Edini slovenski dnevnik ? Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
>.-—mm H—H M J* ..... w I w
The only Slovenian daily -s in the United StatesJ
Issued every day except 1 Sundays and Holidays
TELgroy PISARN«: 4687 CORTLANDT._Kntertd as Second-Class Matter, September 21, 1833, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TXLEFON PISAEHM: MS7 CORTLAKOT
NO, 169. - ŽTEV, 169^____NEW YORK, TUESDAY, JULY 21, 1914. - TOREK, 21. JULIJA, 1914.	~	VOLUME XXH LKTHIK XXIL
lz Avstro-Ogrske. 1 češke demonstracije.
—o—
Trgovec in profesor sta se smrtno ponesrečila v gorah. Trupli so
že dobili. Rabelj Jožef Lenk. -o— ATENTATORJA.
Frctinemške demonstracije v Polj. ski in Moravski Ostravi. Bojkot vseh nemških trgovcev. —o—
Dunaj, Avstrija, 20. julija. — Sem je dospelo poročilo, da sta se v tirolskih Alpah smrtno po-| nesrečiIa trgovec Hugo Koehler j in profesor Georg fieunuann. ; I rtipli, ki stil popolnoma razme-jsarjeni, so že dobili. Odpeljali so i ju v Inomost, k jej- se ho vršil 22. j julija pogreb.
Iz Karlovih Varov poročajo, da je <lohil dunajski rabelj Jo-jsejih Lenk, ki se mudi tam na letovišču. naročilo, takoj odpotovali s sv >jima dvema pomagačema v Sarajevo. Kot se čuje, prideta atentatorja Priuči'- in Gabrino-vič pred vojno sodišče, ki ju ho skorajgotovo obsodilo na smrt.
V Poljski in Moravski Ostravi 'so se vršile velike protinemške demonstracije. V Poljski Ostravi j so imeli Cehi veliko zborovanje, na katerem so govorniki pozivali C'ehe, da naj popolnoma bojkotirajo vse nemške trgovce, obrtnike in denarne zavode.
Po shodu so odkorakali Čehi preko mosta v Moravsko Ostra-vo in vprizorili tam velike demonstracij«'. Ker policija ni mogla ničesar opraviti, ji je prišla žandarmerija na pomoč in po dolgem prizadevanju pregnala demonstrante. Do dejanskih spopadov ni prišlo.
Dunaj, Avstrija, 20. julija. — Vsled umora avstrijskega presto-lanoslednika je rojna med Avstrijo in Srbijo neizogibna. Vojni minister Krobatin in šef generalnega štaba Konrad Hoetzen-dorff sta se vrnila na Dunaj in se že najmanj trikrat posvetova-1 la z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom.
Proaibicija in policija. I Clarksburg, W. Va., 20. julija. I Mestni očetje so odpustili danes ! polovico policijskega moštva, ki Iznaša v celoti celih šest mož. S i prvim dnem tega meseca je sto-! pila v veljavo nova prohibicijska ; postava in od tedaj nima policija jskoro nobenega opravka. Xjeno j glavno delo je bilo, da je spravljala pijance domov. Od 1. t. m. pa se je v celoti aretiralo pet o-jseb, med njimi eno radi pija-• nosti.	•
Številni samomori.
Philadelphia, Pa., 20. julija. — | Coroner Knight poroča, da je od pričetka tega leta v tem mestu izvršilo 150 oseb samomor. To se smatra kot nekak rekord. Izmed samomorilcev je bilo 79 poročenih, 71 pa sartskegi stanu. Večina je bila v starosti med 20. in 50. letom in mož je bilo trikrat toliko kot žensk.
ROJAKI NAROČAJTE Sfc NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. [ DRŽAVAH.
Bele sužnje.
Značilna izpoved Mrs. Hansono-ve. Brezsrčneži ji niso pustili nobenega denarja.
V Bronxu se je začela včeraj pred sodnikom Gibbsom zanimiva obravnava proti Franciscu i Machilotte, ki je obdolžen, da jej kupčeval z dekleti. Kot glavna j priča je nastopila 29-letna vdo-1 va Adelia Nealy Hanson, ki je dospela sem iz Bridgeport, ( onn.,' iu padla obtožencu v roke. Nekaj tednov je v miru in prijaznosti živel ž njo, potem jo je pa začel pošiljati na cesto. Vsako noč je zaslužila od $5 do $10; pri neki priliki je prinesla domov celo $69, katere je pa morala izročiti i do zadnjega centa svojemu *"go-j spodarju". Pri obravnavi se je tudi dognalo, da Hansonova ni ravno nedolžna ovčiea. ampak ima že precej burno življenje za seboj. Zadnja štiri leta je imela j ljubavno razmerje ž nekim zdrav- j nikom in še z nekaterimi drugimi možkimi. Razen Macliilotta se je moral zaradi istega pregreška zagovarjati tudi Enrico Gresso. Sodišče spoznalo oba krivim. Razsodba ho proglašena v pon-j deljek.
Mrtvi in ranjeni.
Panama, 20. julija. — Pet mož je bilo ubitih in 18 težko ranjenih, ko je danes v Culebra-zarezi predčasno eksplodiralo 4800 funtov dinamita. Eksplozija je razdejala tudi neki prevozni čoln, vendar pa ne bo vsled tega prav nič otežkočeno delo v zarezi.
Izletniški parnik zgorel.
Canandaigua, N. Y.. 20. julija. Parnik "Ogarita". eden največjih izletniških parnikov na Ca-nandaigua jezeru, je zgorel danes ob svojem pomolu. Škoda znaša $15,000.	t
Pogodba z Uruguay.
Washington, I). C., 20. julija. -Državni tajnik Bryan in poslanik Maria de Pena sta podpisala danes pogodbo, vsled koje se Združene države in Uruguay zavežejo,> da predložijo vse diference, kate-; rih ni mogoče rešiti diplomatic1-1 nim potom, najmanj skozi eno le- [ to mednarodni komisiji, obstoječi; iz peterih članov. To je 19. slič-nih pogodb, katere se bo dosta-' vilo tekom tega tedna senatu. -.——
Umrljivost otrok.
Vlažno soparno vreme zadnje-' ga tedna je bilo v veliki meri od-| govorno za veliko umrljivost med otroci. V New Yorku je umrlo tekom preteklega tedna 269 o- j
trok, starih manj kot eno leto. _
Konvencija Western Federation of Miners.
Denver, Colo., 20. julija. — Western Federation of Miners je pričela danes svojo 21. letno konvencijo v Fraternal Union Hali. V današnji seji so prišla na vrsto le poročila komitejev. Zanimive razprave je pričakovati, ko se bo obravnavlo upor Butte Local teri michigansko stavko.
Morilka Caillaux
pred sodiščem.
Pravi, da ni nameravala usmrtiti Calmette-a. Zasliševali so jo tri ure.
RADOVEDNO OBČINSTVO.
Ustrelila ga je v grozni razburjenosti.* "Največjemu sovražniku ne privoščim svojega trpljenja.
Pariz, Francija, 20. julija. — Danps se je začela obravnava proti ženi bivšega finančnega ministra Caillaux-a, ki je ustrelila urednika časopisa "Figaro", Gastona Calmette-a. Takoj v začetku zasliševanja je podala sledečo izjavo: — Gastona Calmette-a sem. ustrelila, ker sem vede-i la, da bo priobčil pisma, katere I mi je pisal Caillaux, ko še ni bil ločen od svoje prve žene. Pisma j»* ukradla Mine. Gueydan z namenom, da uniči mojega moža. Gospodje sodniki in porotniki, vedite, da ga nisem namenoma usmrtila. Nikdo si ne more predstavljati, kaj sem pretrpela. Tega trpljenja ne privoščim niti svojemu največjemu sovražniku. I Kamorkoli sem prišla, so me napadali, in nazadnje sem se začela celo bati, da bi me ne umorili. Ali je mogoče kaj čudnega, da sem v takih razmerah izgubila za trenutek glavo? Še enkrat po-vdarjam, da tisti hip nisem vedela, kaj delam.
V justično palačo je bil tako velik naval, da je moralo delati vojaštvo red. Vstop so imeli le politiki in žurnalisti ter njihove žene. Zasliševanje je trajalo tri ure.
— Imela sem dovolj vzrokov — je rekla — da nisem hotela videti svojih in njegovih pisem natiskanih v časopisih. Nasproti niki so hoteli s temi pismi ovreči ministrstvo in uničiti mojega soproga, ki je bil vodja republikanske stranke. Bolj kot vseh nasprotnikov sem se pa kakor ma-i ti bala svoje hčere. Žal mi je, da se nahajam v takem položaju, še stokrat bolj žal mi je, da sem jaz povzročila to strašno tragedijo.
Jetniki kot delavci.
Jetniki grade ceste in uredilo se je prvo državno taborišče v Cat-skill-gorovju.
Albany, N. Y., 20. julija. — Oddelek kaznjencev je pričel danes z zgradbo ceste v Catskills, da se dobi dobro zvezo med Albany in New Yorkom na zapad-ni obali Hudsona. Dvajset kaznjencev je prišlo iz Sing-Singa in sličen oddelek bo kmalu sledil. Ako bo zima mila, se bo taborišče vzdrževalo celo zimo. Zakonodaja je dovolila .$190,000 za to cesto, vendar pa bodo znašali stroški le kakih $100,000, ker so pri delu zaposleni kaznjenci.
Slednji delajo brez vsake omejitve. Z izjemo delavnih in ur za počitek gredo lahko poljubno iz taborišča. Pri njih je le en ue-oborožen paznik. Komisar Carlisle cestnega department a je odobril seznamek predmetov, katere si žele jetniki v lastno zabavo. Med temi predmeti se nahajajo žoge, karte in druge igre. Iz Sing Singa se je odposlalo tudi poročevalca za list *4Star of Hope", ki izhaja v jetnišnici. Ta poročevalec je bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je ubil svojo ljubico.
Sodnika grozila z bombami. London, Anglija, 20. julija. — "Vse moje bodoče bombe so namenjene sodnikom in sodiščem. Upam, da bo to, v katerem se sedaj nahajam, prvo zletelo v zrak", je rekla včeraj neka su-fragetka, katero so aretirali zaradi nameravanega atentata. Ko so jo peljali v zapor, je pela marse-ljezo.	. .-.U'tw.iA-
Roparski morilec.
—o-
Povodom procesa proti banditu Robinsonu se je izdalo izvanred-ne varnost nje odredbe.
Boston, Mass.,! 20. julija. — Izvanredne varnostne odredbe se je izdalo za proces proti L. Robinsonu, ki je obtožen, da je dne 10. junija v kavarni Bovlston u-strelil policijskega inšpektorja Thomas J. Norton-a, ko je hotel slednji v spremstvu par drugih policistov aretirati obtoženega, katerega se je zasledovalo radi roparskega umora, izvršenega v Grand Rapids, Mich. Okrajnemu pravdniku Pelletier in šerifu Quin so -namreč došla poročila, da bodo prijatelji obtoženca skušal i rešiti jetnika ali pa da bodo priredili demonstracije. Ko se je pričel danes proces ter so bili izbrani porotniki, niso pustili uradniki nikogar v sodno dvorano, ki se ni mogel povoljno legitimirati. Jetnika se straži noč in dan z veliko pazljivostjo ter je čez noč zaprt v sodnijskem poslopju. Joseph Diuldy iz Pittsburgh a. Pa., ki je isto popoldne sedel z Robin-sonom pri isti mizi, bo procesiran kot domnevni sokrivec. Da dobi demante in druge dragulje v vrednosti $15,000, katere se je našlo pri obeh ob priliki areta-' cij<\ j«' vložil Henry J. Homrieh iz Huntington, W. Va. tožbo za povrnitev. Spoznal je baje veliko draguljev kot svojo lastnino, ki mu je bila ukradena marca meseca iz njegove prodajalne.
Posredovanje kralja J ur j a. London, Anglija, 20. julija. — Kralj Jurij si na vse načine prizadeva, da bi se čimprej uredilo vprašanje glede Home Rule. Za danes je sklical konferenco voditeljev vseh važnejših političnih strank. Navzoča bosta tudi vodja opozicije Bonar Law in Sir Edward Carson. Voditelji delavske stranke odločno protestirajo proti vmešavanju kralja v politične zadeve.
Črna morilka. Philadelphia, Pa., 20. julija. — Da se ugotovi obseg počenjauja na farmi za otroke, 1542 Lambert St., je pričel danes detektiv J Frank Paul prekopavati zemlji-! šče. Domneva se, da je bilo na tem prostoru zakopanih veliko, otrok.	- -
Ko se je vdrlo v hišo ter areti-' ralo črnko Mattie Burk, so našli detektivi šest dojenčkov, 'izmed kojih je bil eden mrtev, ostali pa blizu smrti. Paul pravi, da je našel uboge otroke v zabojih in skrite pod posteljo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	$	K.	$
5________1.10	130________26.65
10________2.15	140________28.70
15--------3.15	150________30.75
20________4.20	160________32.80
25....	5.20	170________34.85
30________6.25	180 ...	36.90
35....	7 30	190....	38.95
40--------8.30 200________41.00
46________9.35 250________51,25
50....	10.35 300________61.«)
55________11.35	350....	71.75
60....	12.40	400....	82.00
65________13.40	450....	92.20
70....	14.46	600....	102.50
75________15.45 600________123.00
80....	16 50 700____143.00
85________17.60 800____164.00
90________18.50 »00____184.00
100....	20 60 1000________204 00
lin________22.55 8000________408.00
120....	24.60	6000.... 1018.00
Postarina je všteta pri teh svo tah. Doma se nakazane svote po polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pofciljatve razpošilja na zadnjo poŠto e. k. poštni hranil nični urad na Dunaju ▼ naj krajšem času.
Denarje nam poslati je najpri lične je do $50.00 v gotovini t priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
mixiixm,
162 Cortland t St. New York, N. Y 6104 St. Clair Avenue, N. B.
Dva velika požara. Junaški stražniki.
Več kot $10,000 škode. Promet je bil celo uro ustavljen. Ljudje so zbežali na strehe.
NIKDO POŠKODOVAN.
—o—
Požar se je širil s silno naglico in uničil vse pohištvo. Veliko število gostov.
Včeraj zjutraj je skoraj istočasno izbruhnil po>:«r v hiši štv. 2504 Atlantic Ave., Brooklyn, in v štv. :i!7 Bowery, Manhattan. Prebivalci so spali in ko so se prebudili, so bile stopnjice že tako poškodovane, da jim ni pre-ostajalo drugega, kot. pobegniti na streho, odkoder so jih rešili stražniki in ognjegasci. Vsled požara na Bowery, ki je povzročil več kot $10.000 škode, je bil promet na 3. Ave. in Williamsburg mostu skoraj celo uro ustavljen.
Kako je nastal ogenj na Atlantic Ave., se dosedaj še ni moglo dognati. Neki stražnik je opazil, da se kadi iz kleti, nakar je dal devetnajstim družinam znamenje z zvoncem. Nekemu stražniku se je posrečilo priti na streho in od-tam je spustil po vrvi na malo nižjo sosednjo hišo 26 otrok. Medt em so dospeli ognjegasci in j rešili ostale s pomočjo lestvic. Naravnost čudno je, da se ni nikdo niti malo poškodoval.
V restaurautu omenjene hiše na Bowery se je vnel lonec masti, ki se je začela razlivati po lesenem podu. V sobah so prenočevali 104 gosti, ki se morajo zahvaliti za življenje le hladnokrvnosti stražnikov in ognjegascev.
Napadel je očeta.
Petnajstleten deček je napadel z noiem svojega lastnega očeta. — Pred sodiščem.
—o—
Pred sodišče za otroke v Ja-maici so privedli včeraj 15-letne-ga Henry Meister s št. 1784 Gates Ave., Ridgewood „ vsled obtožbe, da je v soboto z nožem dvakrat ranil v hrbet svojega lastnega očeta. Kot tožiteljica proti mlademu vročekrvnežu je 1 nastopila njegova mati, ker se je oče branil zahtevati pred sodiščem zadoščenja in kazni za sina.
Mladi Meister se je izučil v fotografiranju ter je bil zadnji čas prisiljen razvijati svoje plošče v kuhinji domačega stanovanja. V sobi je spal podnevi oče, ki dela kot pek le ponoči. Oče je prepovedal sinu, da bi izvriseval dela v boljši sobi. V soboto je izjavil deček očetu, da bo odslej naprej uporabljal sobo za svoja dela. Vsled tega je prišlo med o-bema do hudega prepira, tekom kojega je glasom izpovedi matere mladi Meister prijel za nož ter dvakrat sunil očeta v hrbet. Poškodbe so na srečo povsem neznatne. Sodišče je pridržalo mladiča v zaporu do <nadaljnega zaslišanja, ki se bo vršilo dne 27. julija.
čedni sodniki.
Washington, D. C., 20. julija. Na Pribilof otočju v Beringškem morju so zaprli pet zveznih uradnikov, ker so vganjali različne orgije s tamošnjimi domačini. Naznanila jih je neka učiteljica. Oblasti so uvedle strogo preiskavo.
Zloraba pošte.
Mobile,. Ala., 20. julija. — Hardway Youne, eden najbogatejših trgovcev z železnino na jugu ter dobro poznan tudi v New Yorku in Atlanti, je bil danes ra-l di zlorabe pošte obsojen v zvez-1 nem sodišču ha 18 mesecev ječe t
Delavske stavke.
1 Oblasti v državah Arkansas in
Kentucky stoje popolnoma na ► strani izkoriščevalcev.
Fort Smith, Ark., 20. julija. —
Se. tekom razprav pred veliko poroto v (»reemvood se je pripravilo danes zaporna povelja za več oseb, katere se dolži umora, požiga in upora v zvezi z nemiri v rovih Baehe-Denman Coal Co. v I Prairie Creek.
Nemiri so nastali, ko so napadli stavkokazi taborišče stavkar-jev, a so bili od slednjih pognani v beg. Velika porota je zaslišala nekega stavkokaza, ki je izpovedal, da je videl, kako so stavkarji ubili dva paznika.
V rovu Colorado Coal Co., kjer se stavka, je izbruhnil požar vsled diuamitnih razstrelb.
Družine stavkarjev (zapuščajo stavkarsko okrožje ter se selijo v Fort Smith ter druge večje kraje.
Greenville, Kv., 20. julija. — Uradniki Muehlenberg County so se napotili v pretekli noči v Cleaton, Ky. vsled poročila, da so se vršili tam hoji med pazniki Bevier Coal Mining Co. ter stavkujočimi premogarji. Uradniki so danes sporočili, da je bilo ranjenih šest oseb, ko je superintendent J. P. Cox v družbi ; paznikov pregnal 25 stavkarjev od kompanijske prodajal-ne. Stre-, li so padli od obeli strani. Oblasti izjavljajo, da se bo aretiralo več stavkarjev.
Columbus, O., 20. julija. — Uradniki U. M. so razposlali danes vsem krajevnim unijam po deželi oklic za podporo 45,000 stavkarjem, ki stavkajo od meseca marca. V oklicu se glasi, da ho borba najbrž trajala še dolgo časa. Kakih 20,000 premogarjev se bo vrnilo na delo v distriktih, j kjer se je podpisalo nove pogodi
be.
--
Divji lov.
Dva mlada haudita sta hotela včeraj zvečer na 10. Ave. in 33. cesti, New York, oropati Johna L. Carev-a. Opazil ju je stražnik Foley in se jima skoraj neopa-ieno približal. Kakorhitro sta ga zagledala, &ta stekla v hišo štv. 41. 10. Ave., odtain pa na streho; stražnik jima je neprenehoma sledil. Ker je videl, da mu ne preostaja drugega, je začel streljati za njima. Zadel je Jamesa Murphy-a, nakar se je tudi njegov tovariš James Doyle udal. Ranjenca so prepeljali v Belle-vue bolnišnico.
Padel v vroči katran. Malone, N. Y., 20. julija. — Delavec William Bunlace je padel v posodo vročega katrana in se strahovito opekel. Zdravniki imajo le malo upanja, da bi o-zd ravel.
112. rojstni dan. Mountain Home, Ark., 20. jul. Mr., Elvira Waldron iz Marion County je praznovala ravnokar svoj 112. rojstni dan na svojem domu ob Sister Creek. Pri slavlju je bilo navzočih 120 potomcev, o-trok, vnukov, pravnukov in pra-pravnukov. Bila je mati 16 otrok, izmed kojih jih živi še enajst. Njen najstarejši sin je atar 83 let. Njen soprog, John Waldron, veteran iz državljanske vojne, je u-mrl leta 1890. Mrs. Waldron ni nikdar nosila očal in še sedaj gre večkrat po pet milj daleč na sprehod_
di umora predsednika Madera. Domneva se, da je glasom pogodb z Mehiko izročitev mogoča.
General Villa je baje zelo vznemirjen vsled poročil, da je pričel general Orozco s protirevolu-cijo ter da se nahaja baje na poti proti državi Chihuahua. Orozco je doma iz te države ter se domneva, da se mu bo pridružilo na tisoče federalcev, ki so sedaj raztreseni na meji.
Carranza bo sprejel delegate Carbajala.
Sedaj j® upati, da se bo doseglo sporazum med konstitucijonalisti in federal ci.
IZROČITEV HUERTE.
Konstitucijonalisti bodo zahtevali od evropskih vlad, da se jim izro-! či Huerto.
<
—o—
Washington, IX C., 20. julija. Državni tajnik Bryan je danes najboljšega upanja, da bo kmalu prišlo do mirnega sporazuma med ] rovizoričuitu preiUednikoiu Car-hujaloin in generalom Carranzo, vsled kojega se bo izročilo vladno oblast v roke konstitucijonali-sto v.
Bryan se je posvetovat danes s < astellot, osebnim zastopnikom predwednika Carbajala. Castellot je obvestil državnega tajnika, da s«- je zopet uvedlo ustavne garan-eije ter da »o federalei izpraznili mesto JSair Luis Potosi. Chilenski J oslanik Suarez je izjavil, da skuša washingtonsku vlada še vedno ščititi življenje in imetje pristašev Iluerte.
Vznemirjenje radi gihanj če> Zapate v okro/ju mehiškega glavnega mesta se je nekoliko pole-1 glo, ker so dospela poročila, da ko hile vesti zelo pretirane ter da je dosti vojakov in prostovoljcev, I ki bi z lahkoto odbili vsak napad od strani Zapate.
Kako stališče bodo Ka vzele »•vrečke velesil?, ko se l>o napravilo koneenq obračun z Mehiko, je razvidno iz današnjega dogodka, ko j«- naprosil francoski nadome-stujoči poslanik Clausse za pogovor s predsednikom. Predmet pogovora naj hi bil umor dveh fran- ! roških duhovnikov, ki sta bila list reljena na povelje generala Vil-le. Predsednik Wilson ga ni mogel sprejeti ter se bo vršila avdi-jenea jutri. Franeoski poslanik sam se mudi na počitnicah.
NVashingtonska vlada se je že večkrat pritožila pri konstitueijo-nalistih radi pristranskega ravnanja napram katoliškim duhovnikom, vendar pa ni dobila nobe-l nega zadovoljivega odgovora. Ta problem bo eden najtežjih, katere bo treba rešiti, ko bodo zasedli konstitueijonalisti glavno me-
V ofieijelnih krogih vlada veliko veselje vsled došlega poročila, da bo C'ar ran z t sprejel-delegate Carbajala, ki se hočejo posvetovati z njim radi predaje vlade.
Velika posojila, katera je najel Huerta v inozemstvu, so bila sklenjena vsa pred 10. oktobrom p. 1. Posojila s poznejšim datumom so bila vzeta pri mehiških bankah. V koliko so bile pri tem interesi rane evropejske banke, se še ne ve. Jasno pa je, da ne bo nobena evropska banka mirno gledala, ako ne bo hotel Carranza priznati teh posojil ter bodo o-škodovani inozemski interesenti. Predsednik Wilson je dal namreč razglasiti, da bo smatral vsa dr~ žavna dejanja Huerte po 10. oktobru za neveljavna in nepostav-na.
Puerto Mexico, Mehika. 20. julija. — Bivši diktator je še vedno t n kaj ter noče odpotovati, dokler ne bodo vsi njegovi prijatelji in zvesti častniki na krovu enega parnika. To se bo zgodilo najbrž do jutri ter se bo kakih 110 pristaiev Huerte ukrcalo na parnik "Mexico" Mexico Navigation Co. Diktator sam in general Blanquet s štabom bosta z nemško križarko "Dresden" odpotovala v Jamaieo.
Vlak, v katerem stanuje Huerta, je od vseh strani zastražen od federalnih vojakov. Čete se bodo vrnile v glavo mesto, kakor hitro se bo Huerta ukrcal.
Chihuahua, Mehika, 20. julija. KonstfMreijonaHsti nameravajo zahtevati od države, kamor bo ]>ribežal Huerta, njegovo izročitev V roke mehiških oblasti. Huerto kakor tudi člano njegove via-
■^ffAffrr*'"-'^
1———i-.»»»»gg Cena vožnja
zm tcrmmni ]n brzl parajte 'Avitra-Asericii proge)
Martha 'Washington!
oiplije ▼ soboto, doe 8. avgusta
▼•iaja do Trti« mow 13 dnL
do Trsta ali Rek« - •	$29.00
Cmam voznik Brtkov: do LJubljane - - -	$30.181
do Zagreba - - • -	$30.081
(tflflrt n. i« ra. »««iaa>	v«faT»
$4.00 vrt u odrasle, n »trike polsrica. Trn «4d«lek paasbM tafllata* priporoCamo.
V«ta|« H,tk« 1. d»Mtt pri rt. 8AKSER. M OortUndt H«W Y«r*.
■	_ .. __' . J
GLAS* NARODA, 21. JULIJA, 1914.
I
ronica. 4'ker drugače bi se mogli kesati."
Nato sta se poslovila. Baronica' ni ničesar povedala G it i o tem razgovoru. Urez dvoma bi ponosno vdovo zelo razžalilo, ker ni hujših besedi za žensko, nego kadar mora slišati: ''Ne mara te, ker si prestara zanj!"
Po tem razgovoru je pričela baronica razmišljati, kaj naj stori, da bi se poroka kmalu izvršila. Naposled se je domislila, da j mora poklicati na pomoč udane-ga zaveznika. Spomnila se je ta-j koj vieebana Najšiea. Bil je na glasu mešetarja, pa je s tem tudi (obogatel. Če je bilo treba napra-j viti oporoko, ki naj koga prezre, so klicali Najšiea; ako se je prodajalo posestvo, hiša, je bil vedno > Na išič priča pogodbi; če je bilo i treba prisiliti koga v ženitev, vselej je moral to storiii mojster Najšie.
Baronici ni bil všeč radi teh ne-lepih lastnosti, a v taki stvari, kjer treba napraviti zakon — tu potrebuje zvitih, prekajenih ljudi. ki bodo znali pregovoriti obe stranki ter ju z vezat i, še preduo bosta razumeli.
"Okoli snežnikov".
Pred kratkim se j«' vršila velika gorska dirka po tirolski!? Alpah pod naslovom "'Okoli snežnikov"'. Proga je bila dolga #>1 km. Dirke, se je udeležilo izredno mnogo dirkačev iz Avstrije in Nemčije. Dirkači so bili poraizde-Ijeni v ni skupine: v civilne amaterje, v vojaške amaterje in v profesioniste. Start je bil v !:io-mostu točno ob 12. ponoči. ( esta je bila vsled dolgega deževja zelo slaba in je mnogo dobrih vo-začev vsled padea izgubila šanse. Interesant«'»i je bil sledeči inter-mezo med vožnjo. Od Boieana naprej so napravili amaterji s pro-fesionisti velezauimivo tekmo. Vozili so Gregi, Kofier, Mesehar, Jos. M eschar in prolesionist lluschke. V najhujšem tempu sta se odtrgala Gregi in Kofler od o-stalih dveh ter vozila sama skozi Gossensass. Šele na vrhu Bren-nerja ju je došel Huschke, d »čim je Mesehar zaostal za 8 minut. Pri civilnih amaterjih je bil prvi Jos. Mesehar, ki je vozil 15 ur. 28 min. in 1T> sek., pri prolVsioiii-stih ]>a Huschke (Beroliu). ki je vozil 14 ur, 55 min. in 7 sek. — Gregi, ki je že lani zmagal pri tej dirki, je vozil ."5 minut manj kot Meschar in samo 128 minut več kot profesionisl Htische.
Sodnik in sufragetka.
Iz Londona poročajo: Še mlada sufragetka, ki pa noče povedati svojega imena, je hotela pred par dnevi vdreti v stanovanje ministrskega predsednika Asquitha. Sufragetko so aretirali in privedli pred sodnika. Med tem in mlado sufragetko se je razvil sledeči razgovor: Sodnik: "Zakaj ste to storili?" Sufragetka: ''Imam razne vzroke, poiskati Asquitha. Jaz ga plačam, in zato mi mora biri na razpolaganje, kadar jaz želim-Vi, gospod sodnik, mi stavite neumna vprašanja."' Sodnik: "Govorite kakor otrok." Sufragetka: 'In vi kakor norec."' Sodnik: "Kakšno je pravzaprav vaše politično naziranje?" Sufragetka: "Moje naziranje je tako, da vi nimate pravice, nadlegovati me s takimi vprašanji. Zavračam, da bi me sodili."' Sodnik: "To vaše govorjenje priča o tein, da pri vas ni vse v redu. Ali ste iz Londona ali z dežele?" Sufragetka: "To vas nič ne briga." Sodnik: "Mislil sem le. ali bi ne bilo dobi o. poklicati vašo mater ter vas izročiti njenemu varstvu." Sufragetka: "Ze zopet govorite neumnosti."' Sodnik ie končno obsodil mlado sufragetko na 40 šilingov globe.
Radoveden.
"Torej, gospod kapitalist, posodite mi tristo dolarjev. Moj bogati stric, po katerem bom jaz podedoval, ker sem njegov edini sorodnik, je z eno nogo že v gro-bu."
"Hm. kaj pa dela z drugo?"
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
C1 je najstarejše in od
ijl	! zdravnikov priznano
p^	kot najboljše sredstvo
Jsm^L	proti notranjim boleznim.
jBf	mmm
I 4'KRACKERJEV" brinjevec je kuhan L^ ' .	iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se
^wrgsgjg prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte sa ponaredb in zahtevajte pravi r^^OT^feSl in čisti brinievec- to je "Krackerjev",
rtr^a^rtB znan že nad 20 let" Ako Vaš tekarnar
Sta/ išl Jifc a	&ost^nicar nima v zalogi, se obrnite
By	pismeno na nas.
Ur	a i V zalogi imamo tudi čisti domači
Kf^jJS TROPINJEVEC in SUVOVKO,
; '" kuhana v naši lastni distillery.
—--------Poštna naročila, se točno izvršujejo.
^	Prva Slovenska veletrgovina
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-94, ST. CHIP. AVE., CIEVELAND, 0.
IMENIK m CENIK
i
najglavnejsih zdravil svetovnoznane	lekarne
PARTOS INEW	YQRKU
RARTOLA za čiščenje krvi in želodca ter redno stolico---- ... $1.00 5 za ROK
PAltTOWILL za želodčne bolezni......T..........................................i.tO 5 za i 00
PAKTOIiERB za bolezni na ledicah ....................................................].C0 5 za 4.00
RHEIJMA - BALSAM & POWDER za revmatizem in kostenico	5 za 4.00
PARTO-GLORY v.a živčne bolezni, slabost in slabo .spanje________1.00 5 za 4.00
PAtlTOCOUGH za kapelj, prsne in plučne bolezni ........................1.00 5 za 4.00
I PARTOCURA zoper glavobol ................................................................i.oo 5 za 4.C'l
1 PAKTOLIN zoper izpadanje in pora.ščanjelas....... .......	1 .(sij 5 za 4<0
[ERLAUER WATER & POWDER za očesne bolezni....................1.00 5 za 4.'„0
; PARTOC V L za kužno srbenje in mazul je--........................................I.OO ."»za 4.00
j PARTOS WE AT za potenje nog..........................................................1.00 5 za 4 uO
! PARTO-BISQUITS za sifili? ..............................."'.	4.(jO
TRIPLETS No. L za akutno kapavicof(triper)................................2.UO
2. za zastarelo kapavico......................
za polucijo a i gubitek semena ........................2.00
4. za beli tok žen ........................................................2.00
PARTOBRACE zoper onanijo in slabo možko naravo ................1.00 5 za 4.00
PARTOijREAM SOAP za one, kateri imajo mazulje po licu
in one, kateri žele imeti gladko kožo........................................1.00 5 za 4.00
ELSAWATER zoper osivele lase............................................................1.00 5 za 4.00
Naročila je pošiljati na:
THE PARTOS PHARMACY, 160 2nd Ave.,	New York.
"Prosim vas, dragi notar", je i začela baronica v globokem basu, 1 ki ga je dobila vsled prehlajenja, "mislite-li vi na ženitev? Vi ste ravno v dobi in tudi v položaju, J ko bi se morali oženiti, protono-J: tarius regni", je pristavila baro-. niča s povzdignjenim glasom, J
"pa neoženjen!___" Baronica ni
mogla dalje govoriti, ker jo je zalotil hud kašelj.
"Ne bi se branil žen^tve", je( odgovoril protonotar, ki je zašel, v malo zadrego vsled nenadnega, j tako delikatnega vprašanja, "če! bi le našel dobro priliko.1'	i
"Vi da niste še našli prilike?" je vprašala baronica, kakor da se čudi.
"Dosedaj še ne!" je odgovoril, nekam omahujoče in negotovo.
"Čudno, ad animam meam (pri] moji duši), čudno!" se je razjezila baronica. "A na Gito, na mojo Gito niste še pomislili? Vi ste lv resnici slepi z zdravimi očmi!"
"Priznavam, da sem mislil nanjo'', je rekel protonotar polu-glasno.
"Pa?..."
"So stvari, ki mi ne dovoljujejo. da sem odkritosrčen..."
"Kaj vam torej, ne ugaja?" mu j rrestrigla besedo baronica nejevoljno. "Koliko je žensk, ki se morejo meriti z Gito? Ni jih. pravim vam, in vi bodete dolgo iskali, a jih ne najdete. In kaj vam ne ugaja! Zares čudno!"
'"Gospa je. kakor se mi zdi, starejša od mene", je pristavil •protonotar, ki se je samo smejal, gledajoč jezno baronico.
"No. kaj potem? Starejša za dva, tri leta, ali je to kaj? Če hi vas kdo ne poznal, bi rekel, da sle vi starejši od Gite", je govorila baronica živo.
"Res je!" je odgovoril protoni ot ar z istim smehom na obrazu. "Gospa Gita se je dobro ohranila. na videz zelo mlada, a..." tu je zopet prenehal.
"Kaj je zopet?"
"Njeni hčerki sta za ženitev godni", je pristavil mirno protonotar. "Posebno Jelena!"
"Pa jo omožimo... nič lažjega nego to!" se je nasmejala baronica. "Potem vam ostane še mala Magdalena... Ah, moj Bog. vi ste res otročji, dragi protonotar! Jelena vam ne bo delala napotja. Mladi Petkovič komaj čaka, da jo zaprosi___"
"Da, potem postane moja žena čez dve leti babica, a jaz quasi — ded... Ne. to mi prav nič ne u-gaja!" je rekel protonotar dovolj odločno.
V baronici je vse vskipelo.
"Prosim vas... lepo vas prosim, dragi protonotar", je rekla baronica z razburjenim glasom, vstajajoč s sedeža, "ne govorite pred drugimi ljudmi takih neumnosti. da se ne bodo smejali, kaj vse govori sicer pameten človek..."
"So tudi malenkosti, ki niso ugodne človeku", je pristavil hitro protonotar.
"Nehajte, prosim vas!" mu je prekinila besedo. "Poslušajte rajše, kar vam povem! Vi ste mož, ki se mu odpira lepa bodočnost... Cez nekaj morete postati viceban, refereudar pri dvorni kancelariji in ves morejo povzdigniti v plemiški stan... A za take časti je treba velikega imet-ka, velikega premoženja... S svojim premoženjem ne boste izhajali; potrebno je, da vam žena prinese tem večjo doto... Kolikor ima Gita. toliko vam ne prinese ni ena plemkinja."
"Dobro, si bom premislil!" je rekel protonotar ter se pričel poslavljati. Videlo se je, da so baroničine besede vplivale nanj... Posebno ono, kar je opomnila o velikih dostojanstvih, a največ pa še plemiški stan. Tc mu je u-gajalo pri misli, da mu bo zelo potrebno imetje.
"Premislite samo, ker vredno je, da dobro premislite, čeprav kdo drug na vašem mestu r.e bi dolgo premišljal... Tega ne smem povedati Giti, da je ne razža-lim."
"Dobro, da ste me opomnili, baronica!" je rekel protonotar, kakor bi se bil nečesa domislil. "Vi ste hoteli govoriti o stvari tako, kakor da bi že bila Gita pripravljena vzeti mene?"
"Čemu to vprašanje? Dovolj je za vas, da veste, da jaz želim te ženit ve. A kar jaz želim, temu se Gita ne upira. Med tolikimi sem vas izbrala, a vi se upirate ugrizniti v sladko jabolko, ki se vam nudi."
"Zelo sem vam hvaležen na tem odlikovanju l" se je priklonil protonotar. "Gledati hočem, da se izpolni vaša želja."
"Le glejte!" ga je bodrila ba-
Kaj se govori o umorjenem prestolonasledniku.
i Prerokovanje vedeževalke.
Francoski listi komentirajo prerokovanje znane pariške vedeževalke inadame des Thebes, ki je prerokovala: On, ki misli, da j postane, vladar, ne bo nikdar, mlad mož bo vladar. Še predno poteče pol leta, bo žrtev atenta-1 ta. Po isti poti poj de tudi njego-!va soproga.
Grad Artstetten.
Grad Artstetten se imenuje v j zgodovini že leta 114:3., in sicer ;so bili takrat lastniki gradu gospodje Auerstetten ali Artstetten, i po katerih se sedaj imenuje. Po mnogih prodajah je postal leta 182:>. lastnik gradu cesar Fran I. V kratkem se je priljubil grad j posebno nadvojvodi Karolu Ludviku, ki je grad prenovil. Po njegovi smrti pa je prevzel <yad pokojni prestolonaslednik, ki je 1 znatno zlepšal grad. Napeljali so tudi centralno kurjavo in električno razsvetljavo. Leta 11)07. pa j je poklical nadvojvoda nek francoski red, ki je prevzel župno u-radovanje v Artstettenu. L. 1910. je pa dal sezidati nadvojvoda obsežno in priprosto rodbinsko grobnico v grajski cerkvi. Nadvojvoda je bival dostikrat v tem gradu in je imel kraj tudi od njega precej dobička, ali občeval je j pa zelo malo z ljudmi in so bili vsi oficielni pozdravi prepoveda. ai. Tako pozdravljajo sedaj prebivalci nadvojvodo in njegovo soprogo prvič, in sicer oba mrtva.
Udovica.
| — Povest iz 18. stoletja. —
Napisal I. E. Tomic.
(Nadaljevanje.)
XI.
i	/Ti
je dala na razpolago te številke f I Mr. James C. House, urednik nekega prohibicijonistir-nega časo-! pisa v Kansasu...
i
Slovenske vesti in dopisi. >
*
Obisk. — V našem uredništvu se je včeraj zglasila Mrs. Frank J. Turk, soproga dobroznanega trgovca na St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio, ki je prišla v spremstvu svoje tete Mrs. John Perše' na kratek obisk k svoji sorodnici Mrs. Tony Perše v New Yorku. Cenjenima rojakinjama želimo mnogo zabave in razvedrila v na-j ši milijonski metropoli ter srečen J povratek v našo največjo sloven-1 sko ameriško naselbino.
Yelk, W. Va. — Cenjeno uredništvo! Prosim, natisnite teh par vrstic v napredni list "Glas Naroda". Iz tukajšnje okolice nisem še čital nobenega dopisa, a tudi jaz nimam kaj veselega sporočiti. Dne 13. julija opoldne smo imeli slabo vreme. Naenkrat se je nebo potemnilo ter začelo je grmeti in vlil se je dež. Nato smo začeli de-1 lati strehe, da se vsaj malo manj j zmočimo. Nato je prišel tak vi- r har, da je lomil drevesa. Nesreča j nikdar ne počiva. V istem času je šil naš rojak Matevž Mlakar k blažnji smreki po jopič, da si ga obleče. Zavel je še močnejši vihar, odlomil vrh smreke, ki je priletel omenjenemu rojaku s tako silo na glavo, da je bil takoj , mrtev. Pokojni je bil zelo priljubljen ter marljiv delavec. V Združenih državah je bival kakih devet let ter je imel namen v kratkem odpotovati v stari kraj k svoji družini. Želja se mu ni izpolnila ter ga je prehitela smrt. Pokojni zapušča v starem kraju ženo in tri otroke, dočim je eden; njegovih sinov zaposlen v bližini i jod tukaj. Pokojni je doma iz vasi j jVige pri Ložu. Pri društvu ni bil j žalibog pri nobenem. Zatorej, ro-Ijaki, pristopajte k društvom, ker I ne vemo, kje nas čaka in zadene ;smrt. Za pogreb je skrbel gospodar, pri katerem je bil pokojni na stanu. Drugih posebnih novic nimam sporočiti. Ko se bo kaj iz-premenilo, bom že poročal.. Pozdrav vsem rojakom, katerim želim naiboljšega uspeha v prihodnjem času. ko se bodo delavske razmere kaj izboljšale. Živeli Slovenci v slogi po Združenih državah! — J. Osvald.
Chicago, 111. — St rašna nesreča je zadela našega rojaka Martina Hafnerja, stanujočega na Beet-llioven Place št. 239, doma iz Žab-inice na Kranjskem. Njegova trinajstletna hčerka Lonka se je šla sprehajat krog sedme ure zvečer z malim bratcem Frankom I po cesti, ki pelje tik očetove hi-j še. Dasiravno je imela ves čas ! vso pozornost nanj, ji je kljub I temu na hip izginil izpred oči. Kot mlado jagnje je tekel mali Prank po Wells in Division cesti, kjer se križajo kare. Komaj je dobro utekel karam, je že od nasprotne strani pridrvil avtomobil ter ga zadel s tako silo, da je vrglo dečka več kot en meter • ' visoko. Glavo je imel popolnoma Jpreklano. Rebra na desni strani! so bila vsa polomljena. Samopo-s. hi se razume, da je bil na mestu mrtev. Šofer dotičnega avtomobila je bil aretiran. Nekatere priče trdijo, da je vozil avtomobil z vso silo. Kako zelo je bil priljubljen mladi Frank, je pokazal njegov pogreb in šopki, ki so mu jih okoli stanujoči meščani nanosili. Celo njegovi prijateljčki j in prijateljice, ki so se vedno poprej skupaj igrali, so mu v proce-isiji prinesli krasen venec* v podo-jbi kirža z napisom: "Našemu jFrenkitu v zadnji pozdrav." Kdor je videl na odru njegov razmesarjeni obraz, je jokal kot sta jokala irv še bosta jokala njegov oče in njegova mamica. Pogreba se je vdeležilo nebroj u-glednih someščanov. Niti malo ni njegov oče slutil, da je bil njegov Prenki pri vseh tako priljubljen. Zato se tem potom njegov oče in njegova mamica kar naj- j topleje zahvaljujeta vsem onim,! ki so ga spremili k zadnjemu počitku ter mu podarili vence. Bog
plačaj vsem! — Jurij Vilfan.
-—-
Prvi in drugi tenor.
Mlad uradnik, izboren prvi tenorist, pride v trg v svojo novo, službo. V trgu je pevsko društvo ' pri katerem sodelujejo tudi urad-j niki. Predstojnik urada ga sprejme prijazno, na koncu pa mu po-j ve, da mu je znan kot pr,vi teno-i rist, ali ker je šele prišel v trg, | naj se vpiše v pevsko društvo kot < drugi tenost, prvi tenor je za za-j( služnejse starejše uradnike! ]
"GLAS NARODA"!
k t 'Slovexuc Dally.)
iLVOwned and published by the
Biogenic Publishing Co.
^	(a corporation.)
f FtANK SAKSER, President f JANKO PLESKO. Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer.
FUca of Business of the corporation and
addresses of above officers : 82 Oortlandt Street, Borough of Mao-hattan. New York City, N. Y.
2»celo leto velja list za Ameriko in
Kanado........................$3.00
" pol leta....................... 1.50
M Uto za mesto New York........ 4.00
goi leta za mesto New York ... 2.00
^TTOpr vjks lete ...........4.50
" polleta............. 2.55
«* '	četrt leta............ 1.70
i . *3IAS NARODA" izhaja vsak da»*
f tvzemSi nedelj in praznikov.
'GLAS NARODA**
t "Voice of the People") .i *iv-r\ day except Sunday* tu.] Holidays. Subscription yearly S3 OG.
AdvartUement on tirecment
Xkof ul' * "-9V podpisa in osoboortt w se
pr »občuje jo. Dak«.''	blagovoli pofiiijati po —
Money Order, r^rftiaembi kraj« naročnikov pr> »?n>- la se nam tudi prejfa^je li,-»aliKe naznani, da hitre,'* najdemo naslovnika.
Bookoa in poSiljatvam naredite ta naslov:
V GLAS NARODA' °
tS Coft'andt St.„ New York City.
O sijajni gostiji pri Magdieevi vdovi se je govorilo v vseh boljših krogih. Vsi, ki so bili prisotni, so kovali med zvezde izborno. krasno zabavo. Boljši zagrebški >vet, med katerim so bili predvsem zastopani plemiči, je bil zelo radoveden, ko se je razvidelo. da namerava Gita prirediti še več takšnih veselic. Na vsakega pride vrsta, tako so mislili oni, ki niso bili prvič povabljeni.
Gita je res še isto zimo priredila tri velike zabave in povabila vse odlieneže. Med povabljenci so bili tudi taki, ki so bili vsakokrat vabljeni. Taka dva odlikovana gosta, ki nista smela manjkati pri nobeni veselici, sta bila protonotar Škrlec in mladi Petkovič.
Baronica Pudencijana je skrbno navel a vodo na svoj mlin. Radi Gite je vabila protonotarja, a Petkoviea radi Jelene; kovala je železo, dokler je vroče. S proto-notarjem je bilo težavno. Prihajal je — vsaj kakor se je zdelo — zelo rad v Gitino hišo, bil je zelo ljubeznjiv z Gito, navadno zabaval le njo. obiska val jo je tudi večkrat med tednom, razgovarjal se ž njo na samem, kakor tudi vpričo baronice, ali tega ni izdal ni z eno besedo, da misli na ženitev z Gito. Kljub temu se je govorilo po Zagrebu, da je proto-notarjeva ženitev z Gito gotova reč.
S Petkovicem je bilo drugače. Vsakomur je rad priznal, da mu •Jelena izredno ugaja in da bi bil presrečen, če bi jo mogel dobiti za ženo. Ko se je tudi tako izrabil pred baronico, mu je rekla: "Kaj se pa še obotavljate? Poskusite svojo srečo!" Petkovič si je dobro zapomnil te besede in je sklenil, čim preje zaprositi Jele-no. Tudi brez baroničinih besed bi bil že to storil, a ni bil še z Je-leno na čistem. Zdelo se mu je, da ga Jelena odbija. Kadar jej je govoril o svoji ljubezni, se je naredila, kakor da ne Čuje njegovih besedi, ali se pa je smejala na ves glas ravno tako. kakor da bi ga zasmehovala. To je potrlo Petkoviča, a se je še tolažil, da je Jelena dete, ki ne ve, kaj dela.
Videč, da se protonotar vedno rezervirano vede, se je baronica odločila, da ga dovede do tega, kar misli ona o ženitvi z Gito. Ko je nekega dne obiskal vdovo, je ni našel doma. temveč samo Pu-dencijano, ki je proti svoji volji ostala doma radi prehlajenja. Baronici je ta prilika dobrodošla. Po dovršenem uvodu v razgovor, čegar predmet je tvorilo baroničino prehlajenje, je Pudencijana prešla takoj na glavno stvar.
Največja popustna prodaja FONOGRAFA
KUPITE ZA TVORNISKO CENO A $75 Fonograf z rogom za $40 A $40 Fonograf z rogom za $25
vitevii 12 najboljših slovenskih spevov zastonj.	/,
Prodajamo te elegantne stroje na vse strani Zdr.	(C.
držav in Canade na lahke obroke po	r=-
LE $2.00 NA MESEC.
Vsaki stroj je jamčen za 15 let. — Jamčimo tudi v8 vrnitev denarja, ako pošiljatev ne ugaja. Pišite Se danes po naš veliki ilustrirani eenik za stroje in plošče, katerega vam pošljemo ZASTONJ.	4
Nala prodajalna i« odprta s refer in v nedeljo.
ATLANTIC TALKING MACHINE CO.
_48 E 7th St Pep*. 134 New York._
— -
Farmer je dandanes najbolj
neodvisen človek v Ameriki.
SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ ME SVOJ GOSPODAR?
® S 11
Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vaci je težko delo i vzelo moči in ubilo podjetnost — zakaj ne izpremenit',- poklica'.' Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se neoprimete obdelovanja 1 zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku.
Znano je; daje danes fnrmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeklo-)t — on s s ne boji stavk aii težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav In krepak.
Vedite, da ni treba posebne izkušenosti aii tehničnega znanja, d? po-I atanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugrih poklicov in j v drugih industrijah. Razvtntega pa ie obdelovanje zemlje bolj j zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki druto poklic, t Ako nameravate kupiti zemljišče, pišite nam. ker ml prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in dragih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi s»d -i do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi ceio leto ugodno niti pretopio in niti premrzlo.
Ta zemljišča proda jamo pod zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v t*»j novi koloniji.
Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na:
First Louisiana Foreign Agriculture Society
Room 104-S-6, 424 4tH Ave, PITTSBURGH, PA.
(*) q) Q) Q) NAJBOLJŠA. <*) <£) <£)<£)
SLOVENSKO - ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, ie založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platnu vezani 51.CO. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Safcser, 1604 St. Ciair Ave., N. E.
Nikakih ufflobolnih.
—o— .
Kjer le/i prohibieija tako v polit iriiem ozračju kot sedaj v Ze-dinjenih državah, se seveda veli-j ko pi>.e o prednostih in škodi, ka- i tero bi prinesle ali prinašajo ta-' ke odredbe. V dokaz se seveda jemlje one države, ki se že razve-1 aeljujejo 4 blagoslova" prohibi-cije.
J*ri tem prideta v prvi vrsti v poštev dve ameriški državi: Kansas in Maixte, kateri se od obeh strani navaja kot dokaz za res-liif-nost teorije, katero zastopa ta ali ona stranka. Maine je že leta m~>4 uvedla prohibicijo, Kansas pa leta 1880. Za državo Maine se "suhači'' ne brigajo dosti, ker vlada tam taka šnopsarska korupcija ter je toliko "speak ea»v" brlogov, kjer se prodaja najbolj kvarljivo žganje, da so tamošnje razmere prava zlata jama /.a "suhaee". Drugače pa je 7. državo Kansas, kjer se sedaj, iz/a demokratične administracije. s tako strogostjo izvaja prohi-bieijske postave ter se tako strogo kaznuje vse one, ki kršijo to postavo, da prohibicijonisti z ve-j likim ponosom kažejo na to državo kot ono, ki se najbol jpribli-1 žuje njihovemu idealu.
Allen White, progresivni politik in urednik "Emporia Gazette", je pred kratkim zapel sla-voupev svojemu suhemu Kansasu ter trdil, da so v tej deželi popolnoma izginila hudodelstva in nravni pregreški ter da je tudi umobolnost "izginila iz gotovih okrajev".
Na ta slavospev moža iz Kan-Msa pg je odgovoril neki drugi državljan iste ponosne države ter na gTozovit način raztrgal "dejstva* , katera je bi! navedel White. Priznava sicer, da ni v 85 izmed 105 okrajev v Kansas najti j niti enega uraobolnega, vendar pa dostavlja, da predpisuje dr- j savn* postava za Kansas, da sei mora vsakega umobolnega preve-! fti v državno umobolnico. Teh j državnih umobolnic pa je v Kan-i sasu dvajset v dvajsetih različnih okrajih. Na podlagi te izjave razume vsakdo, kako pride do tega, "da i«» umobolnost v številnih o-krajih popolnoma izginila". Nadalje poroc'-a isti mož, da je v teh umobolnicah začasno vež kot 4 UH> bolnikov, da se njih število • strahovito hitrostjo veča, da se bo moralo kmalu pričeti z gradbo nadaljnih umobolnic. Uredba prohibicije torej ni nikakor v u-godnem smislu vplivala na zdravstvene razmere v državi.
A to ni šc vs«. Mi izvemo nadalje, "da se sedaj v Kansasu več popije kot kedaj poprej, in sicer > prvi vrsti whiskey in druge močne pijače. Junija tega leta se! js edinole v Topeki registriralo 90,000 k v art. o v whiskey-a, katerega se je uvedlo iz drugih držav ali za vsakega moža, ženo in o-troka po dra kvarta!"
Kateri fanatični nasprotnik prohibicije, katera v službi alko-frolinteresov stoječa kreatura
Krpa na čevlju.
Spisal Ivan Cankar.
Ali nisi anahronizem, prijatelj
Mrva? Nt-; vsaka doba, vsaka u-
. ** ra lina svoj • ogrizke, oeepke in
olupke. Vsaka procesija, bodisi Kristova ali Antikriatova, ima svojo mon.štraneot svoje duhovnik«^ svoj«* ministrante, svojo drhal; in ima svoje gledalce, ki stoje ob strani, pod strogim nad-zorstvom |»olieije. Tudi časi vaških postopaeev in bebcev še ni-.%o minili in nikoli ne bodo; razloček je le ta, da postopači in be!»ei ne nosijo več irhastib hlač, da se ne pridušajo več toliko in da vsled draginja niso več tako duhoviti, kakor so bili. Vsak dan posebej ill vsak kraj posebej vleče v večnost priveske seboj, o katerih sodi. da so nepotrebni, ali celo pohujšljivi, pa se nazadnje razodene, da so imeniten kos podobe tega dneva in kraja.
Prijatelj Mrva, od m-črk, povej sam svojo zgo«lbo, kakor ti je prav!
Nisem bil odmeček že po rojstvu, ker takih odinečkov ni. Še olroci so bili koristen del žlahtnega klasja. Tudi zvezda je od-ineček ves^ljnosti šele v hipu, ko se utrne. Življenje se strašno hitro vrti in ob tem jademem vrtenju se časih utrga mrviea iz Rvetlega kolobarja ter se izgubi v tišino in noč. Kdo hi stikal za vzrokom? Kolikor ga j«1 mogoče dognati, j,, ta vzrok ponavadi sila niče v in smešen.
Povej svojo zgodbo!
Služil sem za učitelja že par let. Godilo se mi je, kakor se pač godi mladim učiteljem. Ohilih solza nisem pretkal oh svoji revščini, zato ne, ker je prav videl in občutil nisem. Bil sem veselega srca in lahke krvi, lep fant, zmirom zaljubljen. Tako bi bil čisto ponevedoma, brez truda, brez skrbi in misli dosegel vse, kar dosežejo drugi, ki ostanejo v svetlem kolobarju: prijetno slu/bo, lepo ženo, naklonjenost predstojnikov, spoštovanje tovarišev, ljub-zen mladine: tisto revščino ali tisto bogastvo, ki veže človeka z ljudmi.
Nekoč na zimo sem premišljeval, kako bi se mogel dokopati do spodobnih čevljev. Poleti sem nosil sandale, ob slabem vremenu či;.tne. Oboje j- bilo že pošvedra-no. brez prave oblike, za cesto le v mraku še za rabo. za šolo kar ne vee. Najbolj pri kraju pa so bili zimski škornji. Kolikor dalj sem jih ogledava!, toliko bolj o-« itno j«- bilo, da s * s takimi škornji, «lo fermenta razdrapanimi, ne morem prikazati med ljudi.
Da bi si naročil nov par, mi še v misli ni šinilo. Par čevljev... in tiste čas,, sem imel ti.k apetit, I moj I Jog, tak apetiti! Čudno jej »la ima vsak učitelj lak eeznatu-J ren apetit vse do tistega dne, koj ga pošljejo v penzijo!
V	našem kraju ni bila zima preveč huda, tudi blato skoraj nikoli ni segalo preko gležnjev. Dalo bi se za silo izhajati s čižmi tudi pozimi. Tako setn razsodil ter se napotil k čevljarju. Poka zal sem mu čižme.
"Nič hudega ni!"' je rekel. "Podplati so še skoraj celi gornje usnje je počilo na desnem ... par zaplat bo treba... le par zaplat!"
Cez par dni se je napravilo deževno vreme. Sandale so bile koj razmočene, kakor cunja; (šel sem i po čižme.
Čevljar je bil našil na desni čevelj grobo zaplato iz debelega usnja.
'4Kaj se ni dalo drugače?" sem' vprašal pohlevno.
liKako pač?" je zagodrnjal ter me ošinil neprijazno iznad naočnikov.
"Navsezadnje, lilo ne ho vanje!" sem pomislil in sem šel. Začutil pa sem že takrat nekako' nerazumljivo tesnobo v srcu.
Drugi dan sem v šoli izpraše-val učenca, ki sera ga imel rad;' bil je priden in brihten. Stal je.' pred menoj, jaz sem sedel kot ponavadi, koleno čez koleno: z desno nogo sem narahlo poziba-val. Čudno se mi je zdelo, da je fant razmisljen, da se mu beseda eatika, da pogleduje v tla in pogleduje v stran.
"Kam pa buljiš... ali je naloga na mojem čevlju napisana?"
Fant je zardel.
V	tistem trenotkn sem zardel sam še hujše, tako močno, da me je za skele i o v oči.
"Poberi se!"
Okrenil sem se k zidu ter za-kisi učencem * dlanjo svoje vro-
j Šiloma sein se upiral srdu in gnusu, ki sta mi davila dušo. Trudil sem se, da bi računil mirno, da bi se z jasnim očesom razgle-dal po sebi in svojem uboštvu. Ali krpa je bila neusmiljena gospodarica mojih misli, vsi žarki so Se stekali vanjo.
Dolga nisem mogel nikakršnega' napraviti. Ce bi ga bil tudi mogel, hi zvedela o taki strahoti vsa vas še tisti dan in zaplata bi bila stokrat večja. Kedaj in kako bi dolg poplačal? Kamen bi zdr-čal. sredi klanca hi bila ž-1 skala. Treba je varčevati. Kako? Kje? Ah, ta apetit! Da bi tega ne bilo! Pa vendar hi se morda <lalo izhajati brez večerje... kako bi jo odpovedal ? Da se mi želodec upira ? Že prvi večer hi me izdale oči, bi me izdale ustnice!
Preštel sem svoje premoženje; itnel sem dva goldinarja in nekaj soldov. Še pet goldinarjev bi bilo treba, najmanj. Do božiča jih ne prihranim, pa če ne vtaknem v usta nobene cigarete več! O, hudiča! Pes, kaj je to še pasje življenj«* ?
Zgrabilo in zvilo me je kakor v strašnem krču. Pograbil sem klobuk ter hitel naravnost v krčmo, trepetajoč, brez uma.
Tam so sedeli vsi mogotci. Tudi ona, hčerka so«lnikova. je bila tam. Ko sem planil v izbo. se mi je zdelo, da so me pogledali vsi nekam čudno — kakor tujca, ki je bil zmoti! družbo v domačem pogovoru.
"Slabe volje si!" tup je smehljaje oškilil tovariš Komar.
'.Jaz? Prav nič slabe vol je! Če bi se držal na vek, kdor ima krpo na čevlju, bi se cmeril ves vesoljni svet!''
"Kaj?" je zazijal Komar. — Kakšno krpo na čevlju?"
"Takšno pač, kakor jo nosim jaz! Na, poglej!"
Vzdignil sem nogo visoko, pomolil mu jo skoraj pod nos.
"Pa zakaj to?" je jeknil ves osupel. Nato me je premeril nezaupljivo: Saj si ž" pijan!"
Tudi drugi so me pogledali zvedavo. z rahlim, pritajenim zaničevanjem. Ona je zardela ter se obrnila v stran.
Izpraznil sem kozarec in koj sem bil ves omamljen. Občutil sem, da se je bila zaplata prečud-no razširila, da je segala vse do stropa ter me razgaljenega vzdignila seboj, v zasmili in zgledovanje ljudem. Zahotelo se mi je govoriti. opravičiti se, razložiti — in hkrati izbruhniti kar pljusko-ma ves svoj srd in vso svojo bridkost.
"Kaj pa je to posebnega — krpa na čevlju? Kdo je š<> nikoli ni imel ? Če jo ima gospod, sodnik, na primer, poreko ljudje: Gospod sodnik ima krpo na čevlju, ker je šal ji vee. .. Ali poznate,
gospoda, tisto kratkočasnico, ki nikakšna kratkočasnica ni. zato ne, ker se je bila resnično pripetila? Predpustom so napravili maškarado lumpov. raztrgancev in postopa črv. Najbolj resničnemu raztrgancu je bila namenjena nagrada. V cunje in cape so se bili našemili baroni. Priklatil pa s- j«' mednje žganjar s ceste, ki je smrdel, kakor se spodobi. In dobil j,* nagrado. Ko so spoznali, da ni baron, temveč raztrganec, so ga pognali na cesto. Ali ni bila to grda krivica?... Če bi vi gospod sodnik... ali vi, gospod župan... če bi vi nosili grobo krpo na čevlju..."
In tako. Več ne vem, kaj da se je tisto noč še nadalje godilo.
Zjutraj me je nadučitelj poklical k sebi. Strog je bil njegov o-braz. Opazil sem takoj, da gleda neprestano in naravnost na moj desni čižem. In tista zoper-na, sladka štrena se je počasi vlekla iz njegovih ust.
"Saj ste bili dostojni... zmirom dostojni doslej ! Snoči pa... kaj je treščilo v vas? Če vam je tako hudo zaradi čevljev... jaz imam par še prav dobrih..."
V razburkano glavi mi je planil sam živ ogenj.
"Komu je kaj mar moja zaplata!" sem vzkliknil. "Kdo poučuje — ali zaplata, ali jaz?"
"Zaplata, zaplata!" je j>oki-rnal nadučitelj ter se nasmehnil zategnjeno. Zamahnil je narahlo z roko, sedel za mizo in me ni več pogledal.
Kaj je treba te zgodbe, kaj še nadalje! Zaplata je lezla od čiž-ma navzgor, zmirom višje, dokler ni dosegla duše same___
Daj mi žganja! —
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Uspehi Poljakov v borbi z Nemci.
Ko je Bismark dne 28. januarja 1886. leta izjavil, da pruska država s pomočjo kolonizaeijske komisije razlasti Poljake in ko je ta komisija istega leta pričela svoje delovanje, se je pričela tudi velika borba Poljakov, da o-hranijo svojemu rodu in potomstvu dedoviuo. Od leta 1886. do 112. j- kupila kolonizacijska komisija za kolonizacijo po Nemcih zemlje 2!)1,524 ha v Poznanju in 128,194 ha v Zapadui Prusiji, v vsem 730 velikih posestev in sel ski h gospodarstev za svoto 414,683,642 mark. Ta prostor znaša 7.7 odstotkov celokupne površine Poznanja in Zapadne Prusiji. Od teh zemljišč je prešlo iz posesti Poljakov v posest Nemcev 194 velikih posestev in 239 selskih gospodarstev. Komisija je plačala leta 1886. s* Poznanju za hektar 601 marko, leta 1912. pa 1313 mark, v Zapadni Prusiji je porastla cena zemlje štirikratno. to je od 523 na 1801 marko. Na kupljeni zemlji je napravila komisija 20,157 srednjih posestev in na njih kolonizirala Nemce in sicer 20.434 družin prote-stantovske vere.
Leta 1849. je rekel v pruskem zboru Poljak Stablevrski: "Ak<f odvzamete Poljakom vse pravice in razžalite njihova narodna čustva, potem se spomnimo, da nismo samo Poljaki, ampak tmli Slovani. Zgodovina pozna samo eno logiko: ali dobimo pri Vas pravico ali postanemo Vaši sovraž-tiki skupno z ostalim Slovan-stvom." In do tega je prišlo.
V nemškem cesarstvu bi je jo Poljaki ostri* boj /. N muci. Vsaka tkeija Nemcev je zadela na močno reakcijo pri Poljakih. Neki Poljaki so prodali zemljo Nemcem. večina njih pa jo je čuvala kot zenico v očesu in se poleg tega trudila še Nemcem odvzeti, kar je bilo mogoče. Cspeh poljske borbe s - kaže v 'Stattl. Jahr-bucli fuer den preusisehen Staat*. ki je izšel v Berlinu b*tos in prinaša podatke o preni"inhi posesti
Zapadni Prusiji in Poznanju od leta 1896—1911. Po tem iz-vestju je prišlo iz nemških v poljske roke v tem času 30.898 posestev s površino 287.286 ha. iz polj-kih rok v nemške pa samo 15.188 posestev s površino 191.159 ha. Iz nemških rok je torej prišlo v poljske čistih 96.126 ha. Nemško prizadevanje j1 vzbudilo, kakor kažejo številke, reakcijo na poljski strani in Poljaki so lahko zadovoljni s svojim uspehom. Nem-"i so pri eel i sedaj z ekspropriaci- ] jo poljskih posestev, no, reči se da. da tudi po tej poti ne zatro Poljakov, ker ti že dobe način, da paralizirajo delo Nemcev.
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda"
SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti.
Vse osobje lista je organizirano j in spada v strokovne unije.
Ameriki in Amerikanci«
Spisal	I
EEV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCl. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pac pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, ua katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Poseb-1 no primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Slovenie Publishing Co, 82 Cortlandt SU New York, NX
Frank Sakser
Glavni urad : 82 Cortlandt St., a Podiužnica: 6104 St- Clair Ave., NEW YORK, M Y,	|	CLEVELAND ©-,
Pošilja	f P?otiaj&
DENARJE j PAROBRODNE v staro domovino | USTKE
potom c, kr. peste*	| «« vse prekmurska
hranilnice na Dunaju; hitro | pair-brodne družbe po izvirnih
to ODO.	g	ZeZiMh.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. 0RZAVAH.
i
- 'OREATLY REDUCEJ-^ILEOFTHE.3^.00 BOOK/
Poglejte kupon na 6. strani. — Le 6 jih je treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"GLAS NARODA"
__________________._„_______
pulmotor (pul-mo-ter)je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtcpljenju, električnih udarcih, oslabljenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd Teža aparata znaša 46 funtov; delo- i vanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča.
Knjiga	|
novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev.
98c. za $4.00 knjigo j 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo
Denar pošljite po Money Order ali v znamkah. Rajše Monev Order.
KAJ JE "PULMOTOR"?
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih besed. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
: Citajte razlago te besede v :
Premier Dictionary
GENUINE LIMP
LEATiE^
"Ce je videl ta, so videli pač vsi'!' me je spreletelo.
Pogledal sem naskrivaj pod mizo. privzdignil čevelj.
"Zares, krpa je ogromna."
Zazdelo se mi je mahoma, da je zaplata večja od celega cev-| lja, celo večja od mene — da nisem drugega nič, nego smešen J privesek te zaplate. Ne vem, kaj je bilo takrat v meni; zdi se mi, da je bila ob tisti uri šele sama globoka, čisto otroška bridkost.. In sram. prav tako otroški in prav tako brezkončen sram; paleča rdečica ni hotela z lie, še zmirom bolj je žgala.
Nizkotne in neumne misli so mi brodile po glavi, pa vendar so bile tako skeleče, kakor da so me zbadale z razbeljenimi iglami.
"Koga sem že srečal? Kdo je že videl? — Mili Bog, koga neki da sem srečal! Njo samo, njo še najpoprej, naravnost na poti otl čevljarja! Nt*, ona ni videla; srebala sva se na ovinku, spogleda la sva s*» le za hip in prijazno s«1 je nasmehnila. Pa vendar me je videla, zakaj ženska vidi vse v enem samem trenotkn. posebno pa tisto, česar bi ne smela videti! In kljub temu me ni videla, saj je manjša od mene in gledala je kvišku!... Ali je ljubezen, spoštovanje, zaupanje, ali je vse to odvisno od ene same krpe na čevlju? Kam si bil potisnil svojo vero in njeno srce, nizkotnež! — Zakaj se mi je bil tako postrani nasmehnil tovariš Komar? Ta škili; človek nikoli natanko ne ve. kam da gleda, zato gleda vsepovsod in vidi vse. Pa kaj njemu mar ta zaplata, če bi bila še devetkrat večja kakor je! Opletem mu jo krog kosmate brade, da bo škilil še hujše! — Kaj vse tisto — nadučitelj me je videl, ta, <"e nihče drugi! Potuhnjenec ne 1 ogleda človeka nikoli v obraz s svojimi vodenimi očmi. Govori, vleče iz ust svojo cukreno štreno, bulji pa ti na čevlje, kakor da je tam popisana tvoja sposobnost. saj mi je kanalja komaj odzdravil nas topnjicah, toliko da se je s prstom dotaknil klobuka! In on sodi človeka zares po krpali in zaplatah — čim večja krpa, tem manjši Človek! Stavim, da pride že jutri sitnarit, ponižat me pred paglavci!*'
Take so bile moje misli. Ozrl sem se po otrocih in srd se je vzdignil v meni. Obšla me je sila, ki sem se ji komaj ustavil, zgrabilo me je nagnenje, da bi jiii vse kriče ozmerjal, jih vprašal :
"Cemu se režite, bosjaki. Ob največjih praznikih nosite zaplate na ipošvedranili čevljih, pa še kakšne zaplate! In če Bog da, jih boste nosili svoj živ dan! Ce na čevljih ne, pa vsaj na duši!"
To so pravi, da sem bil zares bolan. Ali te še nikoli niso boleli zof)je? Sediš v prijetni družbi. ! poslušaš vesel in pameten pogo-Jvor, v tvojih mislih pa kljuje in 1 govori in vpije brez ndianja — i zob. zob. zob! Sprehajaš se po solilčni pokrajini, ljubeznivo dekle gre ob tvoji strani, v tvojem srcu pa — zob. zob, zob! Ti nisi nič, ni te več, namesto tebe hodi votel zob po svetu, drži se čemerno in draži ljudi. — Jaz nisem i bil več učitelj »Mrva, ta lepi fant
—	bil sem krpa na čevlju.*
I Iz šole sem se napotil naravnost domov: hodil sem ves čas ob desni strani ceste tik ob jarku; tam je rasla visoka trava in lahko bi krpo vanjo skrij, če bi bilo treba.
j Doma sem se sčasoma nekoliko pomiril. Ogledoval sem to zaplato in sem razsodil, da navsezadnje ni tako velika in tudi ne tako očitna.
"Pa Če bi bila še večja in še ,bolj očitna — kaj nimajo ljudje drugega posla, da bi se venomer ukvarjali z mojo zaplato? Saj pač nisem človek posebne sort**, pa mi še nikoli ni prišlo na misel, da bi očital svojemu tovarišu madež na suknji, kaj šele, da bi , videl edinole tisti madež, človeka pa ne! To je — boli me zob. pa se mi zdi, da imam usta na-stežaj odprta, da vitli in tipa vsakdo ta votli, črni zob!"
V pameti je bila tolažba, v srcu je ni bilo.
"Čemu je treba tega votlega zoba, čemu te nemarne krpe? Cemu te žalosti in teh skrbi ? Kadar se navadnemu človeku razparajo čevlji, si jih da pošteno popraviti, ali pa si naroči par novih. To mu je tako enostavna, nerazum-Iji va m malovažna stvar, kakor da bi si vzel zobotrebec z mize. Meni pa — kakor da bi se nameril gore majati! Bog je bil dal človeku dušo, voljo, pamet, moč
—	in vse to leži na tleh pod za-krpanim eizmom!"
■	<	-r.jj .-a
----------- -
r
GLAS NARODA, 21. JULIJA, 3 H 4.
Jigsslfiftiiski ^j^p^ Kiti!, Jsdnita
Inkorporirtt« do« 24. jcantnc 19C1 v državi Minnwot*.
S^dei ▼ ELY, MINNESOTA.
GLAVNI UEADNED:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Box 424 Ely, l£inn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Rox 105, Ely, Minn. Zanpnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI:
M TKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAE, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, UL JOHN ATTSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽI&NIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JT STTN, 1708 E. 28 th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Rock Springs, Wto. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva stv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 9G1, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOV At H, Box 365, od društva Štv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zad^v kakor tudi denarne poli itve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe , na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od atrani članov se nebod* iralo.
Društveno glasilo? "GLAS NARODA".
GLAS NARODA, 21. JULIJA, 1914.
■v—s*. i ^	— ■■■ ■	i ■ ■■ r
?
lo njegovo mlado srce in -ki je danes kot nadvojvodinja Žila njegova srečna soproga. Princezinja Žita Pannska je bila širši javnosti malo znana do onega trenut-•ka, ko so se cule vesti, da jo snu-j j bi mladi nadvojvoda. Na gradu vojvode Parmskega v bližini, Du-juaja je vladalo veselo in idilično rodbinsko življenje. Otrok je bi-jlo veliko in v veselem in srečnem j rodbinskem življenju so vzrastli ■otroci vojvode Roberta v nepo-srednji bližini večnih lepot in čudežev narave. Javnost se je veliko pečala z vprašanjem, kdo bo soproga mladega prestolonaslednika in bodoča avstrijska cesarica. Pojavljala so se ob raznih j prilikah razna domnevanja in vest io njegovi zaroki s princezinjo Parmsko je mnoga presenetila. Kmalu pa se je vsa pozornost o-brnila na princezinjo Žito: kdo je pravzaprav ta princezinja Parmska in kdo je skoval zaroko. Kmalu se j«' zvedelo, da ta zaroka nima političnega ozadja in da s? je izvršila le vsled obojestranske ljubezni obeh zaročencev. Zaroka se je praznovala v malem rodbinskem krogu. Kmalu se je tudi praznovala poroka in eesi:r je pri svatovščini napil mlademu, paru s sledečimi besedami: ''Nadvojvoda, Karel si je izbral princezinjo Žito za družico svojega življenja. Čestitam muk tej izvolitvi njegovega srca in pozdravljam nadvojvodinjo Žito z iskrenim veseljem kot članico svoje hiše." Z veseljem je spre-; je!o v \st o tej poroki prebivalstvo in povsod so pozdravljali j mladi par z iskrenimi čustvi. Poznejši dogodki, ki se tičf jo no-' vega prestolonaslednika in mlade nj-gove soproge, so znani.
Za smeh in kratek čas.
NEIZKUŠEN.
—	Moja gospa se ravno oblači, pa je rekla, da bo takoj "ofo-va. Počakajte za trenutek.
—	Potem jo pa gotovo se nikdar niste čakali, ko se je oblačila.
Talentiran ptič.
Postrežnica: "Papagaj je spet izpregovoril več besed."
Gospa svoji prijateljici: "Ja, \a moj ptič je res razumen, vsako besedo vjame, ki jo moj mož iž-pregovori z menoj."
K postrežnici obrnjena: "No. kaj pa j^ izpregovoril?''
"Stara baba, molči!"
V šoli.
Učenci imajo nalogo, da popišejo, kako so se pred sto leti vračali Francozi z Ruskega.
Eden je popisal takole: "Zaradi hudega mraza so se Francozi zbirali pri ognjih. Pa tudi to ni nič pomagalo. Ko so se zjutraj zbudili, so bili spredaj sežgani, zadaj pa zmrznjeni."
NOVA DOBA.
NAJBOLJŠE
obdelane in neobdelane
farme
v okrajih Rusk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro napredujočih mest Ladvsmith s 5000 in Chippewa Falls s 10.000 prebivalci.
Ozemlje križata dve glavni železniški progi na Duluth in Minneapolis. Vsa okolica že gosto naseljena,; kar najboljši dokaz za dobroto! naše zemlje. — Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi. Kupilo tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami. Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo brezplačno natančen popis naše zemlje.
Slov. naselbinska družba
198-1 Ave., Milwaukee, Wis.
NAZNANILO.
Rojakom v Gilbert, Minn., ia okolici naznanjamo, da j«

Dober odgovor.
A: "Ti torej ne maraš Debev-! L-eve Franice?"
j li: "Po pravici rečeno: zdi se I mi preneumna!"
A: "Da bi te vzela, kaj ne?"
V šoli.
le i tel j svojemu sinčku: "Vi-; diš. Tone, človek se nikoli ne iz-I uči. Tvoj oče je vendar že star I osel, na se mora še vedno učiti!"
Milanček iz nebes.
Štiriletni Frančko gleda malega novorojenčka Milančka pri zi-beii in se čudi, ker novorojenček tako joče.
I ".Mama, ali je bil tudi naš Milanček v nebesih, preduo je prišel k nam?"
! "Seveda, dragi moj Frančko!" j "No, potem se ne čudim, da so ' ga zapodili iz nebes, ker se tako dere!"
— Poslušaj stara, včeraj sem bil vprvič v svojem življenju v kinematografu. Saj pravim, staramo se, staramo. Vidim še prav dobro, sluh me je pa skoraj popolnoma zapustil. Igralci so izvrstno igrali, samo Škoda, da nisem razumel nobene besede.
RAZOČARAN.
Mr. LOUIS VESSEL
naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izda vati za to veljavna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo.
V zalogi ima pratike in Sloven-sko-amerikanaki koledar za leto 1914.
Uprava. "Glasa Naroda".
ROJAKI NAROČAJTE SENA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
-i	• ZM Ti." f
—	Vi se hočete toraj samo iz ljubezni poročiti z mojo hčer-J ko? ^
—	Da, gospod.	.	\
—	Izvrstno! Ravno danes sem napovedal konkuri,	m
• nega sina Petra je poslal v mesto j v šolo. Hotel je napraviti iz njega večjega gospoda kot je bil on j sam. Velika je bila njegova ljubezen do edinca in v tej ljubezni j je bil slep in gluh. In verjel je sinu vse. Od začetka je šlo dobro, j sin se je učil in ni potreboval j mnogo. Toda v zadnjih letih je i potreboval vedno več in vedno j češče. Natlačenu sicer včasih ni i slo v se v glavo, a poznal ni mestnega življenja več in tako si ji začel denar izposojevati na svojo posestviee in ga pošiljal sinu kadar ga je ml njega zahteval. Ta-1 ko se je popolnoma zadolžil in težke so bile njegove misli tako-jle v samotnih urah. Vendar se je tolažil, da pride čas, ko bo ko-, nec skrbi, ko bo sin gospod in mu bo začel vračati. Pred nedavnim i časom mu je umrla ž?na in go-■ spoti in j i la mu je neka stara so-. rodnica.
i Danes je torej sekal drva v svoji drvarnici. Kakor .še nikoli prej. .ie v tem hipa občutil težo svoje starosti. Zazdelo se mu je. da ne ho dolgo več. Njegove misli so uhajale kvišku, v njegovih prsih se je spočela tiha in globoka molitev. Obrnil se je proti zahajajočemu solneu in njegov obraz se je svetil pomlajen in očiščen v teli posiavljajočih se zlatih žarkih.
"Daj mu srečo o Bog, koderkoli hodi! Da r.e pozabi Tebe in ako je Tvoja volja, da ne pozab; mojih žuljev. In da preživim v miru zadnje dni svojega življenja..."
Hog ga je uslišal v zadnji prošnji. Ni dopustil, da bi bil zvedel grozno resnico, ki je dospela drugi dan na njegov naslov. Pisali so mu namreč od ravnat -ljstva. da je sin s štirimi drugimi iz ključen iz šole. A on j«' bil nena doma nalahko zaspal že ponoči in z nasmehom na ustnih. Kakor otrok je umrl rahlo in mirno.
Kmalu po njegovi smrti so upniki prodali hišico. Peter Natlačen s" je izgubil v svet in nihče < ga ni videl v trgu.
Novi avstrijski prestolonaslednik.
Novi avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef je bil rojen leta 1887, in je mladi princ, v katerega stavi Avstrija svoje nove upe, sedaj v 27. letu starosti. Njegov oče nadvojvoda Oton, brat pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je 1)51 najpopularnejši človek svojega časa. Zlasti na Dunaju je bil znan med ljudstvom. Ako je vodil skozi glavni drevored Patra svoj štirivprežni voz, ali ee je jahal na iskreni konjn, ga je vse pozdravljalo. Nadvojvoda Karel Franc Jožef še ni bil tri leta star, ko so se stavili nanj že vsakovrstni upi in so v njem videli bodočega cesarja. L. 1889. je namreč umrl prestolonaslednik Rudolf in od onega trenutka je bilo vprašanje prestolonasledstva na dnevnem redu. Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil takrat še 'neoženjen, in ker svet takrat še ni poznal princa, ki se je zgolj bavil z raznimi študiji, je sodil, da se bo odpovedal prest olonasledstvu na korist svojega malega nečaka Ka-rola Franca Jožefa. Ko je nadvojvoda Franc Ferdinand pozneje obolel in je šel iskat zdravja izven Avstrije ter je pri tej priliki celo svoja vojaška mesta o-pustil, je bil svet prepriččan, da se bodo dogodki leta 1S48. ponovili in da bo sivemu vladarju Francu Jož-fu sledil na prestolu mladoletni nečak Karel Franc Jožef. To so bile seveda vesti, ki so se še bolj ponavljale, ko je nadvojvoda Oton zastopal namesto obolelega nadvojvodo Franca Ferdinanda pri raznih slavnostnih prilikah cesarja. Bolezen presto-. lonasledaika Franca Ferdinanda so razni ljudje razvpili za neozdravljivo. govorili so celo o antipatiji cesarja napram svojemu nečaku. Napram tem vestem je i nadvojvoda odkrito nastopil in > izjavil, da pride v poštev kot pre-
-	stolonaslednik edino nadvojvoda
•	Franc Ferdinand. Proti prestolo-
*	nasledniku Francu Ferdinandu i so gotovi ljudje vprizorili celo 1 publicistično gonjo in ga razvpili i za sovražnika Nemcev in Madja-
-	rov. Toda povzročiti spor med o-) bema bratoma nadvojvodom Oto-j nom in Franc Ferdinandom se ni ? posrečilo. To je gotovo lepa po-? teza iz življenja nadvojvode Oto-) na. Vsekakor je bil nadvojvoda i Karel Franc Jožef določen za bo-, dočega prestolonaslednika, ko se 1 je nadvojvoda Franc Ferdinand
-	poročil z grofico Zofijo Chotek.
i Življenje mladega nadvojvode je seveda vzbujalo vsled tega v vseh i krogih zanimanje. Že kot otrok
-	se je moral učiti raznih jezikov i avstrijskih narodov in ko je bil
-	star komaj 10 let, je znal že go-j , voriti ogrsko. Nekoč ga je pozval j
cesar na dvor, da bi se prepričal, t kako napreduje v raznih učnih: i predmetih. Mladi princ je prišel k cesarju oblečen v mornariško j obleko. Kljub precejšnjemu po- i gumu pa je vseeno prišel spočet-' ka nekoliko s tira, kajti eesar ga . je nagovoril v ogrskem jeziku, j na kar ni bil pripravljen. Toda kmalu se je opogumil in na cesarjeva vprašanja je v precej korektni madžarščini odgovarjal, vsled česar ga je cesar pohvalil j i in pozval, naj se le pridno uči je-)1 zikov. Nadvojvoda Karel Frane Jožef je večji del svoje mladosti preživel ob strani svoje matere, nadvojvodinje Marije Jožefe, ki . je prišla na Dunaj 17 let stara s saškega dvora. Njena vzgoja je 1 bila globoko religiozna in znano ] je, da se je njen brat Maks odpo- < vedal posvetnim častem in oble- 5 kel duhovssko obleko. Posvetila < se je mlada nadvojvodinja iz- i ključno vzgoji svojih dveh majli- 1 nih sinov, nadvojvodov Karola its i Maksa. Poleg tega se je havila i najrajše s slikarstvom. Tcda to « tiho in mirno življenje se je kma- i lu končalo. Po smrti cesarice Eli- -zabete in ko se je poročila sopro- t ga pokojnega prestolonaslednika ; Rudolfa. Štefanija, z grofom Lo- i nvavem, je postala prva dama na j dvoru in udeleževati se je morala j kot taka tudi vseh dvornih slav- s nostij, pri katerih je nastopala ob i strani cesarja. Vzgoja, ki jo je ; nudila Marija Jožefa svojima si- 1 novima Karelu in Maksu, je bila < <eio skrbna; pred vsem pa je skušala vcepiti v mlada srea verski I duh, ki je prevejal tudi njo. Z;j nadvojvodinjo Marijo Jožefo in nadvojvodo Karola Franca Jožefa j«' prišel jeseni leta 100"). dan " ločitve. Nadvojvoda Karel Franc . Jožef je bil uvrščen kot poročnik k 7. dragonskemu r°lku, ki j • imel garnizijo v Brandvsu na < V- ^ skem. kamor je moral oditi To so M bili za ljubečo mater težki tre- ] nitki. Sin ji je moral obljubiti ; ob slovesu, da jo bo pogosto olv iskal, kolikor^mu bo dopuščala vojaška služba. Mladi nadvojvo- ( da se je moral pol'g vojaških spretnosti učiti tudi drugih znanosti. kajti bil je določen za ce- 1 sarja. Profesor Braff. ki je postal pozneje poljedelski minister in ki je svak velikega češkega politika Ladislava Riegerja, ga je j poučeval a* narodnem gospodarstvu, finančni znanosti in trgovinski politiki, profesor Ott v ka- ( noničneni in cerkvenem pravu, irofesor Albrieh in profesor Pfaff * ia sta ga uvajala v juridične znanosti. Vsi učitelji so dali mlade-nu nadvojvodi izpričevalo, da je < nadarjen in priden učenec. Svojo * obljubo, da bo vračal k materi, ] kadar mu bo služba dopuščala, je točno izpolnjeval. Že o Božičču se je vrnil domov in ne le mati, temveč tudi Dunajčani so čutili v sebi ponos, da se je vrnil zali častnik v njihovo sredo. Za veseljem pa je prišla kmalu tudi. žalost. Lepi novoletni dan leta 1906. je zvabil tudi njega na drsališče. Eden izmed šolskih otročajev, ki so se podili po drsališču, sc mu je zakadil pod noge, vsled česar je nadvojvoda padel. Nekateri mu hoteli pomagati na noge, toda nadvojvoda je omenil smeh-j Ijaje: "Saj se ni nič zgodilo!" A j kmalu je spoznal, da je stvar res- [ ne.iša. Zlomil si je namreč nogo. j Kljub bolečinam pa je bila prva j njegova misel pri materi. Izreč-J no je prosil policijskega komisar- j ja, ki je šel k telefonu, naj ja j njegovi materi ničesar ne sporo- • ei, da bi se ne prestrašila. Ko so so došli zdravniki konštatirati, la si je zlomil nogo, ga je mučila le ena misel, kako bi povedal o nesreči svoji materi. Mati se je seveda zelo prestrašila, bolnik pa • ji je poljnbil roko in rekel smehljaje: "Ne boj se, mama, saj se mi ni mnogo zgodilo!" Zdravnik dr. Charas, ki ga je tudi zdravil; je pozneje izjavil, da je v svoji praksi imel malo bolnikov, ki bi 1 s tolikim mirom in šegavostjo prenašali 'svoje bolečine, kakor 1 jih je nadvojvoda. Karel Frane ; Jožef. Komaj je ozdravel, je ta-i koj odpotoval k svojemu polku
■	v Bra-ndvs in nastopil službo. —
-	Nadvojvoda Karol Financ Jožef je
■	sploh popoln vojak in napram ' svojemu sivemu stricu, vladajo-
-	čemu cesarju, kaže fcsto sveto spo-
-	štovanje kakor zadnji' v dr'avi. i Kmalu pa so se cule vesti, da po-
-	gosti obiski mladega nadvojvode
-	na Dunaju niso veljali le skrbni l'materi, temveč tudi princezinji • Žiti Parmski, za katero se je vne-M n i ii ■ iflmfrff i i r' .
je krilo, jaz pa nervus rerum. i | Koliko r-asa bo trajalo, Tone? In j zopet se bo Minka tako lepo sme- ; jaln. ah ta, precartana Minka. Pa ( I naj bo."
*' Naj o, naj bo... "	(
I Zavili so mimo mestnega vrta. ( Na vojraln ozke uiiee so se usta- ( J vili. Tone je premeril ves prosi or pred seboj in za seboj, na desni in na levi.	i
"Ali je zrak čist?" je vprašal 'Peter.
"Kakor nebo nad našimi glavami", je odgovoril Tone poe-, tično.
j "Tejpec, kakšno nebo je nad j našimi glavami?" je dejal Peter, j ki je bil realist od pet do glave, j "Ali ne vidiš, da se sklanja nad tvojo butieo čisto navadna vrba. 1 jkakr-nih raste ob vodi za našo hišo na ducate?"
"Naj bo, naj bo."
"Pa bi dejal vsaj: čist kakor i j Minkino črno oko."
"Torej čist, čist. Z eno bese-,do."
j Kakor na povelje so se odkrili i In nagnili glave. Xa pragu gostilna pri Zajcu se je prikazala Minka z rdečo pentljo v črnih laseh : in s predpasnikom, belim kakor sneg.
"Tudi ta predpasnik bi se dal politi s črnilom, Peter", je dejal Tone in raztegnil ustna.
"Plagijat, Tone", se je na-kremžil Peter in migal Minki.
Potuhnili so se in stopicali drug 7a drugim za vrtnim zidom kakor gosi proti Zajcu.
V zadnji sobi za kuhinjo so se ustavili in utaborili. Škorenj mastnega piva z debelo peno se je zasvetil na mizi. Mimo njih glav je švignila Minkina bela laket, rokav nje svetle bluze nad komolcem se je zadel ob Petrove dolge last\ Tone je prijel škorenj, dvignil ga visoko nad glavo in zapel:
"Noj bo, naj bo, vivat chorus !"
"Naj bo, naj bo."
* * *
Stari Natlačen si je brisal z modrim robcem pot z obraza. Težko se je bil sklonil kvišku, bolel ga je hrbet. Sekal je drva za večerjo v svoji drvarnici. Ni bil vajen takšnega dela. Dokler je mogel, je opravljal svojo službo kot pisar pri trškem odvetniku, a ko so mu moči opešale, ga je odvetnik nadomestil z mlajšo ■ in čilejšo močjo. Ker je bil pode-i doval po svojem očetu malo baj-' to, je ni hotel zapustiti, da bi se . bil preselil morda z ženo in sinom ! v mesto. Ako bi jo bil prodal, ne i bi bil dobil toliko zanjo, da bi
-	mogel dlje časa živeti ob izkupič-i kn. Pa tudi svojo njivico za hišo
bi pogrešal. Dajala mu je vsaj i nekaj za življenje in ljuba mu je > bila in k srcu prirastla. Ljudje
-	so ga nadaleč poznali, zatekali so
-	se še vedno po svet k njemu. In i pisal jim je razne manjše uloge, ? kolikor je smel, in tako se tolkel
-	dalje proti grobu. Svojega edi-
Naj bo . . . j j
-o-	U
Spisal Ignotus.	{J
!
O
'•Živio! Kako je?" "Kiiko naj bo? Vs<- v redu. Sta-j ! ri je zopet šel na 1 i man ice.'' I 1 (iroliot.	s
"Pa dobro."	c
Tovariši so »»a posadili v sredo, uravnali so korake in stopali n po ulici z visoko povzdignjeuimi j -glavami. In s klobuki po strani, p Oba skrajna sta s* srečala z oč- t mi za njegovim hrbtom in si po-J mežikala.	j,
"Kako si ga zop^t, Peter?" ji "Cisto navadna pravljica, to-,« vari«i. Drugi ne bi obsedel, zna-j t menje, da se stara."	j
"Povej."	1
"Pripoveduj, Peter." "Kakor veste, smo žejni vsak dan. Gobe imamo, gobe. Posebno j] ti, Tone, imaš veliko. In pa jaz, j naj bo."	(<
"Naj bo, naj bo."	i
"Žejni smo torej vedno, a de-J; narja ni vedno. Iti Minka pri' i Zajcu ne »la več na kredo. Vi pa ] itak nimate nikdar beliča. Zara- j ditega se pa prijateljstvo ne raz- « dere. In žejni ne boste, dokler ga imam jaz, Peter Natlačen." i "Naj naj bo", so zapeli vsi • štirje tovariši.
"Zadnjič mi je stari poslal za ] poletno obleko. Lepa bi i>ila, Peter bi šel 7. njo lahko v cerkev in . na ples. Splavala je po grlih, naj- 3 večji kosi po tvojem. Tone. Osem-inšestdeset kron je bilo. Vse na , en večer. Pa se je Minka tudi ta- j ko lepo smejala, ah ta precarta-tia 'Minka. Pa naj bo."
"Naj boj, naj bo", se je glasil.] kvartet.
"Predzadnjič smo razbili v šo- 1 li peč. Po nesreči sem butnil ob njo najbolj jaz in delež na odškodnini je bil največji moj. Poslal ga j > stari brzojavno. Ni bilo ne preveč, ne premalo, samo trideset kron. No, peč še danes stoji, zalili smo jo s tistimi kronami. Kaj se hoče? Pa s^ je Minka tudi tako lepo smejela, ah ta precartana Minka. Pa naj bo."
"Naj bo. naj bo___"
"Pretivčerajšnjim pa, tovariši dragi, predvčerajšnjim sem polil nežnobelo svilnato krilo svoje gospodinje po žalostni nerodnosti s črnilom. To nedolžno krilo. In kar polno steklenico za štirideset vinarjev sem razlil nanj. Oj nesreče, Tone! In gospodinja ima edino to krilo za praznik in v nedeljo ga ne bo mogla obleči. Kako je jokala, tovariši! Tone! Smilila se mi je. Kako rad bi ga plačal. Saj poznate mojo poštenost. Da bi si za nedeljo kupila drugo. Oh, pa stane toliko ... Osemdeset kron, ljudje božji. In danes je že sobota. Ali ne bi bilo prav, da se pošlje ta denar brzojavno? Takoj? Moj Bog, koliko bi človek pridobil na dobrem imenu. Dragi tovariši, denar je tukaj. Tako ima gospodinja svo-- ___.__'__________________* -
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
GLAS NAHODA, 21. JULIJA, 1914.
LEPA PRILIKA ZA MOŽITEV!
Dekle ali vdova, stara od 25 do •15 let. .Taz sem star 35 let, imam lepo domovje in mizarsko obrt. dober zaslužek. Katero veseli, naj mi piše na: I. G., Oakland. Pa.
-JL___ _ _
72 AKBOV FARMA.
Tukaj je na prodaj 72 akrov obsegajoča farma s skoro novo hišo in vsem drugim poslopjem, 2 konja, 4 krave, 2 prešiča. 50 kokoši ter vse orodje in stroji za obdelovanje. Polje je vse pose iano in 22 akrov je pa lep hrib, kjer je debel les. Posestvo leži v bližini slovenskih farm in blizo mesta. Pred hišo je lep saden vrt. nekoliko vinskih trt; voda je zdrava in zemlja jako rodovitna. Cena vsemu je $-3200 in plačati je treba takoj $2000. Nadaljna pojasnila daje:
P. Čech,
K. 2. Box 52. Grand Haven. Mich. _(4x 21.24,28.31-7)_
Rada bi zvedela za svojega brata VALENTINA GERM. Doma je iz vasi Zagoriea št. 3, fara Dobropolje. pošta Videm. Kakor sem čula, se nahaja nekje v Minnesoti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj1 se pa sam oglasi svoji sestri: Frances Vesel. Roundup, Mont. (21-33—7)_
SLOVENEC IŠČE SLUŽBO
v mlinu ali pa v kakšni rnokarni. i Izučen je delati na vsakovrstne J mlinske stroje in sploh v mokar-ski stroki. Govori za silo angleško. Naslov pove upravništvo "4*ilas Naroda*'. (17.2130—7)
Kje j.- LOVRO IIA FN AR? Doma j.* iz Zgornjega Bitna. Kranjsko. Njfgov zadnji naslov je bil: Box 3G4, Boswell. Iowa. Zanj bi rada zvedela njegova sestra: Frances Ilafnar, 244 M StriM-t. Rock Springs, Wyo. _(3x 7.14,21—7)_
Iščemo PETRA BARTS-a in JURIJA MOVRIN, oba iz Starega trga pri Poljanah na Kranjskem. Zadeva je jako važna radi dedščine, zatoraj naj se takoj zglasita, ali pa naj naznanijo rojaki, če bi vedeli za njiju naslov. Piše naj se na: A. B. r/c "Narodni Vestiiik", 405 W. Michigan St., Duluth, Minn. (15-21—7)_
Rad bi zvedel za naslov ANTONA B Ali LE. Pred dva in pol letom je bil v Salida, Colo., P. O. Box 563, in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim ga. da se mi v kratkem javi. — Joe Mu-rinčič, Ohio City, Colo. (20-22—7)
ZAHVALA.
Vsem društva m sv. Barbare, ki so darovala za ponesrečenega rojaka Frank Vehovarja. se zahvaljuje postaja št. 71 v Johnstown. Pa. Darovale so sledeče postaje: Št. 88 $1.60, št. 54 $3.08, št. 23 $2. št. 43 $3, št. 17 $2.70, št. 55 $5, št. 51 $2.50. št. 3 $6. št. 82 $1.23. št. 46 $3.15, št. 35 $4.75, št. 0 $2.50, št. 81 $3. št. 57 *2.07, št. 4 $3, št. 67 $0.20. št. 20 $2. št. 28 $3.65, št. 73 $1.70. št. 16 $2. št. 13 $5. št. 14 $1.50. št. 40 $2.50, št. 8."> $7. št. 8 $4.50. št. 70 $2.15, št. i 7<> $6. št. 41 $5. št. 47 $2, št. 44 $3. št. 6 $3.35. št. 31 $3. št. 18 $2, I št. 01 $3, št. 86 $4.15.
Mihael Cene. tajnik. 353 Ohio St., Johnstown, Pa.
ZAGOTOVITE
si lahko velik zaslužek s prodajo naših posestev proti proviziji; brez strokovnega znanja; imamo pozitivno posestva, ki se najlažje prodajo in največjo vrednost za denar; plačujemo veliko provizi-! jo, tako da je lahko razdelite s podagenti. Pišile ali oglasite se takoj. — Me Lain Realty Comp., Marbvidge Bldg.. Broadway & 34th St.. New York fit v.
(21-23—7)
ROJAKI,
ki nameravate postali samostojni gospodarji na farmi, no kupite zemlje, predno si ne ogledate zenil.io v okoliee Harbor. Oregon. Tukaj se dobi kake 4 milje od mesta najboljša zemlja po $13 aker. Raste vse. kar f-e vseje ali vsadi, jako dober svet za sadje in jagode. Voda teče skozi zemljo, v kateri je dovolj rib, dovolj 1 dobre pitne vode in lesa za kurjavo. Nekaj zemlje je izčiščene za orati. Po zimi ni mraza in ne snega in poleti pa ne hude vročine. Pri mestu stane ak.-r od $100 do $300 in loti po $250. V teku dveh h t bodeta dcgotovljeni dve železniški projri skozi posestvo, ena iz Portland, druga iz Grant Pass, kateri že gradijo. Tukaj je velika žaga. katera bode vsak čas pričela z delom. Plača bode $2.25 za lOurno delo. Ilrana stane $4.00 na teden. Delo se težko dobi. V naš kraj se prida iz Grant Pass s poštnim vozom in stane $12 in iz San Francisco pa s par-nikoin in stane $10. Ako bode kdo prišel pogledati zemljo, naj na pošti vpraša za mene: Math. Potočnik, Harbor, Curv Co., Ore., in jaz mu bom rad pomagal; na pisma ne odgovarjam. Zemlja je last Roswell Jackson, Harbor. Ore.	(Adv.)
Po ceni vožnja.
Parnik Avstro-Americana črte ARGENTINA
odpluje 22. julija 1914.
Vožnja stane iz New Yorka do:
Trsta in Reke $25.00 Ljubljane	$2G.18
Zagreba	$26.08
Vožnje listke je dobiti pri: FRANK SAKSETv, 82 Cortlandt St., New York City.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je
Nezgoda na cesti. Slabosti so napadle na cesti v Pulju nekega mornarja, ki je zaposlen pri avia-tieni postaji. Prepeljali so ga v bolnišnico. Domneva se, da se mu je ali nenadoma zmešalo, ali pa da je silna vročina tako vplivala 'nanj.	•
j Nevaren padec. Avgust Hein-(zel, star 24 let, je delal 3. julija zvečer na nekem pamiku ob pomolu št. 4 v prosti luki v Trstu in pri tem padel v spodnji del la-jdije. Dobil je razne poškodbe, ki pa niso nevarne. Obvezali so ga na rešilni postaji. ' Ped voz je prišel v lesnem skladišču v Skednju 451etni Ivan Pangoša. Voz je bil obložen z lesom in se jc prevrnil na Pangošo, pri čemur si je ta zlomil desno roko.
Utopljenca so našli v Vipavi med Mirnom in Rubijami. Iz delavske knjižice, ki jo je imel pri sebi, se je dognalo, da je -utopljenec 70letni Anton Mokrin iz Lo-kovca. Sodijo, da je starček iz-, vršil samomor. Kaj je 701etnega možička gnalo v smrt, ni znano.
Nasilnež. V tominskem Lomu se pred dalje časa prišli rubit 64-letnega Valentina Štruklja sodni sluga Vuga in še dva druga moža. Štruklja je to razjezilo; na-( padel je celo družbo dejansko in zagnal v enega velik kamen, tako' da ga je precej poškodoval. CVla zadeva je prišla sedaj pred sodišče in je bil nasilnež obsojen na tri tedne zapora z enim postom.
I
KOROŠKO.
!
Slovo celovškega knezoškofa dr. Kaltnerja. 4. julija dopoldne se je posTbvil od Celovca knezo-škof dr. Kaltner ter se podal na svoje novo mesto v Solnogradu. Na kolodvoru so se poslovili od njega zastopniki raznih korpora-cij ter državnih in deželnih uradov.
Požar. V Velikovcn je 3. julija okoli 11. ponoči izbruhnil požar v skladišču in hlevu trgovca Karla Kultererja. Nastala je velika panika, ker .se je občinstvo balo, da bo eksplodirala v bližini se nahajajoča smodnišniea. Velikovški požarni hrambi se je konečno posrečilo lokalizirati požar po dve-urnem napornem gašenju. Skoda znaša kakih 5000 K. ker trgovec Kulterer ravno ta poslopja ni imel zavarovana. Vzrok požara dosedaj še ni znan, ni pa izklju-1 čeno, da je zanetila požar iskra iz bližnjega dimnika.
Nezgoda na železnici. 3. julija okoli 1. ponoči sta prišla pod lokomotivo dva vola mesarja Go-ričnika pri Celovcu. Lokomotiva je vrgla enega vola čez železniški nasip in je ta dobil le malenkostne poškodbe, medtem ko je drugega vola vlekla lokomotiva kakih 20 korakov po tiru in ga grozovito razmesarila. Ko se je vlak končno ustavil, so z veliko težavo potegnili poginolega vola izpod stroja. Vlak je imel kakih 20 minut zamude vsled te nezgode. O-ba vola je gnal mesar ponoči iz Železne Kaplje v Celovec in se domneva, da niso bile železniške zatvornice zaprte, ker bi drugače ne mogla priti vola na tir. — Skoda, ki jo trpi mesar, je precejšnja.
Učenec izginil. Iz St. Ruperta pri Celovcu poročajo, da zastonj iščejo Kristijana Sablatnika, u-čenca prvega razreda ljudske šole, ki je osem let star in je pred nekoliko dnevi odšel od doma v gozd. Domnevajo, da se mu je pripetila kaka nesreča.
Samomor? Te dni se je odstranil v Celo ven iz neke ugledne trgovine neki njen marljivi sotrud-nik in se dosedaj ni vrnil. Domneva se, da je v hipni blaznosti izvršil samomor. V trgovini je pustil pismo za svojo mater, v katerem jo obvešča, da ima s seboj močan strup in da se bo zastrupil v istem hipu, ko bo uvi-del, da ga zasledujejo, j Najden utopljenec. Orožništvo v Žrelcu je bilo obveščeno, da so našli v bližini Migar truplo utop-j Ijenca v Dravi. Truplo je že močno nagnito in sklepajo, da je to (tudi ena žrtev velike vodne katastrofe od 27. maja t. L ' V Klopinjaiem jezeru ntooiL Te dni so se hoteli pri Sv. Koci-janu ob Klopinjskem jezeru kopati otroci v jezeru, ko so zagledali plavati truplo nekega, približno 331 etnega posestnika Frana Količa na površju vode. Truplo ponesrečenca so spravili na suho. Fran Količ je bil slaboumen I in je pasel ob obrežju jezera krave. Pri tem si je hotel najbrže u-miti noge, a je izgubil ravnotežje, se prevrnil v jezero in utonil. Truplo ponesrečene« so prenesli ▼ mrtvašnico pri Sv. Koeijsnu.
| dobil tudi težke notranje »poškodbe.
Vsled škrlatice so v Mariboru zaključili 4. julija tudi na ljud-(
škili šolah šolsko leto.
Vlom. Iz Maribora poročajo: V, takozvanem "Scherbaumhofu" so vdrli tatovi v stanovanje gospe Tereze Suppanz in odnesli j precej perila in dragocenosti.
Policist Kussmann. Ker so se graški opazovalnici za umobolne uverili, da znani mariborski poli-' I cist Kussmann ni pri p"?vi parae-jti, je ustavljeno proti njemu sod-'nijsko postopanje radi tatvin. (Mariborski mestni svet je sklenil, da se ga vpokoji. i Prestavljen je poštni asistent 1 Alojzij Klemenčič v Mariboru na lastno prošnjo v Gradec.
Potrjene so občinske volitve v I Rajhenbnrgu. Prvi in tretji raz-I red sta klerikalna, drugi pa na-I preden.	• »
I Odlikovani ognjegasci. Za 25-
letuo službovanje so bili od na-J mestnika odlikovani s častno kolajno člani prostovoljnega gasilnega društva v Mozirju Fran Pa-her. Anton Deleja, Peter Sirko in Pavel Jevšnik.
Wastian oproščen. Graško o-k raj no sodišče — sodil je dežel-nosodni svetnik dr. pl. Fritsch — je 3. julija popoldne sodilo v zadevi "ŠVaBtianovi, ki je bil obtožen, da je v vseučiliški knjigo-tržnici Ix>uschner in Lubensky tri knjige skrivaj vtaknil v žep in ž njimi odšel. Poslovodja Herman Krakowitzer je pozneje dognal, da so <»b poznejših Wast iano vi h obiskih zmanjkale še tri knjige, v roti ne 4 K, 10 K 8 vin. in 3 K 6 vin. Sodnik je povedal, da so na-, šli v "NVastianovi knjižnici še de-j set knjig, ki »si jih je izposodil pri navedeni tvrdki. Wastian je izpovedal, da že več let nakupuje knjige pri navadeni tvrdki, večkrat je vzel kujige. pri obračunu bi se seveda pokazalo, katere knjige da je plačal in katerih ne. Navadno je knjige takoj plačal, včasih pozneje. Kar je storil, je bilo morebiti neprevidno in nemarno, nikdar si ni predstavljal, da bi mu kaj takega očitati mogli. Priča Krakowitzer je potrdil navedbe ovadbe. Tudi priča Marija Flanderer in dr. Evdlitz sta potrdili, da je Wastian vtaknil 3 knjige v žep. Sodnik je Wastiana oprostil, državni pravdnik se ni pritožil.
Obsojena je bila pred mariborsko okrožno sodnijo soproga vpo-kojenega poštnega uradnika Hed-vika Ilauser na 6 tednov ječe, , ker je pri njej stanujočemu nad-poročniku pokradla mnogo zlatnine in drugih dragocenosti.
PRIMORSKO.
Vlcm. V Pulju so vlomili dosedaj še neznani tatovi v restavracijo Stefan, vlomili v \>lagajno in odnesli večjo svoto denarja ter raznih jedil in pijače. O storilcih nimajo še nobene sledi.
Tatvina. Nekega mornariškega poduradnika v Pulju je obiskala te dni brezposelna natakarica A. rilmann. Po tem obisku je opazil poduradnik, da mu je odnesla perila in obleke v vrednosti nad 100 K. Tatico so prijeli in izročili sodniji.	|
Arabca je okradel. Na zahtevo pomorskega kurjača Ahmeda iz Alžirja je bil dne 4. julija aretiran 54letni težak Josip Derešek v Trstu. Arabec in Derešek sta skupaj prenočevala v nekem ljud-| skem prenočišču in trdi sedaj A-rabec, da mu je Derešek, ko je 'on spal, ukradel večjo svoto denarja.	i i i
Tatvina. Dne 4. julija sta u-kradla 301etni Josip Smrekar in neki njegov tovariš v trgovini Ivana Sehillinga v Trstu 12 kilogramov sira. Ko je trgovec opazil tatvino, je stekel za tatovoma in srečno ujel Smrekarja ter ga jej izročil roki pravice, dočim je Smrekar je v tovariš srečno odnesel pete.
Na pomiku aretiran tat. Par (minut, predno je odplul Lloydov^ parnik "Metkovič" dne 4. julija |iz Trsta, je bil aretiran na parni-! ku se nahajajoči privatni sluga Josip Kness, doma iz Nemčije. Hotel je pobegniti v Italijo, a predno se je odpravil na potovanje, je ukradel nekemu natakarju vso obleko, uro in nekaj denarja. Ko so ga aretirali, je imel na sebi vso ukradeno obleko. Oddali so ga sodišču. | Potopljena ladja. V bližini peščine pri Palzquoliju leži v globini 15 metrov neka ladja, čije dva jambora molita nad morsko gladino.
■■■■■■■■■HMMHHril
KRANJSKO.
Ustavljena preiskava. Kazenska preiskava proti Viktorju Za-
larju in Endlicherju zaradi brošure "Klie od Gospe Svete", to je rudi prestopka proti § 24. tiskovnega zakona, je ustavljena. Mnogo grmenja, pa malo dežja!
Pcžar. V Delnicah, občina Poljane, j»- zgorela hiša in hlev posestniku Ix>vru Dolencu, po domače Ajtarju. Zažgal je šestletni sin. Skoda je velika, ker je bil Dolenc zavarovan samo za neznat no svoto.
Umrli so v Ljubljani: Marija Oklešen, hiralka, 77 let. — Viktor Zajec, šolski učenec, 10 let.— Tomaž Pečnikar, občinski ubožce, 71 let. Ivan Homec, mestni ubožec 66 let. — Terezija Vovk, »"evljarjeva vdova-postrežnica. 63 |»»t. — V deželni bolnišnici je 28. junija umrl Fran Zupan, c. kr.! davčni upravitelj v pokoju. Lju-, beznjivi ranjki je bil samec do *mrti, vrl naprednjak in zlasti priljubljen družabnik. Rojen je bil leta 1853. na Gorenjskem, služil je 5 let in 4 mesece pri voja-U i h. a 1. 1879. je vstopil pri davkariji. Kjer je služboval, v Kr-| škem, v Ljubljani, Kranjski gori itd., povsod je bil prijazni mali okn.gli mož z viržinko najpri-Ijubljrnejši človek.	i
Umrl jo v Kranju Andr. Kmet,' nadučitelj v pokojn.
Umrla je v Kostanjevici na Do-' lenjskem F rid a Bučar, rojena (iatach, soproga Lavoslava Bu-
Žbcžal je zelo nevaren tat Fran ^
Po/etit l. rojen 1887 v Lipju, obe. j Planina, govori več jezikov, je; bil tudi p«*t let v Turčiji in je v noči 29. junija iz zaporov v Kr- • šk« >n zbežal. Interniran je bil za-j rati; hudodelstva tatvine. Mož u-krsde samo vrednostne stvari, denar, ure, verižice in odpira pušice za inilodare. Jo zelo predrzen in nevaren za cerkve.
Neerečni avtomobil, v katerem je bil ustreljen rajni prestolonaslednik, so peljali dne 1. julija' !*ko/i Ljubljano. Grof Harrach je avtomobil, v katerem je bil ustre-, 1 jen prestolonaslednik nadvojvo-l da Fran Ferdinand, podaril cesarju.
Samomor slovenskega poročnika. V Franc Jožefovi vojašnici v Kadru v Dalmaciji se je ustrelil 2. julija računski poročnik Hado fVstiik, Slovenec, najbrže iz ljub-, Ijanske okolice. Domneva se. da' so ga gnale v smrt slabe rodbin-' ske razmere. Zapustil je vdovo in enega otroka.
Obsojen radi javnega nasilstva. Dne -'I. julija je bil pri ljubljanskem deželnem sodišču obsojen zaradi javnega nasilstva Ivan Hribar, rodom iz Ilolmea. na eno leto težke ječe, ker se je zoper-stuvil stražniku in ga ranil z no-
Častno svetinjo za 251etno so-( delovanje na polju gasilstva je, priznalo deželno predsedstvo članu prostovoljnega gasilnega društva v Spodnjem Logatcu Andreju Bajcu.
Imenovanje. Višji okrajni ( zdravnik dr. Demeter vitez Blei-( \veis Trsteniški je imenovan za ^ deželnega zdravstveuega nadzornika na Kranjskem.
Zakon o razdelitvi skupnih zemljišč. Zakon z dne 10. maja 1914. veljaven za Vojvodino. Kranjsko, s katerim se izpremi-, lija deželni zakon o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotič-nih skupnih pravic do njih uživa-j nja in oskrbovanja, je izšel v XI., kosu deželnega zakonika, izdane-] ga in razposlanega dne 25. junija, 1914, ter je stopil dne 9. julija 1914 v veljavno moč.
ŠTAJERSKO.
Umrla je v Studencih pri Ma-
*-'boru hišna posestnica Cecilija Hoffmann.
Umcr ali nesreča? Iz Maribora poročajo: V I*ntersbergu so našli mrtvega 57 let starega kosca Ivana Goloba iz Frajdeka. Ali je bil umorjen aH se jo zgodila kaka nesreča, se doslej še ni dognalo.
Najprej šala, potem nož. Iz Ptuja poročajo, da sta se v Draži vasi brata Predikaka najprej za šalo metala, potem pa je brat Martin v jezi svojega brata z nožem dvakrat zabodel, tako da se je težko ranjeni Blaž Predikaka nezavesten zgrudil in so ga morali takoj spraviti v bolnišnico.
8 črešnje padel. Pri Veliki Nedelji je padel 25 let stari Martin Meafco tako nesrečno s črešnje, (da'iii ie zlomil več kosti in da je
fflK
Velika zaloga vina in žganja.
fta	MARIJA GRIILL «
Hjj^^fl^ghttrr Prodaja belo vino no......... ......~0c. gallon j
hj^EKJjKPSBgL	črno vino {h>................ 50c. ,, I
fWWwBBIlBgKBt Drožnik 4 eallone za .................... $11.00 i
fnLSfKSSPgS? Brinjevec 12 steklenic za................ S12.00 3
OBMB^^	-1 gallone (sodček) za.......... $16.00 J
7a obilno naročbo so priporoča
^flB^	Marija Grill,
5308 St. Clair Ave , N. E., CIe*e!ai d, Ohio, j
Po znižani ceni!
Amerika in Araerikanci.
Opisal R v. J. IV*. Trun c
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezani v platno in za sp >n»in jako pi ilčna.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. „ Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaka v
HOTEL, SALON in RESTAVBAHT
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St,
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoM, najl*oljSe in najcenejše postreženi. Izvrataa doinara kuhinja. Čiste in urejene eobe za spavanje.
Obed (tri jedila) 25 ceitor.	Spivu!; 25 cea?nv.
'/ velpannitnvnnitom	lAVftT/"* TJ T2LV A M 1 „..tt.
d^^^k- ^rank Petkovšek 8
Javni Notar -Notary Public)
718-720 market street!
WAUKKGAN, ILL.
PRODAJA fina vina. izvrstne smotke, * ^SSgsS^p^ patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor- I
PKONE 243	skih črt.
7n .	POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo I
/.astopnik	- rjošteno
"GLAS NARODA"	, P<*~'<>-
82 Cortlandt Street,	UPRA\ LJA vse v notarski posel spada- !
New York, N. Y.	ječa dela.
Brinjevo Olje
čisto in naravno.
Pint ... $1.00 Quart . . 2.00 . Gallon . . 8.00
Vam je mogoče dobiti samo pri:
The Ohio Brandy Distilling Go.
610?, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND ss OHIO.
HARMONIKE
bodisi kakot*3nekolI vrste izdelujem in tHtpravIjam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj.
JOHN WENZ&L
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. OGLAa
Ceajenim rojakom priporoča* »vaja
MABAVNA VDTA is aajbaljiflga graifc
Lanako rudeže vino po 404 gaL, staro rndeče vino po 454 galona lansko belo Tino po 454 gaL in tnajboljie staro belo Tino po 50f [gaL 100 proof močaa tropinjevet AVt galona $12, 10 galoa pa $2S Viao poifljaai po 18 in M gal Tioaai fa *trtfl1«Hi» btis* W j staja.
PofljHa ni pisma nas
Staphs« Jaekstf,
BalH	StBslsMkGU.
Pozor rojak:!!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vanj vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze, katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega, časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen pepis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmar ske naselbine v Wausaukeej Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsako, vrstne poljska pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Trf svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausa;ikee, Wis. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno greste kam drugam svet gledatt, ter čas in denar po brez3>otrebnen* tratiti.
K »dar je kako droJtvo namenjeno kopiti baadero. zastavo^ regalije god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, privesek, prstan itd , ne kopita prej nikjer, da tudi mene zacene vprašate. Upraise j« V»f stane is 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezp'a'no. PiSite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
Mr. M. PAPIG, ' 128 Frederick St., Steeltcn, Pa., j
i naš zastopnik, ki je pooblaščeni . pobirati naročnino za naw listi ■ "Glas Naroda" in izda vat i pra-j ' | vovel javna potrdila. Cenjenim : rojakom ga toplo priporočamo.
' Upravništvo Glas Naroda,
Skrivnosti Pariza
VLIXA XX XX2nr ŽTVLJSKJA.
t t ,«..i m •
Spisal Eugen« Sne. Za "Glaa Naroda" priredil Z. H.
Minule so tri ure; milostljivi gospod je pisal Vaši Visokosti, jaz sem pa čakal v sosednji sobi, da bi pismo takoj odposlal po posebnem kurirju. Naenkrat je vsa preplašena vstopila princezinja Julijana. — Kje je kraljeva Visokost? — Milost-1 ji vi gospod piše gospej nadvojvodinji in ji poroča dogodke današnjega dne. — Sir Valter, kraljeva Visokost mora zvedeti strašno novico! — Vi ste njegov prijatelj, obvestite ga o tem.
Vedel sem vse. Ker je opat in ja rekla, da življenje prince- -zinje Amalije polagoma ugaša, nisem smel izgubljati časa. — Vstopil sem. — Milostljivi gospod je takoj opazil moje razburjenje. — Kaj je Murt*? — Strašna nesreča, milosti ji vi gospod.
—	Moja slutnja se je vresničila! — je vzkliknil in planil skozi vrata,
Princezinjo Amalijo so bili medtem prenesli v celico. Po preteku ene ure je opatija opazila, da govori z vedno slabšim glasom. — Poklicali so doktorja Davida. — Toliko, da ji je bila žila. —
Takrat je dospel milostljivi gospod. Princezinja je bila ravnokar sprejela sv. zakramente. — Roke je imela sklenjene na prsih, prsti so se pa oklepali suhe vejice cvetličnega grin ička.
Milostljivi gospod je padel pred posteljo na kolena in začel ihteti:
—	Moj otrok! — moj ljubljeni otrok! — j" klical s pretresu joč i m glasom.
Princezinja Amalija ga je zaslišala, obrnila glavo, se poskušala nasmehniti in rekla komaj slišno:
—	Odpustite, moj dobri oče!... tudi Henrik... tudi moja dobra mati!.. . Odpuščanje...
To so bile njene zadnje besede.
Po enournem smrtnem boju, ki pa pravzaprav ni bil boj.
—	je izdihnila svojo dušo.
Ko je zadnjič zavzdihnila, ni rekel milostljivi gospod niti besede. Nekaj strašnega je bilo v njegovem miru in molku. Zatisnil ji j * oči. po'juhil parkrat na čelo, vzel suho vejico iz mrzlih rok in zapustil celico.
Šel sem za njim v sobo. kjer mi je pokazal pismo, katerega je bil začel pisati vaši Visokosti. Hotel ga je skončati. ker se 11111 j" pa preveč tresla rok-*, je rekel:
—	Ne merem. — F ničen sem. — Glava mi bo počila. Piši veliki vojvodinji. da nimam več hčere.
Izvršil sem niegovo povelje.
Kot najstarejši služabnik si dovoljujem prositi vaši Visokost, da se čimprej vrnete v < Jerolštajn. Samo navzočnost vaš« Visokosti bi zamogla nekoliko pomiriti milosti ji vega gospoda. Dokler trupla ne pokopljejo bo ostal noeindan pri njem.
Izpolnil s *m svojo žalostno nalogo. Oprostite moji razburjenosti. Najtidanejši sluga Vaše kraljeve Visokosti
Valter Murf.
Na predvečer pogreba princezinje Amalije j • dospela Klementina s svojim očetom v Gerolštajn.
Pri pogrebu Marijine Cvetlice ni bil sam.
(Konec.)
GLAS NARODA, 21. JULIJA, 1914.^
RED STAR LINE
Plovitba med New Yorkom in Antwerpnom.
Redna tedenska zveza potem poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
ZEELLAND	//fl\	KROONLAND
11,304 tone	PgfT.l	12,760 t<m'
FINLAND ■BBBWafc^^w VADERLAND 12,760 ton.	12,017 ton.
UAPUAJVD 18,694 ton.
Kratka In udobna, pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrral-■kc in Galicijo, kajti med Antwerporn in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Posebno se ie skrbi la udobnost potnikov medkrovja. Tretji reared obstoj1
od malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nsdal ae informacije, cene In volne listke obrniti se Je na i
RED STAR UNE
No. 3 Broadway	No. 14 No. Dearborn St.	233 Main St.
NewIYorlc.	Chicago. I1L	Winnipeg. Man.
94 State Street	1306 "F" St.. N. W.	319 Gearv St.
Boston. Mas*.	Washington. D.C	Ban Franciiko CaL
1319 Walnut St.	210 St. Charles St.	121 So. 3rd St.
Philadelphia. Pa.	New Orleans. i_a.	Mlnaapoli*. Minn.
619 Second Ave.	11 & Locust St.	21 Hospital St.
Seattle. Wash.	St. Louis. Mo.	Montreal. Canada.
»«1 panika«	1,417.7101»»
H»b«rg-Amerika črta
Kajvrfija patobts<*M drsita »a svet«, kl vtdriaje 74 raaliEnlh Crt
a ffir fffl #a l\
"VATBRLAND", U0 Crevliev dol«, 68,000 tos, ••IMPERATOR", 919 £evl]ev dolg, 62,000 tea Direktna a resa Bed
MEW TORKOM is HAMBURGOM, PHILAOELPHIO ia HAMBURGOM, BOSTONOM m HAMBURGOM,, BALTIMOREM ia HAMBURGOM, | HALIFAX b HAMBURGOM.
Najaižje cene za r atari kraj ii nazaj. Paacfcaa pazoraeat pataikam alaraeska nwjmli
Največje udobnosti v MEDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki vsebnje kabine po 2, 4 in 6 poBtel j, o bedni ce, kopalnice, pralnice itd.
Za aadsljne podrobnosti obrnite m na:
Hamburg-American Line,
45 Broadway, New York
ali na krajevne agente
ROJAKI NAROČAJTE SE XA . "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.
DRŽAVAH. _
Izšla je
i
lična knjiga:
"VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje aaroči-li imo več iztisov te knjige ia j« eedaj eenj. rojakom na. razpolago.
Knjiga "Vojaka na Balkanu" •est o ji iz 13 posameznih sešit ko v ubsegajočih skupaj na večjem formatu 192 Btrani. Delo je o-Dremljeno z 255 slikami, +"kajo če ee opisa balkanskih drž r in najvažnejših spopadov med so vražniki. Sešitkom je prideljea udi večji slovenski zemljevid , balkanskih držav, j Posamezne zvezke je dobiti p* I5c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane ■ poštnino vred $1.85. Na "oča se pri:
Blovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St.. New York City
J^BHMIM^.	Fodpisasl
t^Owfejr*	rajuspešnei -a r F jEa1^« i* tin*turc na
V' jj Itp^^SsRSB	svetu Alpen-
if^Jfl ™	^SjH	tinkture in
| Jftr	^.kH.	Alpenpnaatf«
Pifjt"	^^ WSD	- Ženskam in
5 ^ ■r-ini -sMWr^ moikim. ka-»	tari jo rabijo,
zrastejo ▼ »e-stih tednib lasje popolno-^^^^fl^fl^HS^	mu. dp bodo
.jdfln^^HM^ Izpadali in ne .^HSMHBhHHP^EQ^; bodo osiveli.
Ravno tako
i zraste možemj v iestib tednih brada in brke. ki ne t bodo izpadale in ne bodo poataie sive. O teka S dni popolnoma ozdravim revmatizem. kostibol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline. bule. ture, kraste in kurja o^eaa. bradavice, potenje nog-. zebMne itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana w Washingtona, znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po ceniki Pošljem ga zastonj.
JAKOB WAHClO, 1093 E. 64th Bt. Cleveland, 0.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam (500.
Conpgoie generale TMlanlip
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
•tA PROVENCE"	r*LA SAVOIE"	"LAtLORRAINE-	"LA PRANCE-
aa dva Tijaks	|as dra rUalis	ca cka vijak«!	!aa Itiri vijak.
Expretni y&miki so:
"Chicago", "La Touraine", "Rocbambeaa' in "Niagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Gkesebrougk Bulldinf.
Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
57 K. a.
•LA TOURATXE 22. julija 101 i. *LA PROVENCE 12. avg. 1914. •LA SAVOIE 29. julija 1914. * FRANCE	19. avg. 1914.
•LA LORRAINE 5. avg. 1914 *LA SAVOIE 2G. avg. 1914.
Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
fROCITAMBEAU 8. avg. 1914. *LA TOURAINE 5. sept. 1914. •CHICAGO 29. avgusta 1914 *N I AGARA	12. sept. 1914.
"FLORIDE" direktno do Bordeaux-a 4. julija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
Avstro - Amerikanska črta
(preje Brat]© Cosullch.)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
C
POZOR. SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večie število
PRAVIH DOMAČIH
B KRANJSKIH K O S S
. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so iz-I delane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-
:-: skem. Iste se pritrdijo na kosieče z rinkcami. :-:
I	Cena 1 kose je 1.10.
Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi □ B klepalno orodje iz finega jekla; G B
cena garnituri je $1.00.
Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos.
Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilo je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJ-ČBCJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
r Little Pati«. N. V.s Frank Or^ota. Cleveland, Ohio: Frank Bilrir. t, MM-rtofitC, Cbaa. Karllccer ln Frank Km-rmJUČ.
■Htfaaport. Ohl« m akollMi Fraak I Sotonr,
I Sartaton, O. In akolleo: AloU Mni [ MllnweoC Ohio. Katk. Oapnlk.
Lorain, o. ir, okolico: John ITinli. I l»ti. K. t$th St. J Vounjrtown, O.: Anton m^Oj. [ Orcten City. Oi^g.: M. Jnatla.
Allegheny, Pa. In okolico: M. SluM Bra d doc k. pa.: Ivan Otra. ■rfSflMilla Pa.; Rudolf PletarSok. ■urdlno Pa. In okolloo: Joka KHO-
Conamaufh, Pa.: Ivaa Pajk. Clarldo«. Pa. s Anton Jarlna. Canonabur«, Pa.: John XCokllak. ■rouathon. Pa. in okoliooj Anton Daaa-
Exwort. Pa. In okolica: 'ohn Proator.> -
l_Fdraat °'ty' Pa*: K*rl Zm2ar ** rtuk
Farrall, Pa.x Anton ValantlnWl Irwin. Pa. In okolico: Frank DaaBM Johnatown, Pa.: Frank Oabranja. Maadow Uanda. Pa.: Ooo. Bchulta. Moon Run, Pa. ,n okolico: Fr. IfaSak. Plttaburgh. Pa. t Ignacij Podvaanlk. Tgnar Magister, Frank BambiC ln Z. JakSe.
Unity Sta.. Pa.: Joaapb SkariJ. StMlton, Pa.: Anton M- Taji S Wlllock. Pa.: Frank Sama ln JonaM PatarnaL
Wlntarquartara, Utah: Lonla BUMA Mack Diamond. Waah.: Or. Poraata Ravanadala. Waah.: Jakob PnMfck Thorn aa, w. Va. ln okaltaoi Fraak Kocten ln Frank BartoL Orafton, Wla.: John StampfaL MHwaukaa, Wla. t Joalp VraMV tn Milwaukee, Wis.; Josip Tratnik, John Vod ovni k in Frank Meh.
*trf »Mik m l?i viisicsi 'Vasvba Regularna vožnja med New.Yorkom, Trstom In Reko,
I h 0cna vožnih listkov iz New Torka za m. razred so do?
Tj| Ifodi] bavedefll BOtl M	TRSTA ....................|25.0f
[»odi um dva vijaka imaj«	LJUBLJANE..............$26.18
brezžični taojat	REKE ......................$25.0«
SklilCl,	IiAUME«	ZAGREBA .......................$26.08
MABTA WAJKHINGTO^	KARLOVCA ........................................$26.2«
ARGENTINA.	OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph L la
_	OCEANIA, '	Martha Washington znaša $4.00 več.	„	a
PTWm WANZ jooni L	n. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph I. §k
od $65.00 do $70.00.	. M
Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.	1 ^
Phelos Bros ft Co.. Geo. Agents. 2 Washington Street New York. N. Y. 1
NAll ZAaVOPNI«!. r kateri ao »ooDtaUenl pobirati naro#c!n« [ xa "Qlea Naroda" In knjige, kakor tudi j aa vaa druge v nafta otroka egadaJoAe [ poale.
Jenny Llnd, Ar k. In okolica: Michael | Clrar.	/
Sen Pranelaco, Cel.: Jakob Lorflta-Pwvf, Colo.: John Debela In A. I. Ver bova.
Laadvllle. Colo.: Jerry Jaaanfk
Pueblo. Colo.: Pater Cailg U J. ■ Rolt« ln Frank Janesh.	}
Sallda, Colo. In ekoiieat Ma OiHili , (The 1*f'»v Saloon).
Walaenburg, Col o. t Anton Saftlak Indlanopolla, Ind.: Frank Urajnar. Depua, llLi Dan. Badorlnaa. Chlcaao. III.: Frank Jozjoree. La Salle, III.: Mat. Komp. Jollat, III.: Frank Laurlcb ln John Zaletel.
Mineral. Kana.: John Stale. Waukegan. lil.:. Frank Petka ft ah trn Katk Ogrtn.
Se. Chicago. iiLt Frank Cena Springfield. ML: Matija BartwclS ^ »rontenao. Kana. ln efcelleei Frank
Mulbery. Kana. In okolleo: Martin Koe Calumet. Mleh ln ckoUoo: Pavel Shaltn ta M. F. Kobe.
^ManlpMgua. Mick. In akalleei B. Ke-
Seuth Range, Mleh. in okel lea: M B. UMft
Chlaholm, Mlnn.: K. Sgona. Frank k(«-dT«d in Frank 2agar Oulutn. Mlnn : Joeeph Sharabon. Sly, Mlnn. In okolico: Ivan GooSa. Jakob Skarjan« la K L Kapeek. Sa'adak**1*	Jurij Kotne In Alija
Olfbert, Mlnn. In okotleat leak VanaL
Nibbing. Mlnn.: Ivan PooSe. Neehwauk. Mlnn.: Oeo Manrtn. Virginia. Mlnn.: Anton W. Faak li Lmile. M o.: Mike Orabrtan. AMNdge. Mont.; Orager Sebaa Klein. Mont.: Mlch. Kriree.
H V., *WM1 ff lina
t ---
KUPON
— za —
Premier Dictionary
21. julija 1914.
Ime........................................................................
Mesto ....................................................................
Država...............................................................
£9*" Ofrsaib* Slovar pe pisan le v angleškem jeziku ter je torej
IT dober )e za one, ki razumejo angl^čino. Poštnino se zaračuna posebej, ker je knjiga obširna.
2m piAbuao Jdprilofctl: Za 1. in !. pap 6c; sa 9. pas 10c; tm 4. pas 16c; sa 5. pas
ae; sa C pas nc; sa 7. pas 31«; sa oami paa 36c. — Za pas svojega kraja isre _y***Xi<>n*PCflU'___
, t. La ' * '	%	(Konec.)
—	Še enkrat ti ree**m, draga ln'crka — je nadaljevala opat in ja — «la s»- varaš. f>oka/, da si moja vredna naslednica je, ker so te izvolile sestre enoglasno. — Ni bila izvoljena princezinja Amalija, n-. izvoljena je hila sestra Amalija. Za nas se je začelo življenje, ko smo prestopile sveti samostanski prag.
.WM'eeniea m- je stresla in si obrisala pot s čela.
—	S»'t|aj me razumeš, kaj ne. hčerka moja in upam, da ne boš s svojim korakom vse sestre neskončno užalostila.
—	Ne sveta mati — je /pregovorila s slabim glasom:
—	Sedaj se mi zdi. da bom lahko sprejela. — Ker sem pa zelo utrujena in se ne počutim doltro. vas prosim, sveta mati. da bi se obred vršil par dni pozneje.
—	Zgodilo se bo po tvoji volji, hčerka, samo prostor moraš na vsak način še danes zavzeti.
Moči mojega nesrečnega otroka so bile izčrpane. Omedlela je še prediio je bil obred končan.
1'omisli, kako sem s.- prestrašil. Nesli smo jo v sobo opa-tinje. —
David ni bil zapustil samostana. Takoj je bil na mestu in jo začel zdraviti.
Ko se je zavedla, ni bilo v njenem obrazu nobenega izraza kakega trpljenja.
1'redniea s- je vrnila v dvorano in zaključila sejo; ostal sem sam pri svoji hčeri.
Nekaj časa me je opazovala, poleni pa rekla komaj slišno:
—	Oče, ali lahko pozabite na mojo nehvaležnost? Ali morate pozabiti, da ste me prosili milosti, ko sem hotela podati tisto strašno izjavo*
Ne govori o tem — rotim te — ne trovori.
—	Malo je manjkalo, da nisem preti vsemi vsega izdala. Vi ste molčali, ker mi niste hoteli pihniti življenja. — Ali mi lahko odpustite oče T
Namesto odgovora sem jo poljulul na celo. Čutila je moje solze na svojih licih.
Parkrat mi je zaporedoma poljubila roko in nadaljevala:
Sedaj mi je boljše, dobri oče. ker sem, kot pravijo, mrtva za svet.
Pusti te žalostne misli. S tem se boš še lahko pozneje-havila. — Ali mogoče nimaš časa?
—	Oh, oče. jaz bom še dolgo živela, pa se n«' bom čisto nič havila s pozetnskimi stvarmi. Danes sem s" odpovedala vsemu, kar lin je vezalo na svet. Prosim vas. ne odrecite mi moje zadnje želj
—	Zapovej! — storil bom, če je le v moji moči.
Želela bi, da bi imela moja dobra mati moj okvir za vezenje vedno v oni mali sobici, kjer sem stanovala. — Zelja se ti bo izpolnila, otrok!
—	Soba je ravno tako vrejena kot je bila takrat, ko si odšla v samostan. Vse kar je tvojega ima zame velikansko vrednost. Tvoja želji bo gotovo zelo ganila Klementino.
Vzemite tudi stol. na katerem sem zadnji čas sedela in toliko premišljevala.
Tudi to storim, prepričana bodi — sem ji s težavo odgovoril, ker me je hotel posiliti jok.
—	Zapustila vam bom tudi tiste malenkosti, ki sem jih ljubila še za časa svojega bivanja v Parizu in na pristavi. Čakajte, nekaj!! Madami (ieorges dajte moje pisalno orodje. To L»o naj-holjšc zanjo, ker me je ona naučila pisati — je pripomnila z bolestnim nasmehom. —- Župniku dajte Kristusovo sliko, ki visi v moji spalnici.
—	Dobro, otrok.
Ovratnico z biseri bi rada podarila dobri Grlici. — Pri-pro>ti nakit si l>o gotovo podal njenim črnim lasem. Zlati kri-žee snu namenila Volkulji. Kaj ne. tla ga ji boste dali? Zasluži ga. ker mi je ivšila življenje.. Vsem tem osebam povejte, da jim to pošilja Marijina Cvetlica...
Vsako željo bom do pičice izpolnil. Ali nisi na nikogar pozabila T. ..
—	Zdi se mi, da ne — moj ljubi oče!
Pomisli malo. — Ali se ne nahaja med onimi, ki te ljubijo. tudi nekdo, ki je ravno tako nesrečen kot jaz in Klementina?
l iioga h< erka me je razumela. Stisnila mi je roko. — Rahla rdečica ji je pobarvala lica.
Ker se j' nekoliko bala odgovoriti, sem nadaljeval:
—	Njemu je nekoliko odleglo, živel bo.
—	Kaj pa njegov oče?
Tudi on se boljše počuti. — Kaj boš pa dala Henriku T Mal spomin nate mu bo v veliko tolažbo.
Ore. dajte mu moj klečaAnik. Kolikokrat sem ga omočila s solzami, ko sem prosila Boga, da bi mi dal dovolj moči, da bi mogla pozabiti Henrika, ker nisem vredna njegove Iju-Wtsi.
—	Zavest, da si mislila nanj, ga bo osrečila.
—	Kar se tiče sirotišnice, bi želela, dobri oče, da...
(Tukaj je začel pisati Rudolf s tako nerazločnimi črkami, da skoraj ni bilo mogoče prebrati:)
Klementina! — Murf bo skončal pismo — jaz nimam dovolj moči — jaz sem blazen! Ah trinajsti januar!!!
Konce pisma, katerega je pisal Murf, se glasi: Milostljiva gospa!
Po naročilu njegove kraljeve Visokosti bom končal to žalostno zgodbo.