj pride.
Z bratskim pozdravom, i	' *	Jc«, J. Kc-feal, tajnik.
Strega kasen	j SOBA V NAJEM
Pred ljubljanskim sodiščem tza dve ž«nski- Na željo tudi
je bil obsojen France Grčar, priložnostni delavec, na eno
jhrana. Cona zmorna. V hiši !parna kurjava. Oglasite se na
"Amerikansk: Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, po. magajte mu!
Novorojenček s tremi očesi
V	selu Dobravi call pri Tro-giru je Marija Hercegovič rodila zdravo moško dete, ki ima tri očesa, dvoje ust ,nosu pa ne. Otrok je pa drugače popolno»-ma zdrav*.
-o-
Prenovitev cerkve
Pred kratkim so bila končana dela prenovljenja na zunanjosti cerkve v Gornjem gradu, ki je znana kot ena najveličastnejših stavb v Sloveniji. Popravila so izvrševali največ Gorenjci.
Nesreča z orožjem
V	Žicah v Slov. goricah je na svojem domu' čistil majhen topič za streljanje 841etni posestnikov sin France Oswald, pa ni vedel, da je v topiču od zadnjega streljanja ostal naboj. Naboj se je vnel in zletel Francetu v obraz ter ga nevarno obžgal.
leto in 7 mesecev zapora, ker j2340 So- H°3rne Ave- Chicago, je ukradel dve vreči solate.
KakovoM	Točnost
Poatenoffi
i F, \wmm
— LEKARNA
PwAv'K preko. 32 let. 215-3 West Cc:'»ak Rd. otte! Leavitt Street CHICAGO, ILL. _
OR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817
CHICAGO
ŠTEV. 1, K. S. K. J.,
CHICAGO, ILL.
ima svoje redne seje vsako prvo soboto v mesecu v cerkveni dvorani, 1856 W. 22ud PL — Seja tegv. meseca se bo vršila danes, v soboto zvečer. Pričetek ob S. uri.
Poleg skrbi za vse člane, ko Jim v času potrebe nudi z bratsko ljubeznijo potrebno pomoč in podporo, posveča društvo sv. Štefana še posebno pozornost mladini. Oskrbuje ji pošteno zabavo in razvedrilo in ji daje priliko, da se vežba v mnogovrstnih športnih igrah.
Rojaki, nagovarjajte svojo mladino, dekleta in fante, da pristopijo k društvu sv. Štefana, kjer se bodo počutili zadovoljne in srečne.
Za pojasnila se obrnite na odbor društva: JOS. BERIBAK, preds.,	PETER VIDMAR, .tajnik,
JOHN BOGOLIN, blagajnik. P. S.--Tajnik je v svojem uradu na 1847 W. Cerrnak Rd. vsak torek zvečer od 6. do 9. ure in vsak petek popoldne od 3. do G. ure.


V uradu "Amer< Slovenca"
lahko kupite Money Ovdre od American Express Company;
lahko pošljete denar v kurzu;
stari kraj po dnevnem
lahko plačate vaše račune za luč in plin;
lahko dobite raznovrstne informacije kot:
o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj ;7 starega kraja;
dobavi potnik listov, bodisi jugoslovanskih alt ameriških;
izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo!
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd ST.,	CHICAGO, ILL.


BErin I
r ............... ,.,....,T-	t- XMERIKANSK1 SLOVENEC
Sobota, 2. septembra 1933



i

■oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo« oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK.
Povest z gorenjskih planin
■oooooooo ■oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo




Oba gledata v žensko. Ta pride ravno v sredo travnika med Jermanom in Hribarjem, ko po-stoji in nekaj časa ugiblje, kam naj krene.
"Za to-le bova šla," šepne Ivan tovariša, "Mana je, Tinetovo dekle. Ta nama bo pokazala pravo sled!''
In res se dekle obrne proti Hribarjevim. Fi-nancarja ji tiho sledita kar naravnost po travniku, ko se dekle obrne, tik pod Hribarjevo hišo naredi ovinek na levo in zavije. Financarja naravnost za njo in jo vidita ravno, ko krene v kolovoz, ki vodi mimo Jernejevca do Lovračeve bajte in dalje na cesto. Požurita se zanjo. Dekle ju ne opazi, ampak gre naravnost proti Lov-račevi bajti, ki je vsa temna, kakor da vse v nji spi. Tam sedt na klop pred vrati. Financarja zlezeta okrog žive meje na drugo stran kolovoza, se postavita ravno nasproti Mani in čakata, kaj bo.
Ne trpi dolgo, ko prične Mana tiho plakati in zamolklo klicati:
"Tine, Tine!"
Financarju Ivanu udarja srce bolj ko navadno, ker mu nekaj pravi, da je nocoj na pravi sledi. Spoznal sicer ni poprej tihotapcev, ali sluti, da morata biti Tilen in Tine, ker sta dva. Prepričan pa je, da Tine ne more biti daleč, ker je dekle prišlo iz smeri, kamor sta po njegovem mnenju bežala tihotapca. Morda ju je Mana opazila in pribežala za njima.
Mana postane glasnejša. V bajti zaškriplje-jo neke duri in vežna vrata se nalahno odpro. Iz vrat stopi Tine, se ozre okrog sebe, v grmovje in na cesto, nato stopi k jokajoči Mani.
"Mana, Manica," jo tiho zaprosi, "pojdi v hišo!"
Dekle ga pogleda, se mu zmedena zazre v oči in nadaljuje:
"Tine, Tine!"
Fant si ne more pomagati. Hitro se skloni k deklici, jo poprime z obema rokama, naloži v naročje in stopi ž njo v bajto, da Mana ne u-tegne niti besedice ziniti. Morda jo je to celo osupnilo in za hip ostrašilo; ker vrata bajte se tiho zapro in iz koče ni slišati glasu.
Ivan se skloni k tovarišu:
"Notri sta in gotovo še Lovračeva dva, Lona in Šimen. Poslušaj: bajta ima samo ta prednji izhod. Jaz se splazim tiho k bajti, ti vstopi tesno k durim in zadrži vsakogar, ki bi hotel ven. Jaz pa tamle skozi okno pomolim puško v izbo, posvetim z žepno svetil j ko notri in zakličem: roke kvišku! Ko ti dam znamenje z glavo, but j v duri, ki so stare, stopi v izbo ter nameri puško vanjo. Jaz pustim svetiljko svetiti na oknu, pritečem za teboj in oba ukle-neva moške.. Si razumel? — Čakaj, če se bo Tilen preveč branil,ga kar s kopitom lopni po glavi, sicer mu ne bova kos, je preveč močan za naju dva! — Zdaj pa hitro in oprezno!"
Splazita se k bajti. Stražnik se postavi s pripravljeno puško tik pred vrata, Ivan poskuša, če je okno odprto. Ko vidi, da je zaprto, se zažene na klop, utare s puškino cevjo okno, prižge električno svetiljko, da plane svetloba v hišo in zakliče: "Roke kvišku!" V hipu vidi, kako se sredi sobe sklanja Tine nad Mano na stolici, Šimen sloni ob peči, Lona mu nekaj prigovarja. Tilen pa bliskoma plane k vratom in preden še more dati Ivan tovarišu znamenje z glavo, zaječe hišne duri,Tilen buti s tako ihto
v stražnika, da ga sune daleč od vrat v travo; nato se požene z vso silo v Ivana, ki ne more tako naglo zasukati puške proti njemu. Tilen ga
ŽALOSTNA GORA
sune silovito v bok, da Ivan nehote stisne petelina, strel pretrga tišino, krogla udari v peč v hiši, Ivan pa zgrmi s klopi na tla. In preden se stražnika prav zavesta in pobereta s tal, je Tilen že za vogalom in utone v noči.
Tovariš misli planiti za njim, toda Ivan ga brž potegne s seboj v odprte duri in ravno v roke jima plane Šimen, ki ga takoj zgrabita in potisneta v izbo nazaj. Luč na oknu sveti še vedno naravnost v sredo izbe.
"Udajte se, saj vam ne kaže braniti se!" zakliče Ivan in stopi z naperjeno puško v izbo.
"Ježeš, Marija, kaj pa hočete od nas!" se u-jezi Lona in stopi pred Ivana. "Ali smo tatovi, roparji, morivci?"
Ivan še vedno drži puško napeto pred seboj in da znamenje tovarišu, naj uklene Šimna. "Boste že zvedeli; zdaj vas imamo enkrat!" "Ka-aj ?" zareži vanj Lona. "Zalega tihotapska!" se zjezi zdaj Ivan, ki pozna malo Lonino naglušnost. "Nobeni izgovori ne bodo pomagali!"
"Gospod, kaj pa smo storili?" stopi preden j uklenjeni Šimen. "Ali je Tilen kaj napravil?"
"Tudi ta bo dobil svoje plačilo!" sune vanj Ivan in ukaže tovarišu, naj ukleneta še Tineta. Stražnik pristopi in zahteva od Tineta, naj mu da roki, da ga zveže.
"Cemu?" plane Tine, držeč še vedno Mano. "Tihotapili ste," krikne vanj Ivan. "Kdo pravi to?" se brani Tine. "Bomo že videli! Roke sem!" zahteva stražnik. Tine škriplje z zobmi.
"Pustite mi vsaj, da to nesrečno dekle spravim domov!" poprosi.
"Da nam uidete! Ne, ne, mi vsi jo spremimo domov!"
"Poskusite dotakniti se je!" zagrozi in se u-krivi kot ris, ki je pripravljen skočiti za vrat.
"Nimam vzroka, ona ni z vami v zvezi!" pojasni Ivan.
Tedaj Tine ponudi roki in stražnik ga hoče ukleniti. Ali Mana se požene proti njemu, da se opoteče nazaj.
"Tine, Tine!" se zažene Mana nazaj k Tine-tu in mu vrže obe roki okrog vratu.
"Mana, Manica, bodi pridna!" s solzami v očeh miri fant ubogo dekle, ki plane sedaj v jok in se sesede na stolico ob peči.
"Ježeš, Marija!" se žene Lona, "ali se vam prav nič ne smili dekle, če se vam že mi ne! Živina nemarna, le po-čemu, po-čemu? Le počakajte, ta velikemu vašemu vas zatožim, boste že videli, kaj se pravi Loni udirati v bajto!"
"Kar tiho, mati, dovolj je neumnosti!" vpije vanjo Ivan.
"Ka-aj?" vpije nazaj Lona s tako neumnim obrazom, da bi se Ivan skoro zasmejal.
"Mati, če ne boste tiho in bi skušali uiti, u-klenem še vas!" ji zagrozi Ivan ter vsem trem veli sesti na klop k peči, tovarišu pa, naj stopi prednje s puško in pazi, dokler on ne preišče hiše. Vsi ubogajo. In čudo! Mana sede poleg Tineta in tiho plaka. Tine ima vse solzne oči, ki strele bliskajo v financarja, ali premaguje se in tolaži Mano.
Ivan vzame svetiljko raz okno, poišče in najde svečo, jo nažge in postavi na mizo. Potlej prične preiskavati. Takoj ob klopi pod mizo stoji nabito poln nahrbtnik, velik in težak, da ga Ivan komaj premakne. Razveže ga in iz njega se usujejo škatljice saharina. "Aha! Tako je pri vas, Lona, takole!" (Dalje prih.)
Likovič Joža:
Zadnjič se mi je stožilo po naših krajih in ljudeh konec Barja. Nič me ni zadržalo v mestu, nad katerim je že dolgo ležalo poletje, belo in žgoče. Rože so že davno zgubile pomladansko, sladkobno svežost. Okna gosposkih hiš se ne bleščijo, tesno so zaprta, bogatini so odšli k morju. Samo otroci iz predmestja in mali ljudje so še ostali, ti si poiščejo cenenega oddiha pri okoliških vodah za Rožnikom in ob Savi, med črički in leščev-jem. Mesto je nehalo utripati, komaj se zvedavim dimnikom še zljubi, da puhajo črne saje, ki se kmalu razgube v migotajoči sopari.
Tako sem si zaželel samote in češmilja, rad bi stopil na tihe košenine, nekam v toplo reber, prav pod lipe na naši žalostni gori, kjer ni laži in puhlbsti! Počasi sem spel v breg; tukaj ni
bilo treba stopati z natanko istimi koraki, kakor jih predpisuje gospoda v mestu. Tudi sem smel zreti v božji svet z lastnimi očmi in nemoteno umivati Jrazkošje rosne narave. . . Spočelo se je belo avgustovo jutro brez oblačka in skrbi, ono jutro, ko se sredi stvarstva neslišno poslovi poletna noč od strmečih zvezd in ne veš, kdaj se dotakne zemlje sonce s svojim zlatim čelom. Pravljični smehljaj Barja v teh jutrih je nepopisen. Malo megle malo hrepenenja, oblaček nad Pokojiščem, zgoden čolnar na Ljubljanici. . .
Na Žalostni gori je pozvonilo sedmo uro. Potem je pognal samčka Šentajnar na tretjem hribčku, zdramil se je Sv. Lovrenc na prijaznem holmu in vsa božja žlahta pod Krimom. Od Preserja so se vsule prve ženske,
jutro je mežikalo pri slehernem oknu in lini. Pred Kamnikom sem se spustil v goščavo; zlate mimice so brzele po kosmatem izpuhovem perju. Kobilarji so se oglašali v lazu, rosa je kapala z mladih brez. Svilenčaste pajče-vine so se skrivnostno pregiba-le, se trgale in zgubljale v vlažni senci. Na Sodnem vrhu ' in Žabjem gradu so žvižgali razposajeni kosi, ki so se napili medenega vinčka v češmilju. Na pobočju se mi je odprl jasen razgled po Barju. Nad vasmi so se
tel kratke minute, kačji pastirji so se bliskali nad mrtvo mlaku-žo. Na Žalostni gori je pa sladko prizvanjalo. Ko so se udarjali bronasti klicarji v starodavnih linah na svoja široka prsa, je romala duša po vrheh naših gora nad Barjem, od cerkve do cerkve, znamenj na razpotjih do Komina na Ljubljanici, po-klekala pred bornim domačim pragom ter se vračala mirnejša in vedrejša. Še barjanska zemlja, ki tako težko rodi, se mi ni zdela tedaj črna in grenka. Vse
svedrali tanki dimčki, sto skri- je bilo polno ljubke prikupnosti, tih jaškov je oživelo, sto rjavih hiš je obiskalo sonce, tisoč src Jse je zganilo! Še en veličasten smehljaj se je utrnil preko planjave: Bog je šel s svojim nevidnim prstom preko zemlje in se je dotaknil najnižjega bitja. Čudovito tihožitje! Edino vlak je kalil to svečano razpoloženje poletnega jutra. Kakor nabrekla,
sv. Trojica nad Vrhniko, graščinska Bistra in vsa boljša žlahta od Figarčka do Mrkuna na Bregu, mlin na Izvirku, če-gar vrata so kamenita kakor graščinska pod goro, košati orehi, polni zlatega leska, krtine na ledinah, jaški, kjer smo se toli-tokrat igrali in čakali bogve kaj. To smo uživali tedaj, ko smo
pretegnjena pošast je drvel čez | sedeli v bregu pod cerkvijo, med ki so se vračale od rane maše; barjanski svet, se hrupno vrgel1 nami pa mati, vsa v soncu in o-v hlevih se je oglašala živina, preko mostu na Ljubljanici in'žarjena. Ona je trpela za nas,
za hip postal, neprestano sršeč'da smo mogli uživati vso to le-in nezadovoljno goltajoč.. Pa sejpoto, sem se spomnil, ko sem je zopet zagrizel v breg, divje stopil iz svetišča in se napotil
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in 30 naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
MOL1TVENIKI.
ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovene^.
SLOVENSKI MOI.ITVENIKI
"BOGU KAR JE BOŽJEGA", priredil F. Finžgar,
Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza.... 85c
KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00
MC LITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za starejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za
v žep. V usnje vezan z zlato obrezo........................................................1.25
Rndei"-a obreza .................................................-..........................8Sc
Umetno usnje trde platnice, zl. obreza.................... 1.00
Umetno usnje vatirane plat., zl. obreza.................... 1.00
Pristno šagren gladko usnje, zl. obr......................... 1.50
Pristno prešano šagren usnje, zl. obr..................... 1.50
V	platno vez., zlata obreza............................................ 75c
V	usnje vez., zlata obreza ............................................ 1-00
Vatirane platnice, zlata obreza ................................... 1.25
Bele koščene platnice, zl. obreza................................ 1 25
MARIJA VARH1NJA:
V	platno vezan ................................................................ 75c
Fino usnje, vatirane pJatrffce ........................................ 1-S0
NEBESA NAŠ DOM:
V	platno vezan ............................................................... ^c
Fi..o usnje, vatirane plat., zl. obreza............................ 1-50
OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.................... 75c
Bele koščene platnice, zlata obreza.......:.................... 75o
RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c
SLAVA MARIJI, spisal Rev. K. Zakraišek, debelejši tisk. Vezane v umetno usnje, zl. obr......................1.00
Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... 1.50
SVETA URA: V platno vezan ........................................ 85c
V	fino usnje, zlata obreza .......................................... 1-50
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE:
SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. 75c
VEČNO ŽIVLJENJE, spisal Gregor Pečjak, doktor bogoslovja. Lepo vezan z zlato obrezo. Zelo praktičen molitvenik .....—............................................. 1-2S
VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno
vezan .................................................................................. 7Sf
ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane:
Mala oblika, zlata obreza ........................................................................................85c
Večja oblika, zlata obreza ........................................................................................1-00
Bele koščene platnice, zlata obreza........................................................1.00
Zlate platnice ....................................................................................................................................1.50
Vez., rdeča obreza .................................................................................................75c
HRVATSKI MOLITVENIKI
SLAVA BOGU, fine usnjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75
UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlat? obreza............ 1.50
VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep.......................... 1.50
Koščene "latnice, zlata obreza .................................... 1.50
ZVONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata
obreza .................................................................................. 1.50
ANGLEŠKI MOLITVENIKI
THE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ............................ 25c
IITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK,
(za otroke) .................................................................. 45c
MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za
ml-jše in starejše), zlata obreza .............................. 1.00
KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje
vezan, zl. obreza ............................................................. 75c
V boljše usnje vezan, zlata obreza............................ 1.00
1'ino usnje, mehke vatirane platnice ........................ 1.50
Koščene platnice, zlata obreza, z lepo sliko na
platnicah ...................................................................... 1.50
Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na
platnicah vdelan lep križ, lep molitvenik............ 1.75
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza ............................................................ 2.50
Usnje, rdeča obreza ........................................................ 2.00
Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da bo tako mogoče po želji ustreči vašemu naročilu. Naročilom je pridejati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
vrisnil in se zgubil med skalnimi zasekami.
proti domači vasi nad Bregom. Ko sem se pod noč vrnil v
Tako sem se po dolgem času. LJubljano, mi je bilo kakor jetniku, ki mu izvablja spomin na
na,
približal našemu svetišču _____
gori in postal vrh stopnišča, ki P°mlad in Prostost le bolečino
vodi na mehko trato. Tam je
in grozo. Ozračje med ozidjem
ostalo še vse pri starem, nedo-;j'e bil° sparjeno in težko, obra-taknjeno in sveto. Semkaj še ni zi P° kavarnah dolgočasni in
neiskreni, luči brez lepega bleska in prijetnosti. Nekje v predmestju so se utrinjoli pijani glasovi, daleč na železnici so se o-glašale lokomotive, ki so vse nestrpne pričakovale, kdaj bodo zdrvele v nove daljave ter se v jutru srečale z zlatimi zarjami. Nebo nad mestom je bilo za-mazanorjavo, polno dimastih spuščajev, brez zvezd. . . Samo nad Barjem so se smehljale bele božje poslanke, tako nizko so migljale, kakor da vabijo na pot, ki vodi v one kraje.
Žalostna gora! Rad bi se še enkrat odpočil na tistih maho-vitih samotah, kraj lipovega
drevoreda, kjer krikajo murni tako svobodno in nemoteno. Tam bi zadremal, morda bi se oglasili zvonovi in se potrkali na bronaste prsi, iz katerih bi privrela pesem o mladosti, mesečnih nočeh, tihih stezah. Morda bi se sklonil kakor nekdanje dni nad me dobri obraz matere, morda bi začul zvonkljanje črede, pesem pastirjev,, ki se osamljena zgublja nekje v Barju.
Žalostna gora! Kdaj se povrnemo za vedno v tvoje naročje, kjer nam bo prizanešeno z razočaranjem in lažmi!. . .
ZDRAVJE IN BOLEZEN
Prof. Caspari trdi, da hrana, ki vsebuje mnogo vitaminov (sveža zelenjava, sveže sadje,
segla neusmiljena roka, ki ji pravimo kultura. Štirinajst postaj križevega pota, počrnela o-peka, mahovi in zidovju, železne vezi na oknih. . . Obšel sem križev pot. Nič se še ni odkrih-nilo od drage častitljivosti in skromnosti! Podobe so ohranile nekdanji sij, Jezusov obraz je ostal krotak, Judje krvi željni, jeruzalemske žene objokane in drobne. Oddrznil sem stranska vrata in pobožno vstopil. Tajin-stven somrak je napravljal svetišče skrivnostno, večnost se je selila med oboki; po ozkih stopnicah, ki vodijo nekam na stranski kor, so tihotapili mrakovi in se sramežljivo odmikali. Obrazi svetnikov so bili beli, oči velike in polne hvaležnosti, Marija na oltarju pogreznjena v žalost in bridkost. Poljubi romarjev so se še svetili na marmornih stopnicah pred velikim oltarjem, na zlatih svetinjah in zaobljubi jenih spominih. Nobene groze in tesnobe zaradi misli na večnost, sami spomini in zaobljube, ki ne vežejo ampak dvigajo in osrečujejo ubogega človeka. Semkaj so prihajale naše matere, da potožijo težave in martre. Njihovi obrazi so bili podobni gram-plastim jabolkam, ki prezgodaj dozorijo in nagubajo rdečkasto kožico. Molitev teh žena je bila priprosta, končavala se je s tisočerimi križi, ko so ustnice šepetale prastari amen. Kleče so jetra, surova hrana itd.) pospe-se plazile okoli velikega oltarja šuje rast zločestih oteklin, be-in trpele z Marijo sedem žalosti, ljakovinska hrana (meso, ribe) Še se spominjam nekega ro- nima nanje nobenega vpliva, marskega dne v poletju, ko smo ogljikovi hidrati (močnate jedi šli z materjo na Žalostno goro, I in zlasti sladkor) ter maščobe
kjer je bilo veliko opravilo. Množice romarjev so se vsipale s širnega Barja, . od polhovgrajskih globoč do ižanskih zavodov, kjer se je nekoč igral hudič s Krimom, od Menešije do raki-1 ških senožeti. Gospodarji, ne-| rodni pastirji, matere, čolnarski hlapci, dekleta s kito rožmarina v molitveniku. Čudoviti prizori! Težke kmečke obleke, barvani naglavni robci, zaguljeni čevlji iz kravjega usnja, raz-pokane dlani, revščina in vonj po senu, srca pa mehka in polna otročje udanosti.
Po maši smo sedli z materjo v breg pod cerkvijo, da se po-krepčamo s sladkimi odpustki. Romarji so iskali senco v leščev-ju, dekleta so se smukala med brinjem. Čudovit pokoj poldneva je ležal vsepovsod, na Barju, med revnimi kajžami, pod lipami, vrh zlatega cerkvenega jabolka, kamor se je zatekla nev-gnana postolka. Še železna kača je nehala drgetati, vsa mrzla in strupena je ležala sredi poljan in njiv, noben pisk ni presunil poldanskega miru. Čreda brezbrižnih oblakov se je gnetla nad Lipovcem, v bukovju je štel de-
pa jih naravnost zavirajo. Kuhinjska sol nima nobenega vpliva na raka, kalijeve soli (zelenjave) ga pospešujejo, kalcijeve soli (mlečni produkti) pa ga ovirajo.
*
Osebo, ki jo zadene strela, položimo na sveži zrak, poškropimo jo s hladno vodo in jo skušamo obuditi z umetnim dihanjem, ki naj traja dolgo, vsaj do
zdravnikovega prihoda. *
Povprečna življenjska doba ljudi iz kulturnih narodov je bila v 16. stoletju 21 in pol leta, danes pa je 40 in pol leta.
-o-
SLADOLED PRINAŠA TIFUS Iz Amsterdama poročajo, da je v Winsumu, provinca Gronin-gem, zbolelo 250 oseb zaradi u-živanja sladoleda. Pri vseh so se pojavili znaki tifusa. Bolnike so prepeljali v bolnišnico, oblast pa je uvedla preiskavo.
-o-
" 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in na-odnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese ase delovanje."—Rev. Čeme.