ILUSTRIRANI
LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8- ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-
LET^SK 1. * 6. MAJA 1915 *
SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA U PRAVNI ŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI
IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 36.
Služba bo^ja našif) čet pred bitko. ca Oi bojem v vbodni Galiciji. ca Oddelek ruskega trena. ca Nemška letala tipa Qolob. ca (jercegnovi. o$ Vojna priprega v Karpati}). ca Padli junaki, domače slike, ca (Ranjeni angleški zavezniki, ca 9la prelazu Užok. ca Utrdbe z Žičnimi
ograjami, ca Sila je iznajdljiva.
Boji za Dardanele.
Turška telefonska postaja ob morskem obrežju.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
iiMimiimimiiiiiiiiiMiiiiimi
Poslednja.
Spisal Jan. Kleranda. Prevel Ivan Cesar.
»Ermelina! Ermelina!«
Vrata so se naglo odprla. Prikazal se je starec visoke postave. Z razprostrtimi rokami je tipal po zidu terase. Odprta nočna halja in dolgi srebrni lasje so plapolali po zraku. Naslonil se je na ograjo in se nagnil, kakor da bi hotel bolje videti v daljavo. Nekaj časa je mirno poslušal, potem pa položil obe roki na usta in zaklical z močnim glasom.
»Ermelina, Ermelina!«
Zopet se ni slišalo nič. Povsod naokoli je bilo tiho. Gorak junijski vetrič je pihljal z juga in šuštel v vejah dreves. Iz bližnjega gozda se je čulo petje ptičev, toda starec ga ni slišal.
»Zmotil sem se,« je rekel starec. »Nič ni bilo. Z vrati so nekje trdo zaprli! Toda kje je ta otrok ?«
usoda napravila večnim bojiščem ? Ali ne more roditi tvoja plodna zemlja brez zalivanja s krvjo? Ali se ne bo v tebi nikdar ukoreninilo drevo svobode in našega edinstva ?«
Začujejo se koraki.
»Ermelina!« zakliče starec,
»Ded, že grem, že grem!« je odgovoril nekdo. Na terasi se je pojavila mlada deklica. Urno je prihitela in objela starca, ki je širil roke proti nji. Vroče sta se objela —
»Otrok moj, zenica mojega očesa!« je govoril starec in strastno poljubljal dekličin obraz. »Trikrat sem te poklical, pa nisi prišla!« jo je karal. »Ali ne slišiš, da se bije pri Vicenzi boj ? Pojdi, pojdi sem, da vidiš na svoje oči!«
Deklica je skočila na nizki zid in gledala v daljavo.
»No, kaj vidiš ?« jo vpraša starec ne-strpljivo.
mmmm
•v ,
Služba božja avstrijskih čet pred bitko.
V tem se je stresel zrak. Iz daljave se je čul topovski pok, za njim kmalu drugi — tretji —
»Torej vendar! Streljajo!« je kliknil starec zmagoslavno in se zopet vzpel na zid. »Vicenza se drži! Čuj, čuj, to je pa prav resno! Ne štedijo niti s smodnikom, niti z našo krvjo Dobro, dobro. Samo streljajte, požigajte in ubijajte ! Požigajte in rušite naša mesta in naše vasi, ubijajte naše otroke. Da. postane cela Italija razvalina, da bi se spremenila cela nesrečna zemlja v ogenj, boljše bi bilo.«
Starec se je zamislil. Iz daljave se je čulo grozno pokanje topov. Sapica, ki je božala starcu z nežnim dihom obraz, je zanesla semkaj glas tromb in rednega streljanja. Pri vsakem strelu je zadrhtel starec in se vzpel više, kakor da je hotel bolje videti. Krčevito je stiskal zobe, kakor človek, ki bi se rad zagnal na sovražnika, pa ne more.
»0 Italija! Božja zemlja, zemeljski raj,« je tožil starec. »Zakaj te je kleta
»Nič, ded. Vsa pokrajina je v dimu. Samo tupatam se vidi včasih nekaj, toda ničesar ne morem razpoznati!«
»Napni pogled, nesrečno dekle!« je zaklical ded. »Ali ne vidiš, kje so ? Ali zavzemajo mesto ? Nazadujejo ali napredujejo ? Se plazijo na zidove, ali se branijo napadov naših? Govori, govori!«
»Ne vidim!«
»Ne vidi! Zdrave oči ima, pa ne vidi! In jaz, ubogi slepec, vidim skozi ta dim. Vidim jih — te hrabre naše junake; čvrsto stoje, kakor nepremične stene v dežju krogel in med udarci mečev. — Vidim, kako umirajo, kličoč s poslednjim dihom čast in slavo svoji domovini! Vidiš tam poveljnike? Ona najgostejša gneča bodal? Tam je on, naš junaški lev, hrabri Di-vando. Z mečem v roki leta z mesta na mesto, hrabri in osrčuje z besedami in zgledom in hiti tja, kjer gospodari smrt najhuje!« —
Deklica je odskočila in s silo potegnila starca, da je sedel k nji. Objela ga
je, stiskajoč se k njemu, kakor majhen otrok. Toda starec jo je odrinil od sebe.
»Ded, jezen si! Pomiri se!«
»Umiri se,« je rekel še srditeje. »Pomiri se, ko čuješ, da umirajo nedaleč bratje, in ti jim ne moreš pomagati! Moj Bog! Zakaj si me oslepil, zakaj si mi pokvaril telo, podelivši mi to vroče srce? Vse življenje sem hodil za enim ciljem — težil sem za tem, da vidim solnce zlate svobode. In sedaj —«
»Ded! Ti si napravil zadosti! Kajli ti si pripravil, kar se godi. Bil si tema glava, misel. Izvršitev pa pusti mlajšim močem. Dragi dedek,« ga je prosila deklica, bližajoč se zopet k njemu, »pusti vse to, bodi miren. Saj veš, da ti škoCi vsako razburjenje. Veš, kaj je zapovedmi zdravnik ?«
»Vem, vem ! Tisto, kar mi tudi ti. Neprestano mi govorite vsi: bodi miren, varuj se! Starec, varuj se! Ne misli nu nič drugega, nego nase. Kaj ti je na tem, če umirajo tvoji bratje Samo da te ne zadene kap. Dobra duša! Kaj ti je do domovine, do naroda ? Varuj se za teh nekoliko dni, ki ti še preostajajo! Čemu bi se brigal ? Sani ne boš umrl od lakote, čemu se potem jeziš!«
»Dedek, se spominjaš, kaj si pra\il vedno ? Dobra stvar mora nekoč zmagati. In drugič zopet: Svoboda je stvar, ki se more odkupiti in izplačati samo s krvjo! Vidiš, kako dobro se spominjam vsake tvoje besede, dočim ti pozabljaš in se vdr jas žalosti!«
»Prav imaš, Ermelina,« je odgovoril starec mirneje in po-gladil deklico nežno po licu. »Kako pa naj bom miren, ko sem obsojen na tako brezdelje ? Kako rad bi šel med nje. Ah, Ermelina, to so bile moje sanje — in čeprav so mi osiveli lasje, še vedno imam to vroče, ognjeno srce. Blizu smrti sem. Si morem želeti kaj lepšega, kot smrt na obzidju Vicenze, svojega rojstnega mesta? Rana z mečem, krogla v srcu — evviva 1' Italia! — Ah, kakšna smrt, kakšna krasna smrt to!«
»In mene bi zapustil!«
»Ubogo dete! Tako sama si na svetu. Kaj sem ti jaz? Slepec, revež, ki še telesa ne more vselej premikati, razvaline človeka,« je rekel starec sožalno. Toda takoj potem je dvignil srdit glavo. »Ermelina, ne boš dolgo sama! Samo da se skonča ta vojska, da bodo naši fantje zopet gospodarji svojih misli, svojih src — in našel se bo kdo, ki ti bo nadomeščal očeta, mater in mene!«
Deklica je gledala v tla. Čeprav ni videl starec rdečice na njenem obrazu, vendar je spoznal njeno zadrego. »Ermelina,« ji je zašepetal nežno. »Sedi semkaj bliže k meni. Vprašam te nekaj, o čemer najrajši šepetamo. Tako, lepo k meni, in ovij roko okrog mojega vrata, da slišim
IIIMIIIIIIIIIVIIIlItllllll
utripe tvojega srca. Poglej mi v oči, drago det1;! Glej, ker tedaj se mi zdi, da ti gledam v dušo!«
Deklica je vzdrh-tela, ko je uprl starec vanjo svoje ugasle oči.
»Ermelinka, ljubica moja! Ali ni res, da jc tvoje srce doslej svobodno ?«
Ermelina se je za-smejala. Smeh je bil nekako prisiljen, toda ded tega ni .opazil.
»Ded, saj ga doslej še ni nihče zaprosil!« je odgovorila šaljivo.
»Ni ga zaprosil!« je vzkliknil starec, preplašen od misli, da. ni nihče zaprosil za vnukino roko. »Kaj misliš, da je naša mladica pozabila na kra-sotice ! In v času, kakršen je sedaj, ne misli pravi mož samo nase. Vse čuvstvo-vsnjc, vse mišljenje se mora žrtvovati eni misli — osvobojenju in ujedinjenju naše domovine! Ti si torej
še vedno svobodna?« K bojem v vzhodni
»Svobodna, ded!«
»Kako me to veseli!« je govoril starec, radujoč se kakor ot.ok. »Ko se konča vojna, ti izberem najslavnejšega izmed naših junakov. Ne bom gledal na pokolenje in razmere. Samo da mu je glava ovenčana z lavorom. Z m?noj bi izumrlo moje ime, toda naš bodeči kralj mora dovoliti, da se prenese n?. mojega naslednika, tvojega moža!«
Deklica se je nasmejala tem sanjarijam.
»Otrok, ne smej se!« jo opomni stare-.?. »Lepa in dobra si kakor nobena; hči si ene najslavnejših rodbin, in tudi bogata si. Kateri človek bi ne sprejel z navdušenjem tvoje roke ? Ermelina moja, H si biser, ki bi mogel z njim sam kralj lahko okrasiti svojo krono!«
Nastala je tišina. Ermelina je gledala sanjavo pred se, a ded je šepetal nekaj.
»Toda stoj,« je začel starec naenkrat s spremenjenim glasom. Čeio se mu je stemnilo, nihče ne bi veroval, da je to tieti prijazni starec, ki je govoril pred kratkim s svojo vnukinjo. »Stari Peter
Galiciji. Avstrijski tren, ki vozi hrano in municijo, na težavnem prehodu preko karpatskega :edla
proti Nadvorni.
mi je povedal, da te je videl govoriti snoči z nekim častnikom! Ali je resnica?«
»Da, ded,« je odgovorila deklica odločno. »Da, tu je, med oblegovalci Vicenze. Šel je naokrog s četo svojih dragoncev. Slučajno sem bila pri vrtni ograji; zapazil me je in prijahal k ograji!«
»In si govorila z njim ?«
»Kaj sem hotela pobegniti ? Govoril je povsem dostojno.«
»Ti je pravil o svoji ljubezni ?«
»Ne! Rekel je, da se mu je težko boriti proti nam!«
»Zakaj se pa bori ?«
»Mora se, vojak je.«
»In je bil danes zopet tukaj ?« je izpraševal starec. »Ermelinka, ti ljubim-kuješ za mojim hrbtom s sovražniki svoje domovine !«
»Ded, krivico mi delaš!« je odgovorila deklica mirno, »Povedala sem ti, da je doslej moje srce prosto. Sem te že kdaj nalagala ? Jahali so danes tod —«
»Zopet slučajno ?« jo prekine starec.
Oddelek ruskega trena, ki ga vlečejo težaki, poklicani v vojno službo.
»Da, In jaz sem bila pri ograji,« »Slučajno?«
»Ne! Radovednost me je gnala, pa sem šla tja. Jezdili so nekam radi razgledovanja!«
»In ti je zopet rekel, da mu ni ljubo, da se bori proti nam?« je izpraševal skrbno starec.
»Rekel je, da je Vicenza trd oreh.« »Polomili si bodo zobe na njem! In dalje ?«
»Pravil je, da se zbirajo v okolici ustaške čete!«
»Da bi jih bilo le dosti!« »Svetoval mi je, naj jim ne odpremo vrat svojega gradu!«
»Odprli bomo vrata, kakorhitro pridejo !«
»Pokončati jih moramo.« »Pozdravimo jih kakor brate in zaveznike.«
»In če pride sem cesarska vojska ?« »Zapremo vrata in borili se bomo,« reče hladno starec.
»Tu sama s Petrom? To bi bilo blazno!« je ugovarjala deklica.
»Vršiti dolžnost ni blaznost! To je dolžnost!« je zaklical starec in planil pokoncu. »Ermelina, slepec sem! Ne morem iti, da bi jih poiskal, a če pridejo sem, bom branil čast svojega doma do zadnje kaplje krvi.«
»Da, do zadnje kaplje krvi!« je dodala deklica. »Zato, ker se ne bomo mogli upreti!«
»In kaj potem ? Umrli bomo kakor mučenci!«
»Umrli, brezkoristizanašo stvar.« »Učimo pa druge umirati za dobro stvar,« izpregovori z močnejšim glasom starec.
»Ubogo dete,« je začel zopet kmalu potem ded, toda nekam mirneje. »Pozabil sem, da tebi ni toliko do počitka, kelikor meni. Saj nisi šc nič živela^'«
lllllllllItllllllllM
STRAN 428.
illllillllllllllIIllllllllllllllll'*..JI IIIIIIIII
Nemška letala tipa
>Golob« krožijo nad ruskimi Rusko-Poijskem.
kaj je treba storiti, da so se ruski načrti temeljito ponesrečili in da se je sovražnik moral s krvavimi glavami vrniti v svoje postojanke.
Seveda smo morali biti tudi izredno previdni, da se ne izdamo. Na prostoru, ki je bil že po svoji naravi zelo primeren za opazovanje, sta stala dva moža na straži, odeta v bele snežne plašče z daljnogledi v rokah in sta morala vsako premikanje sovražnika takoj naznaniti naši telefonični centrali. Od tukaj so vsako poročilo, ki je bilo količkaj važno, poročali dalje na poveljstvo. Da se ognemo vsaki pomoti, ki je na straži lahko mogoča, sta morala stražarja posamezno poročati in so se morale njiju vesti natančno ujemati. Ker je moral biti stražnik popolnoma miren, da bi morda z gibanjem ne odkril sovražniku našega stališča, je bila služba v ostrem mrazu zelo naporna in zato so se straže hitro menjavale; seveda se
postojankami na
»Pa vseeno rada umrem, če treba!«
»Dobro dete, to slišim rad in sedaj sem miren! Bal sem se, da te bo omamil oni častnik. Ni se mi treba bati, Erme-lina — kaj ne, da se mi ni?«
»Ne, ded!«
»Bog te blagoslovi za to! — In sedaj me odpelji v mojo sobo. Utrudila me je razburjenost! Čutim, da bodo zopet nastale bolečine. V posteljo moram. — Slišiš ? — Tam se še vedno bijejo ! Ah — Vicenza se drži — trda je ta trdnjava naše svobode !«	(Konec.)
Straža v Karpatih.
Vojak, ki se že dolgo udeležuje bojev v Karpatih, popisuje takole svoje doživljaje:
Zanimivejša, pa tudi napornejša služba bi se težko dobila, nego je ta, ki jo opravljam jaz. Bil sem postavljen kot opazovalna straža na neko goro. Bili smo tam zakopani kakor krti; imeli smo obširno votlino, katero smo z zelo preprostimi sredstvi razdelili v tri dele, v sobo za častnike, sobo za moštvo in v telefonično centralo, Telefonična centrala je bila vzvezi s poveljstvom.
Gora, na kateri smo stali, je nudila lep razgled na veliko daljavo in ruski vojaški oddelek, katerega smo morali nadzirati in opazovati in čigar namene smo takoj iz gibanja čet lahko spoznali, še danes najbrže ne ve, kako odločilno smo mi posegali v njegovo usodo. Karkoli je podjel in če se je le ganil, smo naznanili svojemu poveljstvu, ki je takoj ukrenilo,
Pesem naših dni.
Z listi šepetaje se zefirček pogovarja, pozni, težki zvon udarja v tiho, jasno noč — —■ —
Sto junakom v dalji daljni zdaj igra smrtni smeh na ustnah polnih bolečin, sto ljubečih mater grabi se za prsi izsušene v groznem snu: »Ah sin, moj sin !« —
0, ta kruta, večna pesem naših dni! Rado Vesnin.
je tudi to godilo z največjo pazljivostjo. Mraz in ledeni veter, ki nas je rezal do kosti, sta bila tam gori naša največja sovražnika. Seveda smo bili izvrstno napravljeni in zelo dobro preskrbljeni za zimo. Še najbolj neprijeten je bil mraz ponoči. Noči smo prebili v svoji votlini, sede ali leže in v koče zaviti.
Naša hrana je obstajala iz kruha, prepečenca in konserv.
Predzadnji dan — bilo je ledeno mrzlo, jasno vreme — smo v popoldanskih urah opazili med sovražnimi postojankami neki nemir. Manjši oddelki so se trgali od čete in odhajali v različnih smereh; to so bile patrulje, ki so imele nalogo, da poizvedujejo o naših sedanjih postojankah in do-ženejo, kje bi se dalo Avstrijce najbolj uspešno napasti. Proti večeru so se začeli Rusi mogočno gibati; odhajali so na boj. Noč je bila mrzla in zvezdnata.
Nadaljnjih ruskih operacij žalibog nismo mogli opazovati. Svojo dolžnost smo bili popolnoma izvršili in smo radovedno čakali konca boja, ki za nas nikakor ni mogel biti neugoden, čeprav so bili Rusi v znatni premoči. Bilo je ob desetih zvečer, ko smo zaslišali iz daljave močno streljanje iz pušk in znano, umerjeno prasketanje strojnih pusk. Streljanje je od minute do minute naraščalo. To je bil sprejem naših tovarišev. Streljanje, ki je bilo sedaj močnejše, sedaj slabotnejše, ki je včasi popolnoma utihnilo in se potem s tem večjo vnemo zopet začelo, je trajalo približno dve uri. Potem je nastal mir.
Vsakemu izmed nas je srce mogočno tolklo. Premnogokrat smo se izpraševali: kako se je končalo? Telefonirali smo večkrat na poveljstvo, pa nismo prejeli nobenega odgovora. Slednjič so se nam vendar odzvali z besedami: »Ruski napad pri . . . srečno in z velikimi sovražnimi izgubami odbit. Ujeli smo mnogo Rusov. Hura!« — »Hura!« smo vzkliknili tudi mi in smo odšli vsi razen straže.
Zjutraj skoraj nismo mogli verjeti, kar sta nam naznanila naša opazovalna stražnika: »Naši so v ruskih postojankah. Rusi so izginili.« Takoj smo se o tem prepričali na lastne oči. Kmalu potem nam je prišlo povelje, da je naše delo tam na hribu končano.
Hercegnovi, utrdba ob vhodu|v Boko Kotorsko,
«»111111111.......................IIIIIIIIMIMIIIII.....MIHI.....111111 • 111111 • M1111...............................................Mil.........Illllllllllllllll
ŠTEVILKA 36.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIII
...........MIHI......Milili.....MMMIMMMM.............................................................................................................................................................................................................................................
ILUSTRIRANI GLASNIK	429. STRAN
......IIIIHHI.....Illllllllllllllllllllllllllllll........................................................................................................................
DOMA
f Franc Pretnar
je bil rojen 1. 1893. v Strahinju pri Kranju. Zadnjih 10 let je bival s svojimi starši vred na Jesenicah. K vojakom je odšel 1. avgusta lani. Ko je odhajal na bojno polje, je dejal svoji materi: »Mama, trikrat sem bil zadnje dni pri spovedi, ker meni se vse zdi, da me ne bo nazaj.
Molite za me!«
f Janez Ažnoh.
Kakor poroča seznam izgub, je padel na bojnem polju v Galiciji dne 20. novembra 1914. Janez Ažnoh, posestnika sin iz Gmajne pri Slovenjem gradcu. Pokojni je bil mirnega in blagega značaja, z eno besedo, fant, kakršnega je treba iskati. Bogaboječ, vnet za domovino in cesarja, se je poslovil tudi on 29. julija od svojih priletnih staršev in tovarišev, v nadi na zopetno svidenje; ali Bog je drugače hotel. — Na svidenje torej, v višavah!
f Franc Božič)
je padel na severnem bojišču pri Wolcza-dolni dne 23. oktobra 1914.
Rojen je bil v Tenetišah, občine Litija, 1. 1883. Zapušča ženo, s katero je bil poročen šele tri leta, in mater. Bil je blagega in mirnega značaja, priljubljen pri sovaščanih. Pri mrtvaškem opravilu po rajnem se je zasolzilo marsikatero oko ob spominu na njegovo krepko postavo
in prijazno obličje. Počivaj mirno v ga-liški zemlji — na svidenje nad zvezdami!
f Valentin Rozman.
Dne 19. decembra 1914. je padel junaške smrti na severnem bojišču pri Jadlavi četovodja Valentin Rozman, doma iz Javornika pri Jesenicah. Zadet je bil v glavo in je bil takoj mrtev.
Rajnik je bil dober sin, iskreno ljubljen brat, up in ponos svojih staršev. Kot pristen otrok naše Gorenjske je bil vedrega duha, trdnega značaja, vesel v družbi in vesten pri delu. Vsem je bil priljubljen, posebno pa vojaštvu. Bil je tudi vnet in požrtovalen član jeseniškega »Orla«. Upanje na boljšo bodočnost ga je spremljalo skozi vse življenje. A sreča, ki spremlja malokoga, tudi njemu ni bila mila. Vnela se je vojska in odšel je na severno bojišče. Pet mesecev se mu ni pripetila nobena nesreča, dasi se je udeležil najhujših bojev. Začetkoma je pisal pogosto, zadnje mesece pa je popolnoma utihnil. Tolažili smo se, da je najbrže ujet. Kmalu pa je prišla vest, da je mrtev. Takrat nam je stopila iznova pred oči njegova ljuba podoba, polna življenja, vsa-komu tolikanj prikupljiva. »Na svidenje!« je zaklical ob slovesu, poln upanja.
»Vse za vero in domovino«, se je glasilo Tvoje geslo; v ta namen si delal, se trudil, trpel in umrl. Umrl si, a Tvoj duh, Tine, bo živel med nami.
Slaven Ti bodi spomin, slovenski junak!
f Alojzij Stuper
narednik jpri 87, pešpolku, rojen 9. maja 1. 1881. v Št. Pavlu pri Preboldu.. Odšel
je že ob prvi mobilizaciji na severno bojišče, kjer je po preteku nekaj mesecev vsled prestanih naporov težko zbolel. Zdravil se je v več bolnišnicah — nazadnje v Celju, kjer je 13. aprila izdihnil svojo dušo. Vedno je želel počivati na domačem pokopališču. Ta želja se mu je tudi izpolnila. Dne 15. aprila je bil prepeljan v Št. Pavel, kjer ga je mnogo ljudi z domačimi Orli vred spremljalo na zadnjem potu — znamenje, kako so ga vsi spoštovali in ljubili. Bil je pa tudi vrl mladenič in neumorno delaven pri katoliških organizacijah, ki ga bodo težko
pogrešale. Bil je podpredsednik štajerske podzveze Orlov — načelnik savinjskega okrožja Orlov — član Kmečke hranilnice in posojilnice ter tajnik Izobraževalnega društva. Posebno velika pa je bila njegova skrb za pozidanje novega društvenega doma.
Počivaj mirno v domači zemlji in dobri Bog naj-.Ti bo obilen plačnik!
f Anton Prah.
Bogu vsemogočnemu se je dopadlo poklicati iz sedanje vojske k sebi v boljšo bodočnost tudi Antona Praha, čevljarskega mojstra in vaditelja Orlov, rojenega v nadžupniji Sv. Križ tik Rog. Slatine, Sp. Štajersko. Bil je to res neustrašen junak, vojščak Kristusov in cesarjev. Mladenič lepe zunanjosti, vedno poln nedolžnih šaljivk in poseben prijatelj lepega petja, se je prikupil vsakemu človeku že pri prvem svidenju. Njegova najljubša pesem v veseli družbi je bila vojna pesem: »Leži, leži ravno polje . . .« O kolikokrat si je sam srto pesmijo slovo pel!
Alojzij Stuper
umrl v bolnišnici v Celju.
Anton Prah
umrl vsled ran, dobljenih na severnem bojišču.
Franc Pretnar
padel v Galiciji.
Janez Ažnoh	Franc Božič
padel v Galiciji.	padel na severnem
bojišču.
padel na severnem bojišču.
Valentin Rozman
PODLISTEK
Lepa Blanka.
Roman. Napisal P. Zaccone. — Prevel Josip Medic, (Dalje.)
VIII. Očetova bolest.
Ko sta šla nekaj časa molče po ulici, se je Everard ustavil in se obrnil k Leonu.
»Leon,« mu je dejal s pobitim in malo trepetajočim glasom, »Leon, jaz sem izgubljen!«
»Kako izgubljen?« je vprašal mladenič.
»Nocoj sem ubil človeka.«
»Vi?« je vzkliknil Leon.
»Bil sem blazen, kakor brez glave. In zopet sem postal zločinec, kar sem bil prejšnje čase.«
»Kako ste Vi nesrečni, Everard!«
»Nekoč si mi rekel, da je nebo iz
usmiljenja storilo čudež, da me reši; res je, bil sem rešen, pred menoj je bila zopet pot, po kateri bi mogel priti v pošteno življenje. Lahko bi bil vse popravil, z delom in častnim življenjem bi izbrisal vso svojo sramotno preteklost. Pa je nesreča hotela, da sem zopet pomočil roke v človeško kri!«
»Ali ne boste bežali?«
Everard je obupno zamahnil z roko.
»Bežati!« je dejal mračno. »Ali nisi opazil, kako je bleda in slabotna? Silila se je, da bi se smehljala, ker me hoče potolažiti in razveseliti, toda jaz jo dobro poznam. In ko sem jo videl tako, mi je prišla blazna misel.«
»Kakšna?«
»Še včeraj bi rad dal svoje življenje za njeno zdravje, danes pa prosim Boga samo, naj umrje pred menoj.«
»Zakaj to?«
»Ah, če bi Blanka umrla danes, bi ji vsaj ne bilo treba doživeti sramote, da jo bodo imenovali hčer morilca.«
Na te besede, izgovorjene z največjo očetovsko bolestjo, je Leon utihnil. Hodila
sta molče drug ob drugem, vsak v svoje misli zatopljen, vsak vdan svojim žalostnim čuvstvom.
»Kaj namer jate torej sedaj storiti?« je začel zopet mladenič po premolku.
»Kaj naj neki storim?« je odgovoril Everard. »Sam se bom naznanil policiji.«
»Pa to pot bo sodišče brez usmiljenja!«
»Upam, da bo.«
»Nič drugega Vas ne čaka nego smrt!«
»Če smrt — pa smrt!« je odgovoril Everard odločno.
Leon je vztrepetal. Prišla sta do vogla ulice in ravno, ko sta hotela zaviti v drugo, jima je iz bližine zableščala rdeča sve-tiljka, kakršne vise v Parizu na vseh hišah, v katerih je policijska stražnica.
»Dalje ne grem!« je rekel Everard trdo in se je ustavil.
»Torej hočete takoj izvršiti svoj sklep?« je vprašal Leon, ves začuden od Everardove vdanosti in odločnosti.
»Eno prošnjo imam še do tebe, Leon,«
»Govorite! Kar je v moji moči,,,«
»Dobro ti je znano, kako zelo ljubim Blanko, kajne?«
......IIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIM.....III Illlll.......Illllll
STRAN 430.
ILUSTRIRANI GLASNIK
Takoj v začetku vojne je odrinil nade-polni mladenič na bojno polje v Galicijo. Tu se je močno prehladil in je bil obenem tudi od šrapnela ranjen v roko. Šest tednov se je zdravil v bolnišnici v mestu Košice na Ogrskem, tri tedne na rojstnem domu. Dne 16. marca je zopet odrinil iz Celja v Karpate, Le nekaj dni — in zopet se je znašel, v glavo ranjen, v bolnišnici v^Košicah, kjer je na veliki četrtek podlegel bolezni, kot je to nadzorstvo bolnišnice naznanilo njegovi, od njega nad vse ljubljeni sestri, ki mu je že več let gospodinjila. Še na cvetni torek ji je pisal
llllllltlllllll"i«lltlMI|IIIHIHIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIINt
36. ŠTEVILKA
■ mi.............lllll..........i.............III..........i..........■■Illllll..........i.....i............i.....i..................................Illllll.....um iiiliiilHHiimi um milili......■■■■■•■milil.....i...........i...................imnum
proti odtrgoval posamezne listke, ali ko je luščil fižol, za vsako češčenamarijo položil po eno zrno na poseben kupček, je bil dne 17, januarja t, 1. na svoj god pred sv. mašo pri sv. spovedi, v začetku sv, maše mu je postalo v cerkvi slabo, v nekaj minutah je izdihnil svojo blago krščansko dušo.
Oba Tončka, oče in sin, se gotovo zdaj veselita v nebesih.
Pokojni je menda že slutil smrt. Ni se mogel nakratko posloviti od svojih prijateljev, zlasti ne od svoje srčno ljubljene mamice.
Dragi Tonček! Tebi lahka žemljica ogrska in nam, tvojim neštevilnim prijateljem, zlasti pa Tvoji blagi materi, sestrici, bratu in vsem sorodnikom, veselo svidenje v nebesih!)
f Uetovodja Franc Breceljnik,
rojen 1. 1883. v Žapužah pri Št. Vidu nad Ljubljano, je odšel 12. avgusta 1914. s IV, oddelkom strojnih pušk 17, pešpolka na severno bojišče. Udeležil se je vseh bojev 17. pešpolka do 24. februarja 1915. Po tolikih bojih in nevarnostih je bila ta dan tudi zanj usodna krogla izstreljena. »Precej težka je, a z božjo pomočjo jo hočem prenesti,« tako je pisal na svoji prvi in zadnji dopisnici svoji ženi po 24. februarju. A ravno ta dan, ko je došla žalostna vest, da je ranjen, t. j. 13. marca, je že podlegel težki rani pod srcem v bolnišnici v Szatmar Nemeti na severnem Ogrskem.
Dragi France, spavaj mirno v daljni zemlji ogrski. Tvojo ženo, brate in sestre pa potolaži Bog! Na svidenje v kraljestvu miru!
Častniki pri kosilu na bojnem polju. Udobnosti tukaj ni veliko — saj morajo bobni t . služiti za3mizo! — toda Kosilo vendar izborno tekne.
Fr. Breceljnik
padel na severn. bojišču.
Janez Lah
umrl na Ogrskem.
z bojnih poljan: »Sem zdrav in dobro mi gre.« Nekaj ur pozneje se je to dobro v hudo spreobrnilo — bil je v glavo ranjen. Zvest vojak cesarja je bil tudi zvest vojščak Kristusov, Sprejemal je pogosto sv, zakramente. Še dne 16. marca je nameraval storiti že v drugič svojo velikonočno dolžnost. Pa ravno to jutro je moral odriniti v boj. Sam piše svoji ljubi mamici: »Prekrižan je moj načrt, pa Bog bodi milostljiv moji ubogi duši!« Prejel je sv, zakramente v bolnišnici.
Njegov pobožni oče, ki je na paši molil sv. rožni Jvenec tako, da je na pra-
Rudolf Tschokert
padel v Karpatih.
Anton Slokar
padel na severnem bojišču.
Jernej Sojer
umrl vsled ran, dobljenih na severn. bojišču.
Franc Colner
jurist, padel na sev. bojišču.
»Skrbel bom zanjo,«
»Ona je bolna, potrebuje mnogo skrbi in postrežbe ,. . Morda ji je usojenih samo še par dni življenja, pa želel bi, da bi vsaj te zadnje dni bila rešena bede in pomanjkanja,«
»Prisegam Vam, da ji ne bo ničesar manjkalo,«
»Hvala, hvala ti! ,, , Dober človek si in bodi prepričan, da ti to pot ne bom nehvaležen,«
»Ali ne želite ničesar drugega?«
»Če se ne vrnem več domov, se bo Blanka začela vznemirjati in bo povpraševala po meni; v tem slučaju si torej kaj izmisli, karkoli, da jo potolažiš, in odstrani vse osebe, ki bi ji mogle povedati resnico. Pazi, da ne bom vsaj jaz kriv njene smrti, če že mora umreti,.. Ali mi to obljubiš?«
»Na častno besedo.«
»Potem Bog s teboj, Leon... Ah, še eno besedo! Rekel sem ti, da sem ubil nekega človeka.«
»In?«
»Glej, ta človek je gospod Lanson.«
»Ali je mogoče?!«
Po teh besedah, ki so Leona silno presenetile in ga pretresle, se je Everard obrnil v smeri proti rdeči svetiljki, medtem ko je Leon naglo odšel v nasprotno smer. Pa komaj je Leon izginil v bližnjo ulico, je Everard naenkrat stal pred žensko, ki ga je ustavila. Bila je Volkulja,
Everardu, ki se je že popolnoma bil pomiril, se je ob pogledu nanjo vnela vsa njegova prejšnja jeza.
»Oh, to si ti!« je vzkliknil, »Ti, ki si kriva tudi tega mojega zločina!«
»Prišla sem, da te rešim!« je odgovorila Volkulja,
»Da me rešiš?«
»Vse je pripravljeno. Iskala sem te in šla za teboj. Oče Golin in Filip te čakata, V par urah bomo za francosko mejo,« »Toda policija?«
»Policija ne ve še ničesar. Truplo gospoda Lansona leži še na istem mestu, kjer si ga zapustil. Gospodinja hiše mi je obljubila, da ne pove nocoj še nikomur,«
Everard si je segel z rokami v lase. Nov žarek upanja je posijal v mrak nje-
gove duše, zopet se mu je odpirala pot v življenje, od katerega se je že bil poslovil. Bil je še neodločen, kaj naj stori, in vendar je nehote stopal za Volkuljo, rdeča svetiljka stražnice se je oddaljevala bolj in bolj, dokler ni slednjič izginila v temi.
V kratkem času sta bila pred hišo Everardovega zločina. Golin in Filip sta že čakala.
Niso smeli izgubljati časa. Treba je bilo hiteti. Zgovorili so se v kratkih, pre-trganih besedah — precej potem sta se Volkulja in Everard napotila proti kolodvoru.
Pa komaj sta stopila iz hiše, sta zadela ob gospoda Balkama.
»Kam gresta?« ju je vprašal.
»Beživa!« je odgovorila Volkulja.
»Prepozno,« je odgovoril Anglež, »sedaj je prepozno. Policija mi je za petami. Na vseh straneh je dobro zastraženo. Everard bo takoj prijet.«
Everard je pri teh besedah kriknil jeze in razočaranja. Sprijaznil se je že bil z mislijo na življenje... in sedaj mu je zopet zavel mrzli dih smrti nasproti.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllll.........................................................................................................
...............................IIIIIIIIMIII......IIIIIMIIMI.....I........I..........IIIIII..................................................................................IIIMItlll
ILUSTRIRANI GLASNIK	431. STRAN
......................""................milnim.........mi..................i.........i.....umi.....umi..........................................mu......i......i.....iiiiii...............................................................................................,,,,„............................................................................................iiiiiiii.
t Četovodja Janez Lah.
Janez Lah je bil rojen 1. 1889. pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Že kot deček je bil pazljiv učenec v domači šoli; zato so ga poslali na kmetijsko šolo v Groten-hof blizu Gradca, katero je prav dobro dovršil. Pri prvem naboru je bil potrjen k vojakom. Služil je pri 47, pešpolku in je postal četovodja. Po dokončani triletni službi se je vrnil k svojim dragim domačim, a ni se dolgo veselil domačije: spet je moral obleči vojaško suknjo in oditi na bojno polje. Kot četovodja se je hrabro boril v Karpatih celih sedem mesecev. Ni ga zadela krogla, ne meč, podrla ga je bolezen, legar. V par dnevih je z Bogom spravljen izdihnil svojo blago dušo v neki bolnišnici na Ogrskem. Za njim bridko žalujejo starši, bratec in štiri sestre, pa tudi sosedi in znanci, ker so ga vsi prisrčno ljubili.
Dragi Janez, spavaj mirno v tuji žemljici, dokler nas ne pokliče angelski glas, da se veseli snidemo nad zvezdami!
f Jernej Sojer.
Dne 26. oktobra je častno umrl za domovino in cesarja v Pžemišlu vsled ran, dobljenih dne 8. oktobra pri Grodeku, Jernej Sojer, rojen 1. 1891. v Notranjih Goricah pri Brezovici. Služil je pri 17. pešpolku. Po poklicu je bil železniški
čuvaj. Rajni je bil priljubljen mladenič in član gasilskega društva. Iskreno je ljubil tudi svoje starše, S težkim srcem je odšel ob mobilizaciji na severno bojišče, kakor da bi slutil bližajočo se smrt.
Dragi Jernej, zelo te bomo pogrešalj povsod. Kdor te je poznal, žaluje sedaj za teboj. Naj ti bo Bog obilen plačnik za vse, kar si dobrega storil! Spavaj mirno v tuji gališki zemlji! Upamo, da se vidimo nad zvezdami!
f Franc Colner
jurist, je padel na severnem bojišču meseca oktobra preteklega leta.
Rojen je bil 9. februarja 1, 1888. na Vidmu, Štajersko. Gimnazijo je absolviral v Zagrebu in tudi nadaljeval študije na zagrebškem vseučilišču. Bil je mirnega značaja, jako priljubljen doma in med svojimi tovariši. Že kot gimnazijec je bil odločno katoliškega prepričanja in kat. akad, društvo »Domagoj«, pri katerem društvu je bil v odboru, je izgubilo z njegovo prerano smrtjo eno izmed najboljših moči.
Nad njegovim grobom pojejo zdaj bilje svinčenke in granate, v domovini pa pla-kajo neutolažljivo njegovi domači.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllll......................................................................................
t"Razširjajte Jlustriram Glasnik"!
PO SVETU
Svetovna vojska.
Medtem ko so na drugih bojiščih bitke postale hujše ali pa se pripravljajo novi važni načrti, je v Karpatih vedno bolj mirno. Ruska ofenziva v tem pogorju se je končala z neuspehom, nastal je odmor, v katerem bodo Rusi skušali izpolniti velike vrzeli v svojih vrstah in preskrbeti pušk in municije.
Najhujše ruske naskoke je moral prestati prelaz Užok. Zadnji čas so morali sovražniki svoje napade na tej točki bojne črte zopet ustaviti, ker so bile žrtve prevelike. Ravno tako ne kažejo Rusi pri prelazu Dukla posebnega veselja za nove boje. Povsod se vrše le boji s topovi.
Pretekli teden je ruski car obiskal gališko mesto Lvov, kjer je bil baje sprejet z velikanskim navdušenjem. Car je obiskal razne bolnišnice, govoril je z vojaki in jim delil odlikovanja. Množico, ki se je zbrala pred njegovim stanovanjem, je nagovoril ter končal govor z besedami: »Zahvaljujem se za prisrčen sprejem. Živela nerazdeljiva, mogočna, velika Rusija!«
Pijonirski oddelek na bojnem polju, med njimi Ivan Kreč (X) iz Stožic pri Ljubljani.
Pisarna na bojnem polju.
Balkam ga je potegnil v stran.
»Še vedno ni vse izgubljeno,« mu je dejal šepetaje. »Danes naj Vas zapro in jutri bom jaz poskrbel, da boste zopet prosti.«
»Ti boš to poskrbel?« ga je vprašal Everard neverno,
»Pa samo pod enim pogojem,«
»Kakšnim?«
»Pogoj je vedno isti. Gospod Lanson je mrtev, toda gospodična Armanda živi in jaz bi še vedno potreboval listine, za katere sem Vas že prosil,«
»In v tem slučaju me rešiš?«
»Da, rešim Vas.«
Nesrečni mož je še za trenutek pomislil, toda preden je mogel odgovoriti, je bila hiša obkoljena od stražnikov, ki so se vrgli na Everarda in ga uklenili. Bil je tako strt in obupan, da se jim niti poskusil ni ustaviti.	,
IX, Vdrugič obsojen na smrt.
Minilo je šest tedsov,
Everarda so medtem zaprli in sodili. Bil je že vdrugič obsojen na smrt.
Sicer pa tudi ni skušal utajiti zločina, katerega je bil obtožen. Ko je slišal obsodbo, je sicer prebledel, toda sprejel jo je brez jeze in upora. Tudi ni hotel podpisati prošnje za pomiloščenje, kajti vedel je dobro, da bi bila brezuspešna. S tako prošnjo bi si morda podaljšal življenje za nekaj dni, toda tega ni več želel.
Sklenil je, da umrje; privadil se je misliti na smrt in srce se mu ni nič več upiralo, če se je spomnil nanjo. Bil je truden, brez poguma in bi ne imel dovolj moči, da začne življenje iznova.
Vendar se ga je polastil skoro prazno-veren strah, ko je zopet stopil v tisto jet-niško celico, katero je pred nekaj meseci zapustil. Vse je bilo v njej kakor prejšnje čase in jetnik je zopet, kakor nekdaj, oblečen v prisilni jopič, poslušal enakomerni korak vojaške straže na hodniku.
Samo nekaj je Everard sedaj opazil v svoji celici, kar je prej popolnoma prezrl; bil je to križ, ki je visel na steni: Velik Kristus, razpet, s trnjem kronano glavo v mukah povešeno ...
Kako da ga ni videl prej, ko je bil
tukaj? Takrat ni nikoli dvignil pogleda h križanemu, sedaj pa mu je ta trpeči obraz bil neprestano pred očmi. In sedaj je bil tudi tolažbe, ki jo zna dati križ, potreben!
Neka strašna misel ga zadnji čas ni več zapuščala ne dan, ne noč. Blanka, njegova ljubljena hči, kaj je z njo? Po tistem večeru je ni videl nikoli več in minil je že teden dni, da o njej niti slišal ni. Kako se ji godi ?
Do tistega časa mu je Leon redno poročal o lepi Blanki, Zadnji teden je pa zastonj izpraševal svojega paznika — ničesar mu ni vedel povedati.
V teh skrbeh so, mu ure bliskovito bežale in tudi zadnja je bila vedno bliže in bliže ,,,
Neko noč, neko strašno noč je ležal na svojem trdem ležišču, srce polno strahu in nemira — ko so se naenkrat odprla vrata njegove celice. Vstopil je kurat jetnišnice.
Everard je prebledel. Dobro je vedel, da obisk kurata pomenja bližnji konec, — njegovi obiski so mu ostali dobro v spominu še od tistega časa, ko je imel prvič
STRAN 432.	ILUSTRIRANI GLASNIK	36. ŠTEVILKA
imMIlllll m IIII Illl I Illl Illl IIIII lil IIIIII1111III lil I.....................................................................................................IIIMII..............................................................................................................................................................................................................................
Po daljšem času moremo zopet zabeležiti znamenito dejanje našega bojnega brodovja. Avstrijski podmorski čoln 5 je dne 27. aprila potopil francosko oklopno križarko »Leon Gambetta« v bližini S. Maria de Leuca. V viharnem vremenu se je mogel čoln neopažen približati bojni ladji in jo je zadel s torpedom v stroje. Na križarki je bilo 711 mož, od katerih se je s pomočjo italijanskih ladij rešilo nekaj nad 100. Izguba, ki je zadela francosko brodovje, je občutna, kajti »Leon Gambetta« je bila ena največjih francoskih bojnih ladij. Oborožena je bila s 24 topovi in je bila spuščena v morje šele 1. 1901.
Z rusko-poljskega bojišča še vedno ni nobenih poročil. To bojišče tvori velikanska ravnina, ki jo namakajo številne reke. Te je še v ugodnem letnem času težko prekoračiti, ob deževju in spomladi pa zavirajo sploh vsako gibanje. Razen tega je v ruskem obmejnem ozemlju polno močvirij, katera so se spomladi vsled snega razširila in poglobila. Tudi gozdovi, katerih je na tem bojišču mnogo, obte-žujejo še ob lepem vremenu pohod, na pomlad so pa naravnost neprehodni, Vsled tajanja snega, spomladnih deževij, naraslih rek in razmehčanih tal bodo torej Rusi in Nemci morali čakati, preden začno z vojnimi operacijami, kajti sedaj je premikanje čet in dovažanje živeža preveč otežkočeno.
stopiti na morišče. Vendar pa ga sedaj obisk gospoda Karla ni spravil v jezo in besnost kakor prej. Že nekaj dni so se vršile v njegovi duši važne izpremembe. Počasi, počasi se je pripravljalo v njem spoznanje, kako izgubljeno in slabo je bilo njegovo življenje, iz tega se je porajal kes. To, kar je v njem nastajalo, še ni bila prava vera, pa vendar so se mu včasi odpirali pred očmi novi svetovi, novi razgledi v življenje, ki jih prej ni poznal.
»Ali me poznate?« ga je vprašal gospod Karlo prijazno, pa ne vsiljivo.
»Da, poznam Vas, gospod kurat,« je odgovoril Everard, , »in vem tudi, zakaj prihajate.«
»Poguma Vam je treba, prijatelj.«
»Tega mi ne manjka.«
»In še nečesa je treba, da človek vredno stopi skozi vrata smrti: kesanja in molitve.«
Everard ni takoj odgovoril. Gledal je kurata in njegov pogled je bil maloveren in žalosten.
»Hotel sem že moliti,« je dejal slednjič tiho, »toda zadnje dni nisem mogel.«
Pač pa so se razvneli boji v Flandriji. Bližanje pomladi se opaža tudi tukaj — francoski in angleški napadi so postali živahnejši. V večdnevnih bojih ob Izeri se je Nemcem posrečilo doseči lepe uspehe. Na nekem mestu so si tudi izsilili prehod čez ipernski kanal, katerega so Francozi trdno držali v svoji posesti. Nemci bodo skušali prodirati proti mestu Ipern.
Boj za Dardanele se nadaljuje. V boj je poseglo tudi rusko črnomorsko brodovje, ki je obstreljevalo Bospor, vendar
pa je to bila bolj demonstracija, nego resen napad.
■■•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaiint
^ [Loterija Slovenske Straže.
V teh časih draginje — pa kronice v loterijo? Pravijo: »Obrni vsak vinar devetkrat, preden ga izdaš,« sedaj pa naj kar sipljemo srebrne kronice in pa one papirnate po dve? Prav imaš ti in prav imajo oni. Le obračaj svoje kronice in obrnil jih boš v namen, katerega hoče doseči »Slovenska Straža« s svojo loterijo. Naše narodno-obrambno društvo je med vojsko skoro jenjalo delovati, a sedaj kliče na pomoč pri najbolj potrebnem narodno-obrambnem delu. Kajti njena loterija je prirejena v korist tistim našim ljudem, ki jih je ta vojska najbolj udarila: invalidom,
[J jj
u i?
S t
i
»Zakaj?«
»Mislim na svojo uboga Blanko .. .«.
Kurat je nekaj časa premišljeval, potem ga je ljubeznivo prijel za roke.
»Prijatelj,« mu je dejal sočutno, »rekel sem Vam že, da je treba poguma.«
»Ah, ona je mrtva!« ga je prekinil.
»Ne, ona živi, toda zadnji čas je težko obolela. Leon je držal obljubo, ki Vam jo je dal. Vi ste mu dali dokaze, da je njegov oče nedolžen, in s temi ga bo rešil dolgoletne sramote. Tega Vam ne bo nikoli pozabil! Blanka je sedaj pri gospodični Ar-mandi, ki jo obsipa z vso skrbnostjo in postrežljivostjo,«
»Toda Blanka umira, kajne?«
»Vsaj težko bolna je,«
Everard si je zakril obraz z rokami, solze so se mu idile po licih.
»In jaz, jaz sem jo umoril! ... Ko bi vedeli, kako zelo me je ljubila, gospod kurat! O, ko bi jo mogel samo še enkrat, zadnjikrat videti, poljubiti njeno bledo lice, njene dobre, vdane oči, njene male, drobne roke! Pa sedaj ni več mogoče. — Ali leži?«
vdovam in sirotam naših padlih junakov. Na bojnem polju so dali za nas zdravje in življenje, vrnimo mi tem junakom in njihovim vdovam in sirotam kar le mogoče največ. Prvo loterijo »Slovenske Straže« je naše ljudstvo sprejelo z zadovoljstvom, ker so glavne dobitke dobile večinoma revne in potrebne osebe. Za »Slovensko Stražo« je bilo to glavni dobitek, da je njen loterijski dobitek v vrednosti 5000 K dobila obubožana družina na Notranjskem. Tudi za to drugo loterijo, ki ima tako blag namen, se je zadnje čase razvilo živahnejše zanimanje. Posebno obmejni kraji se oglašajo. Do žrebanja, ki se vrši 31. maja, imamo samo še mesec dni. Vsak posameznik in vsaka naša organizacija naj poskrbi s podvojeno vnemo in pridnostjo, da bodo tekom tega meseca vse srečke razprodane. Storjeno bo tako veliko domoljubno delo, korist za potrebne bo velika in lep spomin na ta veliki čas trpljenja našega malega naroda. Bog daj vsem srečo pri tej loteriji!
(■iiiiiiiiiitiitiiiiiiiiititiiiii((itiiiiiitii(iitiiiiiiiiiii*ii*iiEiiiiiitiiiiitii«ii)iitiiiii*iiiii*iifiiiiitiiaiiiiiiiiiriii«
Slovenske volne razglednice prodaja Friderik Slijger, irgovec v Krškem.
IIIIIMIIIIIMIMIMIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIMIIIIIIIMIIIIIIIIIINIIIIMIIIII
»Da.«
»O, strašna je bila moja usoda. Dvakrat sem bil prav pred pragom sreče in dvakrat sem se obrnil drugam. Toda najhujša je ta zavest, da moram umreti in da se ne snideva nikoli več.«
»Ali se snideta, ali ne, to je odvisno* od Vas, prijatelj moj,« je odgovoril kurat.
»Od mene? Kako?«
»Moliti morate.«
Everard je žalostno odmajal z glavo.
»Pravijo, da molitev potolaži... toda mene Bog ne pozna več.«
»Bog se spominja vseh tistih, ki trpe, prijatelj moj, in jih ljubi kljub njihovim grehom in napakam.«
»Prav, molil bom,« je Everard povesil glavo, »molil bom za zveličanje svoje duše in še bolj za to, da Blanka nikdar ne izve, kako je z menoj, da ji bo prihranjena vsaj ta zadnja in najhujša bolest.«
Kurat je ravno hotel odgovoriti, toda ta hip so se začuli zunaj koraki, vrata so se odprla in vstopila je — Blanka.
(Konec.)
Delo^RdeČega križa. Prevezovanje lahko ranjenih vojakov.
Delo Rdečega križa. Slika kaže lahek avtomobil Rdečega križa'? ki je odločen za prevoz posameznih težko ranjenih. V ozadju obvezovališče.
Po bilki.
Črtica iz svetovne vojne. Poslovenil D. S.
Prostovoljec Severin je oprezno vzdignil glavo, kot se je privadil v strelskem jarku. Brrr . . . Kako je mrzlo! Hotel je pritegniti noge k sebi, toda takoj je prenehal, ker ga je nekaj zaskelelo na nogi. Ah, da . . . saj ne leži več v strelskem jarku . . . ne, ne, saj leži na odprtem polju, ranjen . . .
Polagoma, kakor v snu, se mu je vračal spomin na zadnje ure: grozno streljanje, in prasketanje, grmenje topov, granat in šrapnelov, povelja, naskok . . . spopad . . . krik . . . kri. . . bežeči sovražniki . . . iiura ... za njimi! . .,
Da, a sedaj leži tu, sam ne ve pravzaprav kje, v temi in mrazu. Zopet je vzdignil prostovoljec Severin glavo, toda že više in jo naslonil ob roko, da bi pogledal okrog sebe.
Najprej ni videl drugega, kot nekak temen prostor. Kmalu je zapazil še nekaj temnejšega, zemljo; končno je razločil na zemlji razmetane predmete. Bili so ljudje ... Ležali so popolnoma mirno, bili so , . . mrtvi . , .
Vojna priprega v Karpatih.
Severin je napeto prisluškoval in zazdelo se mu je, da se je nekaj premaknilo. Zares, na levi strani se je nekaj zganilo, »Hej, tovariš!« zavpije Severin, »ali morda kaj želiš ?«
Slab, mrzličen glas odgovori: »Vode!« Severin je pozabil na svojo rano ter se skušal priplaziti do onega, ki je vzdihnil.
Posrečilo se mu je, da je vzdignil ranjencu glavo ter mu vlil iz svoje steklenice malo mrzle črne kave v usta.
»Merci*,« se zahvali ranjenec in globoko zasope,
»Kako to ,merci',« pomisli Severin, »kaj ni Nemec ?« Iz žepa potegne električno svetilko ter posveti tovarišu v obraz , . .
V resnici je bil to Francoz, in sicer častnik. Lep človek, štiridesetih let, finih in ostrih potez, zelo bled in s kapljami krvi na suknji,
Francoz se je čudno nasmehnil; bil je smeh, ki mu je kljub velikim bolečinam zaigral na ustnicah,
»Ali Vam je morda žal, da ste mi pomagali?« ga vpraša v najčistejši nemščini.
* Mersl = hvala.
Severina je navdal z velikim spoštovanjem,
»Žal ? Ravno nasprotno; to se pravi, žal mi je, ker ne morem več storiti za Vas! Sicer pa dovolite: jaz sem privatni docent Severin V.«
»Ah,« se je radostno začudil Francoz, »zelo ljubo mi je: Henry Suveton, kemik,«
»Težko ranjeni?«, vpraša Severin.
Francoz pokaže na svoje prsi: »Tukaj nekje, od krogle. Mogoče še okrevam.«
»Ali Vas boli?«
»Ne preveč. A Vi ?«
»Samo praska na nogi; ni vredno besedi. Toda mrzlo je, kaj ne?«
»Da,« pritrdi Francoz s tresočim glasom.
»Za Boga, kako šklepetate z zobmi. Čakajte, tukaj imate moj plašč. Jaz ga itak ne rabim. Tako, sedaj pa le mirno ležite,«
Francoz se zopet nasmehne. »Zelo ste prijazni. Kako naj se Vam zahvalim?«
Severin odkloni: »Pustite to.« Nato poišče cigareto in si jo prižge.
^ »Kako, Vi kadite?«, vpraša Francoz.
Severin mu ponudi svojo tobačnico: »Izvolite ?«
^'''''■CfllltltllllllllltVtllllllltVViflllitfBiBflfSBttllttltfVBIlVtlVtttllVVtillVtltfltltlltlVIttVItlllBlItltltVttlVCVItlllVBttVtlflflillBtflBBSVIlllltttltllllltlVfBlllIftSllkllVIlflBIIBtlBIBIVVBIflllVBVItltlStllll	tt VflVVl	.......................................................................................................
STRAN 434.	ILUSTRIRANI GLASNIK	36- ŠTEVILKA
..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................HII»H",M|UIIHH»HIHHHIIIi HMMtlUB-
»Prosim,« odvrne Francoz.
S pomočjo Nemca si prižge cigareto.
Oba umolkneta za dalj časa.
Noč je bila tiha in temna in se je razgrinjala kot božji plašč nad prijatelji in neprijatelji. Oba sta molčala in mislila na svoje domače. Francoz se je vzdramil in nato nadaljeval pogovor. Njegov glas je bil postal še slabotnejši.
Vprašal je: »Ali imate ženo ? In otroke ?«
»Nimam,« odvrne Severin.
»Jaz imam ženo in dva otroka, ki sta oba še majhna.«
»Tako,« zamrmra Severin.
»Sina in hčer: pomislite, kako je to dobro!«
»Dobro ?«
»Da, če umrem . . .« Glas mu je zastal, kakor da se je zamislil; nato je nadaljeval: »Saj pravzaprav ne morem umreti, dokler imam otroke. Oni vendar ostanejo in me takorekoč nadomestujejo. Ah, kako žalostno bi bilo, če bi moral sedaj umreti, ko me čaka še toliko dela . ..«
Iz njegovega glasu je zvenela otož-nost.
»Saj ne boste umrli«, ga je tolažil Severin.
»Za me ni več rešitve. Umreti moram, čutim . . . Poglejte to noč , . . kako je lepa in veličastna! Lepo bom umrl in grom topov mi bo zvonil k počitku . . . — Ali mi hočete uslišati neko prošnjo, moj ljubi?«
»Zelo rad. Govorite.«
Francoz se zgrabi za prsi . . . »Tukaj, v žepu . . . imam pismo ... za . , . svojo ženo. Naslovljeno je že. Ko se zdani, ko nas najdejo in ko . , , kaj ne, saj boste odposlali ?«
»Prisegam Vam!«
»Pristavite še sami par vrstic ... o najinem srečanju . . .«
»Dobro.«
»Hvala! Tukaj je moja roka, dobri prijatelj!«
Podal mu je roko in Severin je začutil, da je bila hladna,
»In potem ... ali Vas smem prositi še za eno cigareto ?«
Oba sta si prižgala cigarete in utihnila . . .
Bilo je jutro, ko so ju našli sanitejci. Severin je bil napol zmrznjen. Položili so ga v nosilnico. Z roko je pokazal na mrtvega Francoza poleg sebe in rekel; »Prosim vas, dajte mi ono pismo, ki ga ima Francoz v žepu, ker ga moram oddati.«
Ko je začutil papir v roki, je zadovoljno zaprl oči in trdno zaspal . . .
Nevarna ježa.
(Iz pisma z bojišča.)
Vreme je mokro in megleno. Ob štirih zjutraj odjezdimo. Vsega skupaj nas je deset jezdecev, poizvedovalna patrulja številka 1, in sicer nadporočnik, korporal, jaz in sedem huzarjev. Pred nami se razteza ilovnata cesta s svojimi razvoženimi kolovozi kakor rumen trak. Širna pokrajina je v globokem miru.
0 sovražniku vemo, da prodira z močnimi konjeniškimi oddelki od severovzhoda. Konjeniška divizija, kateri pripadamo mi, ima nalogo, na višini B. kriti marš naše armade, kajti močne sovražne čete so baje že prodrle do V. Naša dolžnost je sedaj, da doženemo, kje prodira sovražna konjenica in kako je močna. Kot cilj naše ježe je bilo določeno mesto R.
O mesecu in zvezdah ni nobenega sledu. Zrak je soparen. Mi počasi jezdimo skozi jutranjo meglo. Mlade breze spremljajo v neenakih razdaljah našo pot. Na tleh leži rumeno, uvelo listje, ki pošu-meva pod konjskimi kopiti, konji prhajo in grizejo uzde. Naenkrat se prikaže kakih dvatisoč korakov jugovzhodno od nas močan plamen, ki potopi celo pokrajino kakor v ognjeno kopelj. To je opekarna gospoda Glovackega na jugu mesta L., odkoder prihajamo.
Na preleZU Užok. Rusko^ujeto četo spremlja straža v naš tabor.
Ranjeni angleški zavezniki. Indijski vojaki, ranjeni v bojih z Nemci na belgijskem bojišču.
Nadporočnik me pokliče k sebi in mi razodene svoj načrt. Jaz ga moram v potrebi nadomestovati in moram biti o vsem poučen. Zapustimo cesto in zavijemo na kolovoz, ki vodi skozi velikansko gozdovje, raztezajoče se skoraj do cilja našega marša. Severno od poti je gozd star, zarastel z močnimi debli, na južni strani so nasajene mladike. Povsod je mnogo suhih vej in dračja, vse pre-preženo z ovijalkami.
Naenkrat se prikaže pred nami četa, ki koraka v nasprotni smeri. Pod drevesi se še plazi mrka noč, ne moremo razvi-deti, kaka četa da je. Brž se skrijemo med grmovje, ki nam praska obraz in roke. Huzar razjaha in se splazi, uren kakor mačka, bliže; vrže se na trebuh na mehka, močvirna tla in čaka, da četa mimo njega odkoraka. Potem priteče ves umazan nazaj in naznani, da je bila naša četa, ki je v bližini prenočevala in sedaj hiti proti zbirališču naše armade.
Mi se oddahnemo in jahamo dalje. Počasi se dani. Na oblačnem nebu se vži-gajo prvi žarki dneva. Na levi in desni naše poti močvirje in barje. Neprijetna je zavest, da nam pride lahko močan sovražnik naproti in da se tukaj ni mogoče nikamor umakniti. Kaj tedaj? Spodbodemo konje in pravilni dvojni udarci kopit odmevajo nenavadno močno, kakor' bi jezdili preko kake votline.
Nadporočnik vzame iz torbe svojo karto in jo ogleduje;
iiimiii:i:i!c::iii
ŠTEVILKA 36.
zadovoljen je. Zavijemo na pot, ki se ostro cepi proti severozahodu, ter pošljemo pred seboj dva konjenika za prednjo stražo. Na vzhodu se vedno bolj dani. Megla je najprej lahno rdeča, potem zlata, slednjič začenja izginjati. V nagli ježi komaj čutimo jutranji hlad.
Širna, nepravilno omejena jasa se odpre pred nami. Ravna je kakor miza in obsega morda tisoč oralov polja, obkroženega z močnim gozdom. Osem do deset raztresenih koč žaluje ob potočku,
ki se izgublja v močvirje, Na desni, malo
više, se dviga dolga, kamenita stavba, ki je v svoji puščobi podobna kakemu skladišču. Ob njej stoji baraka, ki služi najbrže za hlev. To je pristava. Naša prednja straža pridirja nazaj, zasliši se nekaj strelov. Precej potem zažvižgajo krogle nad našimi glavami. Mi poženemo, kar konje noge nosijo, v varni gozd nazaj. Tam se zopet ustavimo in čakamo, ali nam bo kdo sledil. Ker se nič ne zgane, gre nadporočnik zopet z dvema huzar-jema na rob gozda. Ob pristavi hodijo kozaki, pečejo krompir in se obnašajo tako, kakor da so svojo nalogo sijajno izvršili.
Nadporočnik se vrne. Potoma stopita naenkrat dva neoborožena kozaka iz goščave predenj. Neznansko začudenje se zrcali na njiju preprostem obličju. V prepričanju, da je vse popolnoma varno, sta šla nabirat lešnike. Nenadno streljanje ju je preplašilo in sedaj sta bila na potu k svoji stotniji na pristavi. Ujeti smo ju morali — nič drugega ni kazalo.
Nadporočnik nam razloži, kako napačno ravna sovražnik, ko nas ne zasleduje. Potem zavijemo proti jugozahodu, da pridemo po ovinku do svojega cilja.
Po nekako četrturni ježi, med katero sta morala naša neprostovoljna gosta, privezana na vrv, teči ob naših konjih, pridemo do zahodnega roba gozda. Pred nami se na
nizkem gričku za-blesti med drevjem kockasto poslopje — lovska hiša. Ob njej
leži v kotanji majhno jezerce, ki ga tvori droben potoček. Upehani konji začno stopati v koraku, poželjivo vihajo nozdrvi, tiho rezgečejo. »Razjahajte! — Odpnite pasove. — Napojite!« ukaže nadporočnik, ko se je prepričal, da smo varni pred kakim nepričakovanim napadom.
Iz lovske hiše prihaja gospod, poljski plemič. Nosi velik lonec mleka in še večji hleb kruha ter oboje ponudi nadporoč-niku. Ta krepko potegne iz lonca in si odlomi kos kruha ter poda potem meni. Lonec in kruh gresta od rok do rok, od huzarja do huzarja, dokler vsega ne zmanjka. Tudi ujetnika dobita nekaj kruha, potem ju huzar odpelje v naš tabor.
Poljak nas roti, naj ne jahamo dalje; pravi, da je mesto V, natlačeno polno Rusov. V Z. so baje že razdrli kolodvor, in če gremo dalje, da nas čaka gotova smrt. Starec je bil do solz ginjen in je prisegal na svoje izjave z besedami: »Tako gotovo, kakor sem Poljak!« Toda naš nadporočnik se samo smehlja. Gostoljubnega Poljaka prosi, da mu natančno popiše smer in kakovost poti, potem mu hvaležno stisne roko, skoči v sedlo in mu zakliče:
»Vojna, panje, vojna!«
DOGODBE
Utrdbe z žičnimi ograjami na severnem bojišču.
so se domenili med seboj, kako se bodo vrstili. — Peli so Lucijo Lamermoor. Štirje akti in štirje delničarji pri enem listku, to je bilo ravno prav. Vse je šlo imenitno. Ko je končal prvi akt, je prišel prvi jermenar iz gledišča v kavarno pred glediščem in drugi jermenar je šel v gledišče. Potem tretji. Zadnji je šel klobučar, ves nestrpen, zasopljen. Ali kakšen je postal naš poštenjak, ko ga je sprejel kor na odru z žalostnim naznanilom: »Lucija je mrtva ...« — Mrtva?! Če je umrla, ne pride Ade-lina več na oder, razen če vstane zopet od smrti — in če ne pride, je potrošil zaman tako veliko vsoto in falotje jermenarji so ga potegnili. — Kor na odru se je kregal naprej, Adelina-Lucija se ni prikazala. Kakor razjarjen vol je hitel klobučar po končani operi k prijateljem, ki so ga sprejeli s porogljivim smehom: »Kako ti ugaja Adelina?« — Klobučar jih je pital z goljufi in faloti — natakar je vrgel besnega gosta na ulico. — Užaljeni jermenarji so tožili klobučarja radi razžaljenja časti, on je tožil svoje najboljše prijatelje radi sleparstva, zahteval je, da mu vrnejo strošek za listek in gnal je tožbo do vseh instanc. Vendar je propadel in je plačal stroške, objokoval je tudi izgubo starih prijateljev. Gledališki ravnatelj je slišal o celi stvari in zdaj je tožil on vse štiri obiskovalce opere, da doplačajo za tri listke, ker je bilo izrečno zapisano na listku, da se ga ne sme prepuščati drugemu. Enaka usoda je zopet združila sprte prijatelje. Plačali so visoko ceno in se zakleli, da ne gredo več v opero.
^ Sila je iznajdljiva. Srbska kritja, napavljena iz praznih konservnih in podobnih škatel.
Draga opera. Slavna pevka Adelina Patti je gostovala v nekem manjšem mestu. Pevka je zahtevala velik honorar, ravnatelj gledišča je nastavil nezaslišane cene na listke. Seveda je hotelo slišati in videti pevko vse. Štirje pošteni meščani, po poklicu klobučarji in jermenarji, so hrepeneli, kakor vse v mestu, po vzvišenem umetniškem užitku, cene vstopnic pa so bile tako grešno velike! Kaj si domisli umetnosti žejna duša? Segli so po stari dijaški zvijači: Vsi štirje so zložili za listek in
ZDRAVSTVO
Na solnce! Zdaj je pomlad, zdaj klije in cvete povsod zdravje. Ven iz zatohlih zidov, ven na zrak in na solnce, ki bo izvleklo vse zimske prehlade in bolezni. Pa ne pomaga sarno par minut počasne hoje na solnčni strani mestne ulice, gibati in izpotiti se je treba na
Moč in pravica.
Naše življenje je trajen boj. Ne le boj za vsakdanji kruh, ampak tudi boj za druge materialne dobrine, za idealne zahteve, za ugled, čast in marsikaj drugega. V tem boju pa ne zmaga tisti, ki ima po postavi pravico. Že pesnik pravi: živeči ima pravico I" Lahko pa mirno rečemo: Kdor je zdrav, ima pravico. Kajti kaj pomaga človeku zavest, da je pravica človeško in po postavi na njegovi strani, te nima moči, da si pravico pribori. Boj za vsakdanji kruh zahteva vztrajnost in
moč. Moramo torej gledati, da ostanemo vedno zdravi in svesti si svoje moči, motenja zdravja in hude bolečine moramo čimprej odstraniti, in v ta namen nam izborno služi Fellerjev bolečine lajšajoči rastlinski esenčni fluid z znamko „Elsa-Fluid".
Pri revmatičnih, protinastih in nevralgičnih bolečinah, bodenju, trganju, bolečinah v križu, bo-denju v straneh in drugih bolečinah, ki nastanejo vsled prehlajenja, prepiha ali prevelikih naporov, deluje bolečine lajšajoče, oživljajoče in krepčujoče.
Berimo, kaj nam poroča nek učitelj o Feller-jevem „Elsa-Fluidu*.
,Slučalno sem dobil v roke nekaj stekleničic Vašega izbornega rastlinskega esenčnega fluida „Elsa". Ta tluid mi je izvrstno služil pri mojih zastarelih prsnih in živčnih bolečinah in mnogih drugih boleznih. Uspeh je bil naravnost čudovit. Prosim torej za obratno pošiljatev enega tucata Vašega domaČega sredstva." Hans Wagner m. p., učitelj. Weissbriach, Koroško.
Naši čitatelji naj bi Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid" vedno imeli v hiši, saj stan; en tucat za poskus samo 6 K franko. Pristen se dobi le pri lekarnarju E. V. FELLER, Stubica, Elsaplatz št. 331 (Hrvatska).	---duzir
iiiiiiimiimiiiiiiiiiiiH
lltltllllllllllll
IIIIIIMtllHIllllllllll
solncu, potem šele se čuti človek lažjega, potem šele mu je bolje. Poglejmo poljedelca. Po Božiču začne tožiti, da ga boli to in ono. Nabral se je težkega zraka po hiši in kleti, bled je, utrujen. A komaj ga pokliče zemlja na delo, že oživi in se pomladi, iz zemlje in iz dela srka nove moči. Kar stanuje po mestih, pride premalo na zrak. Tistih par ur ob nedeljah ne more zadostiti pomanjkanju celega tedna, na delavnik pa je malo srečnih, ki bi mogli po svoji volji na solnce. Mnogo ljudi tudi ne razume in ne čuti te potrebe, škoda jim je za čas. A čas, ki se prihrani s tem, se izgubi z boleznijo, katere bi se bil ognil, da si hodJ pravočasno na zrak in na solnce. Za meščane bi bilo skoraj treba napraviti postavo, ki bi ukazovala, da mora vsak človek vsak dan nekoliko na čisti zrak. Ura, v kateri je človek najbolj potreben oddiha in zraka, je poldanska ura. Res, da se zapro tedaj prodajalne in pisarne, šole in podobno, ne dela se pa to z ozirom na potrebo zraka, ampak radi potrebe želodca. In učitelj, učenec, uradnik, trgovec hite iz zatohlega prostora v zakajeno gostilno ali v slabo prezračeno stanovanje, kjer vržejo jed v sebe, dihajo polnih pljuč od kuhinjskih dišav in duha napolnjeni zrak in se vrnejo zopet k svojemu delu. Zrak in počitek sta bistveno potrebna za delovanje želodca. Radi zdravja bi bilo potrebno, da bi se končavale šole in druge uradne ure nekaj pred poldnevom, da bi se napila lahko pljuča vsakogar, ki gre iz zaprtih prostorov, čistega zraka, in bi deloval želodec lažje. Koliko bolezni bi se ustavilo s tem! Opoldanski izprehodi so premalo uvaževani in poznani. Človek, ki se izprehodi opoldne po čistem zraku, po samotni poti, je vse popoldne svež pri delu. Kjer je pri hiši dvorišče ali vrt, naj bi hišni prebivalci tudi kosili v njem. In če to ni mogoče, naj bo vsaj obed-nica dobro prezračena. Resnica je, da se zapirajo v mestu vse preveč okna. Enkrat zaradi solnca, enkrat zaradi prahu, enkrat, da bi ne gledali sosedje v sobe. Solnce pokvari pohištvo, prah je pač prah. In napram radovednim očem je treba tenke ali debele mreže, če ne drugega, se zastavi okno tako s cvetlicami, da ne moreta ne solnce ne zrak v sobo. Smešno je braniti vse oživljajočemu solncu v sobo zaradi barve preprog in pohištva; barva pohištva naj le pobledi, samo da rde lica tvojih otrok. Prah še vedno ni tako nezdrav, kakor je nezdrav zaprt zrak. Zdravniki so dognali zdaj, da je najboljša pomoč pri pegastem legarju zrak, t. j. noč in dan odprta okna. V bolnišnicah, kjer so uvedli to prakso, so ozdraveli bolni in se niso okužili strežniki. Isto velja tudi za druge nalezljive bolezni. Kjer je zaprti zrak poln kužnega vzduha bolniškega, vdihuje bolnik svoj lastni strup, in kdor pride iz svežega zraka v zastrupljenega, dobi hitro bolezen. Iz bolniških sob vrzi za-grinjala in vse, kar ovira zraku prost prehod. Mreže, ki zastirajo po mestih okna, da branijo radovednim pogledom, naj ne branijo ljubemu božjemu solncu, da te blagoslovi s svojim žarkom; take mreže škodujejo tudi očesu, ako gledaš dan za dnevom skozi nje; na vsak način je bolje, zakriti okno s cvetjem. Več življenja na solncu, pri dnevni luči! Koliko več bi koristila telovadba in koliko manj bi škodila tista večkrat nepotrebna telovadba — ples — ko bi se izvajalo vse to vedno na solncu!
GOSPODINJA
deni štiri litre dobrega olja; ko se je zmešalo odstavi.
Krompirjeve klice so strupene, zato jih je treba precej globoko izrezati. Živini, posebno prašičem, škodujejo sirove klice zelo. Zdaj je najbolje lupiti krompir; ako kuhaš celega, iztakni vendar pred kuhanjem največje klice. Tudi voda, na kateri se kuha klijoči krompir, škoduje prašičem.
Pečen krompir. Na Dunaju bodo prodajali zdaj na ulicah pečen krompir, ki bo na-domestoval kruh. Res je ni skoraj jedi, ki je tako pripravna za to. Tudi pri nas bi prišel otrokom pečen krompir predpoldne in popoldne prav. Težava je pa s kurjavo. Kjer imajo odprta ognjišča, zakopljejo krompir v vroč pepel, pa se speče. Zdaj, ko je kurjava draga in se ne more kuriti popoldne in predpoldne toliko, da bi se spekel krompir v pečici ali na ognjiščni plošči, bo treba poskusiti s pepelom. Malo vaje bo že dognalo, kako bo boljše. Ako zakopljemo zjutraj in po kosilu krompir v pepel v luknji ognjišča (ne v pepelnjaku pod luknjo), bo gotovo pečen v pol ure. Neprilika je ta, da ni krompir tako dober, ako je mrzel, in če bo stal potem še v pepelu, ko je že pečen, bo pač še gorak, ali ne več tako dober kakor ravno pečeni. Sicer se pa ne gleda zdaj kakega okusa je, kar jemo, samo da je redil-no in da ne škoduje zdravju.
Kvašnjak. (Hrvaška jed.) Pripravi kvas iz 2 dkg kvasu, 8 dkg pšenične moke in malo mleka. Ko je vstal, stepi rumenjak in 8 dkg sladkorja in 5 dkg sirovega masla, posoli, raz-tepi kvas s toplim mlekom in premešaj, potem zagneti z žlico 25 dkg koruzne moke ali zdroba, katero si polila že pol ure prej z gor-kim mlekom; zamesi, da bo mehko testo, deni na namazano pekačo, pusti, da vzhaja pol-tretjo uro in deni v pečico. Vročina mora biti huda, kakor za vsako koruzne pečenje. Ko je lepo rumeno, namaži po vrhu s sadno mezgo, ali pa razreži in pomaži vsak kos z mezgo.
Opomba. Pri vsaki pečeni ali kuhani jedi iz koruzne moke mora biti malo ruma in limo-novih lupinic, da prevzamejo tisti neprijetni duh po koruzi. Moka izgubi duh tudi, če jo opariš z mlekom.
Pri mesenju in planju koruznega kruha je za potresenje neobhodno potrebna pšenična ali ržena moka. Koruzen hlebec se ne da tako umesiti kakor pšeničen; kjer je koruza doma, ga poljejo, t. j. prevržejo parkrat v lesenem torilu in zvrnejo na lopar. Da se ne razpoči, razmažejo žlico pšenične moke z vodo in na-mažejo hlebec po vrhu in denejo v peč.
DROBIŽ
Mast pride bolj poceni, če raztopiš svinjsko mast in ji pridaš olja; taka mast zaleže več, kakor sama svinjska, in je dobra tudi za cvrenje (pohanje). Na pet kilogramov masti
so žice razrušile in odprle četam pot. Danes bi Devetu tako sredstvo nič več ne pomagalo. Danes so ograje nekoliko metrov široke, koli, kateri drže žice, so zabiti globoko v zemljo in na vseh straneh prepleteni z žicami, razen tega se nahajajo med ograjami mine in volčje jame. V bližini ograj stoji tudi straža. Take ovire ne more premagati niti pešaštvo, niti konjenica s svojim orožjem, treba je velikega dela in napora, preden se odpravi. Najenostavnejši način je, da se žice s kleščami raz-režejo, kar pa stane mnogo žrtev.
LISTNICA
Abstinentinja. Pišete nam, naj bi »Glasnik« vsaj deloma podpiral »Sveto vojsko«. — »Glasnik« ne more toliko pisati o abstinenci kakor kak strokoven protialkoholni list, vendar pa je, priznavajoč važnost in korist abstinenčnega gibanja, priobčil že marsikatero notico proti alkoholu ter bo tudi v prihodnje tako delal.
Fani. Najnavadnejši in najpreprostejši način, kako se ohranijo jajca sveža, je ta, da se polože v gosto apneno vodo, kateri se pridene nekoliko soli. Jajca se denejo drugo tesno poleg drugega, in sicer s špičastim koncem navzdol. V takšnem apnu hranimo jajca lahko tudi leto dni, če so bila sveža in cela, ko smo jih vložili.
I
Ostanki noveSa blaga za obleke, izgo-V^o c vil lit i tovljeno perilo in najnovejše
j rute so došle na zalogo.
f)StntlJrCi prodajajo se vsako sredo in 1/01	soboto za skoro polovične cene
na zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokač v Ljubljani, v Se len-burgovi ulici štev. 5 v prvem nadstropju, nasoroti glavne pošte.
Ostanke pošiljamo s pošto vsak dan takoj, ko dobimo naročilo.
Naslov za pisma zadostuje:
Podjetje ,Hermes' Ljubljana Šelenburgova ulica št. 5. G.
Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut.
Dvojčka, ki imata 193 botrov. Nekemu nemškemu podčastniku je prišla na bojišče vest, da je dobil dva sina. Da razveseli srečnega očeta, se je ponudila cela deseta stot-nija za botra. Po dogovoru z materjo je kon-zistorij to dovolil. V krstni knjigi dotične župnije so vpisali dvojčkoma kot botre 193 članov dotične stotnije z natančnimi imeni, civilnimi poklici in šaržami.
Bodeča žica v vojski. Tiste bodeče žice, ki jih v mirnih časih porabljamo za to, da ogradimo z njimi sadovnjake in vinograde pred različnimi tatovi, so se začele zelo uspešno porabljati tudi v vojski. Tisoče in tisoče kilometrov znašajo žice, ki so jih postavile bojujoče se stranke v tej vojski in ki so kot obramba zelo velike važnosti. V zadnjem času se je vojna tehnika tudi v tem oziru precej izpopolnila. Angleži so v burski vojski pogosto hoteli generala Deveta obkoliti z bodečimi žicami, toda on si je vedno znal pomagati iz pasti in ovire razdreti. Nagnal je namreč proti ograjam velike čede goved, ki
Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva
v LJubljani, Kopitarjeva ulica 6
se priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela
Krajevni znaki za „Or!e", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo v najkrajšem času | po zmernih cenah.
Katoliška tiskarna 19. nadstr.
Črtanje In vezanje vsakovrstnih poslovnih knjig