XIII. letnik.
V Gorici, dne 28. junija 100f>.
Storilka.
Izlis|a vsEUfelile
ob 11. »ti ilii|»>ltlne. Rokopisi se ur vračajo Nefiankovaiia pisma se ne sprejemajo.
Cena istu znaSa za celo leto 4 krone, za pol lela 2 k ioni Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K I SO Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge (Meleizven Avstrije fi K.
Rokopise sprejema (fyaiodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
lovenaKo
aiul/lit
iVjj-iiil?
Naročnino in na-rniniii > p r e) e m * upravnlStvo v Gorici, Sernenlika ulica i. 16 Posamezne Številke ie prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallJču nasproti mestnemu vrtu in na . Korenjskem bregu . (Rlva Corno) it. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rafunijo po petlt vrstah, in sicer: če se tiska enkiat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodni tiskarna" (odgov. J. Marušič) r Gorici.
Slava'slovanskima apostoloma!
fopolno za-radedje v vneta za narod. No-vere si ni starih Slo-
Po vselil Slovenskem se čnjojo klicij tSh spominjajmo s hvaležnostjo in umnostjo svetih bogo-vestnikov sv. Cirila in 'Metoda in na ta način^| pok^.^mo^dfr-^v
in da živi Se vedno njihov duh meoSfovani.
Naj bi ne bili mi Primorci v zadevi, ko Be gre za to, da izkažemo čast našima apostoloma, najzadnji!
lj^B<»j3^rr(^^n^^ii*liTi^--^V~^naža ! Naj bi ne izostali kresovi tudi v najmanjši vasici na predvečer godu sv. Cirila in Metoda.
Y€1K3£3pa#i4pCTtfnri>i upanje sA imeli slovanski ta dva moža, ki sta bila slavo božjo in za slovanski ben drngi oznanjevalec sv. pri£4biV toliko zaupanja pri vanih, kakor ona dva, ki ata s svojim svetim življenjenf in 8 svojo požrtvovalnostjo pridobila v kratkem časa skoro vse Slovane za Kristovo vero, dasi sta morala mnogo neprijetnosti pretrpeti na eni strani od zavidljivih Nemcev, na drugi strani pa od lastnih bratov, ki so bili razcepljeni na več strank ter v svoji nevednosti odbijali sv. križ in s tem spoznavanje sv. vere. A kaj je bilo njimc* to. če so jtt Nemci vlačili po temnicah iz kraja v kraj, tožili zvijačno v Rimu krivoverstva, v primeri z onim plačilom, ki jih je čakalo po smrti? Gferttgprhrpei- j
in
Kdor je prepričan o svoji stvari, se ne zboji težav in nevarnosti, ki mu pretijo, ko se trudi, da doseže svoj cilj, ki mu je vedno pred očmi. Cilj, katerega sta si naša apostola postavila že v mladih letih, in za katerega sta gorela celo življenje, jim ni nikdar izginil ; izpred
LISTEK.
Nazaj k Srcu Jezusovemu!
(Sonet.)
Iz doma srečnega med svet jo Sel Brodar na širno morje daljno,
A pot njegov vihar je silen, srnčl Spremenil kmalu v tugo žalno.
Veselja mu žarilo je Breč,
Ko vozil se je samoBveslno,
In gledal s čudom višnjevo morje,
Ni znal za žalost prebolestno.
Po morju planem, širnem je kraBnči Hitela ladjica vesela, ln val za valom rezala krepko Dokler je vetra Je imela.
A kar ustavi ga nasproten tok,
Ne more dalje več hiteti,
Zato obupan kliče: 0 moj Bog,
Daj v pristanišče mi prispeti I
In glej, odprto Sveto je Sreč Kristjanu, ki brodar je tisti,
Ki se podal na širno je morj6.
Na Te, oj Sveto Srce Jezusa Z veseljem se i jaz oziram,
Na Tebe misli moja duša vsa.
oči. Slava božja, za katero sta živela, jima je bila vodno pred o'mi; to je bil njnn^ namen na svolu in lo jima je dajalo moči in navdušenja, da sta zapustila milo domovino ter šla oznanjat besedo božjo in razširjevat slavo božjo v mrzle kraje, kjer so životarili paganski Slovani v svojih zmotali in blodnjah.
Naše češčenjo in naša udanost do naših apostolov naj bo torej toliko večje, kolikor skušajo naši lastni bratje zmanjšati njih pomen in njih slavo, zametujoč njihovo sveto nauke. Njihov vzgled naj bi vedno vodil ves naš narod do pravega krepostnega življenja, v^gafii dahi) trojnimi
<K«vor pos
15.
junija
jet
državnem zboru.
Na besne napade, s katerimi je dr. Tavčar v državnem zboru blatil vso slovensko duhovščino, je takoj odgovoril poslanec dvorni svetnik Šuklje :
Visoka zbornica I .Ne bojte se, da bodem dolgo govoril. V spomina in, rekel bi v krvi so mi še tradicije minole parlamentarne dobe. Zato ni po mojem okusu, da se pri prvem branja vrše dolge razprave. Sodim, da dolga ta razprava odločno nasprotuje splošni želji, naj bi vendar enkrat se izkopali iz parlamentarnega marazma in priili do uspešnega, pozitivnega dela.
Nisem imel namena, udeležiti se razprave o kongrui. Še včeraj sem mirno poslušal izvajanja poslanca Schuhmeierja, ki pa me niso izvabila iz reserve. Tudi njegove gugajoče trditve o dohodkih in premoženju katol, cerkve v Avstriji bi mi ne bile povod, da se oglasim za besedo. Prilika bode pri drugem branju odgovarjati na kombinacije s številkami in dotične krive sklepe.
Toda, gospodje, pred eno uro smo slišali govor, ki nam nalaga dolžnost, da takoj odgovorimo. Bila so izvajanja,
Če tudi val za valom se drvi In	ladjo	mojo streti	hoče,
Le	Ti si	up, tolažba	sladka	mi.
n. g.
Zdrava, morska zvezda!
Povest i. obali Jadranskega morja.
1. M o h o r o v. (Dalje.)
II.
Proti jatru je šlo, ko se je vzdramil Marko ob ranjenem bratu iz otrp nelosti, ki je bila prišla nadenj. Spomnil se je	žene,	očeta in	otroka	in postalo
mn je tesno pri srcu. So li rešeni ali so morda padli v roke brezbožnikov ? Kaj bo v	tem	slučaju ž	njimi.	Zopet	na
drugi strani se mu je zdelo, da sme biti miren, roparji so se vračali v drugi smeri in one je zraven tega ščitila noč, ako že niso bili i pred begom teh na varnem.
Potegnil si je z desno čez čelo, kjer so se mu bili lasje od potu sprejeli, vstal iz kamena ob bratovem ležišču in stopil na piano. Zadnje zvezde so ugašale, hladen veter, skoraj premočan je vel od morja sem, tako da je bilo le malo dim. Bližnji hribi so Be svetili, vi-
katerih ne smemo prespati, na katera se mora takoj odgovorjati.
Z velikim obžalovanjem sem poslušal govor g. poslanca /a ljubljansko mesto, tovariša dr. Tavčarja. To obžalo vanje pa ni veljalo slovenski duhovščini, čer. katero je govornik izpraznil polno skledo svoje jeze.
Besede, s katerimi je pričel Bvoj govor, je takoj sam pobil. Zatrdil je, da hoče govoriti mirno in stvarno, toda sodim, odkar stoji la zbornica, še nihče ni tako strupeno in zagrizeno govoril všproti katol. duhočini, kakor ravno posl. dr. Tavčar proti naši duhovščini. (Pritrjevanje.)
Častiti g. tovariš je rekel v pole-iki proti poslancu grofu Sternbergu, da ni lepo za plemenitaša, ako napada '■odsotne osebe. V isti sapi pa je dokazal, da v njegovih žilah ni niti kapljice višnjeve krvi. (Veselost.)
Hudoval se je, da se je vlada odzvala zahtevi parlamenta, kakor je rekel, s .podvojeno hitrostjo1*. Jaz pa vidim s svojega stališča, da je bila dolžnoBt vlade,' takoj odgovoriti na nujni predlog, ki ga je podpisalo največje število poslancev, kar sem sploh videl podpisov na kakem naj nem predloga.
Gospod poslanec za Ljubljano je v svojem govora večinoma najhujše napadal slovensko duhovščino. Mislim, da mi ni treba izrecno braniti duhovščine. Odkrito povem, da so tudi naši duhovniki ljudje iz mesa in kosti, tadi med njimi so nekateri nekorektni ljudje, ali, kakor se reče, garjeve ovce, ki delajo malo časti svojemu stana. Toda, gospoda moja, popolnoma mirno smem trditi, da so še danes v ogromni večini med slovensko duhovščino veledostojni in povsem nedotakljivi možje, ki so moralno tako vzvišeni, da jih pšice g. dr. Tavčarja ne morejo zadeti.
G. poslanec je najbolj naglašal, da duhovščina in cerkvene oblasti precej ostro nastopajo proti „Slov. Narodu1*,
soko na severa pa je obsevala že krvava zora snežene vrhove julijskih planin. Oglašal se je ptičji zbor v grmovju, visoko nad morjem je plulo nekaj galebov, krožilo nad valovi bolestno krakajoč. Marku je zatrepetalo srce, nekaj mn je stisnilo vse osrčje, a vedel ni, ali je strah ali je bolest.
Zakrenil je bil na desno prek hriba zamišljen sam vase. Isti hip se je pri-podil po stezi deček, bled ko smrt, vpijoč kakor iz sebe: Roparji, roparji I
Marko ga je popadel za roko : Kdo je, kaj je ?
Deček prestrašen, sprva ni mogel besede spraviti iz grla, jecljajoč je ponavljal: „Ubit, človek, tam... tam...u
In pokazal je z levico v smeri, iz katere je prišel, oltrgal Be in letel dalje. Marko je pomislil samo eno in mu je bilo, da mora znoreti. Ne vedoč, kdaj in kako, stal je ob telesu očetovem. Velika kaluža krvi se je videla pod njem, ležal je na obraza, krčevito stisnjenih rok. Marko je začutil silno slabost, zašamelo je vse krog njega in neizrečena bolest in srd sta vzdivjala v njem.
Sklonil se je na ležečega, obrnil ga. Kanjenec je zaječal, odprl oči, a jih znova zatisnil. Ta hip ja je obsalo nekaj
da ga vernikom prepovedujejo, celo s tem, da ne dobe odveze. Obžalajem, da sem tako nenadoma prišel v to debato. Ne bilo bi dragega treba, kakor da bi prinesel letnik .Slov. Narodau iz zadnjih let in z Vzgledi gospodom pojasnil tendenco in pisavo tega lista.
Ta list piše o našem kuezoškofu, možu, ki ga prešinjajo najčistejši nameni, možu, ki z absolutno udanostjo živi svojemu apostolskemu poklicu, ki se žrtvuje za dobra dela, ki je ideal skromnosti, ki je ntjvišja avtoriteta v deželi, o tem možu piše „Slov. Narod" z največjim zaničevanjem. Njegovo krstno ime Anton Bonaventura zaničljivo pretvarja v „Tone“, kakor se morda nagovori pastir ali hlapec v hleva. Bonaventura pretvarja* v ,Malaventura“. To pa so še malenkosti, zlobne šale. Toda ta list na -pada temeljna načela i° nauke krščanstva, naj višja in zadnja vprašanja krščanskega nauka. Zato sodim, da ima s katoliškega stališča oerkvena oblast ne le pravico, amp*k tudi dolžnost, da svari vernike, naj ne čitajo takega lista. Res je sioer, da taki koraki ne zatro lista, kakor bi v enakih slučajih državna sredstva ne zatrla lista.
Toda, gospodje, ni treba biti klerikalec, človek more biti jako napreden in liberalen, vendar	mora	soditi, d a
surova pisava, prostaški ton tega lista v zadnjih letih, odkar ga vodi tov.	Tavčar,	ni	pravi	vir za
omiko slovenskega naroda. In nobena škoda bi ne bila, ko bi usahnil ta vir, iz katerega teče tako malo rodovitne tekočine in toliko nesnažne gnojnice. (Posl. dr. Tavčar: G. poslanec je še pred dvema letoma sodeloval pri listu.
— Pritrjevanje.)
Da, gospodje, pa sem opustil, kor tega nisem mogel zagovarjati z vestjo.
— Za to sem odklonil tudi mandat, ki mi ga je ponudila liberalna stranka, dasi bi bil izvoljen soglasno. (Pohvala in medklici.)
Ijadi, bili so se porazbežali v noči ia zdaj so se vračali.
„Vode, vode, sicer umrje 1“
Donesli so	vode,	ovezali	mu krvavečo	rano na	prsih,	ki ni	bila videti
nevarna. Pač pa je bil izgubil ranjeni skoro vbo kri. Solnce je pogledalo baš izza gorft, in zagorelo je morje od zahoda do zapada vse lepo in veliko, ko so položili Simona na posteljo v njegovi hiši, ki je bila ostala nedotaknjena. Prinesli bo bili tudi Štefana, ki se je bil že zavedel, a padel v močen in okrepčujoč spanec.
Nepremično je strmel Marko v
obličje očetovo. Zdelo ae je, da zdaj zdaj izdahne, a zopet je prišlo nekaj rdečice v njegova lica. Čez par hipov je izpregledal, iskal nečesa, kakor da s« ne more domisliti, kaj je ž njim ia kje je.
„Oče, ali morete govoriti, kje je Jela in otrok ?“
Ta hip je prebledel ranjeni še bolj in Marka je zadrgetalo sroe v bojazni, da izdahne. Ranjenec pa je pregibal ustnice, tiho, komaj vidno. Nagnil se je Marko prav do njegovih ust, ko je ra-njeni kakor dih tiho zašepetal;
G. tovarii dr. Tavčar je tudi rekel, da si duhovniki prisvajajo zapuščine zase in za Škofove potrebe. Kar se tiče našega Škofa, da bi za njegove potreb« zadoSčala najmanjSa fongrua, ki'Jo določa zakon. Kar pa ne tičo zapuščin, opozoril bi na oporoke duhovnikov. Ali veste, v katere namene porabljajo d u-hovniki denar, ki si ga pristra-dajo od ust? Preglejte zgodovino naših ustanov — in Kranjska ima relativno več ustanov, osobito dijaških, kakor sploh katera druga dežela, —_ in našli bodete, da so ustanovni ki v e č i n o m a d u h o v n i k i I
Mirno morem trditi, da bi težko imeli toliko akademično izobražene inteligence, ko bi mladina ne imela teh sredstev. Sodim, da je bil tudi dr. Tavčar v takem položaju, in zato ni lepo in hvaležno od njega, da je udaril ravno na to stran in na tak način izrabljal zapuščine proti duhovščini.
Govor g. dr. Tavčarja pa sem obžaloval tudi iz drugega razloga, namreč s slovenskega staliSča. Da slo-venski poslanec tako nastopa proti naši duhovščini, to je z narodnega staliSča največja nehvaležnoel, ki si jo moremo misliti. (Pritrjevanje. Poslanec dr. Tavčar:
O	tem kar molčite I) (Konec prih.)
Rusko-japonska vojska.
General Linevič je dne 28. t. m. brzojavil carja: V smeri mandarinske ceste so dne 19. t. m. Japonci z nekoliko batalijoni pehote prodrli a vso energijo. Ob 6. uri zjutraj so Japonci prišli do Gočina ter ao pričeli s topovi streljati na naSe sprednje straže, ki so se pred Stevilnejimi sovražnimi batalijoni morale umakniti. Čete, ki so se na viSinah severno od vasi Šihusa pred pomočjo sovražnika umikale na mandarinski cesti, so Sle nazaj do Lajavenjao. Sovražnik je ostal kakih 6 kilometrov j ino od te vasi. Zvečer je boj ponehal.
i bi sovražnika potisnili nazaj, so se čete, ki so bile v to določene, dne 21. t. m. pričele pomikati proti Liaomiao, in tudi sprednje straže so 'bile potisnjene naprej. Japonci so se pred naSimi sprednjimi četami umaknili in dne 20. t. m. zvečer so naSe sprednje straže zasedle vas Meohnagan in neki drugi kraj za-padno od železnice. V jutro dne 21. t. m. so naSi pričeli prodirati dalje. Sovražnik, ki smo ga zasledovali, se je pre-lagoma umaknil na svoje pozicije pri Tsaopingao ter je od tam pričel živahno streljati.
Pojava naSih čet v tamošnjem okraju je Japonce osupnila, da so v ojačenje svojih zavzetih pozicij odposlali tjakaj novih čet. Ker smo z zasledovanjem popolnoma dosegli' svojo svrho, smo v temi umakni i svoje čete, a točke, ki smo jih zavzeli, so ostale v naših rokah. Pri armadi ni nikakih sprememb. * *
*
Iz Petrograda poročajo: Po tušem dospelih poročilih z bojiSča ni nobene uade, da bi se sklenil mir ali premirje. General Linevič noče o tem ničesar sli-žati in upa trdno, da se položaj v kratkem spremeni v korist Rusom.
* *
*
„Petrogr. brzojavna agentura* poroča iz Godsiadana, da je bilo dne 25. t. m. opaziti, da so se znatne japonske
vojne čete koncentrirale proti levemu ruskemu boku. V Koreji so dne 22. t. m. Japonci prodrli proti stutnijam kozakov, ki no se med bojem umaknile proti severu. Japonska sprednja straža bo nahaja v črti Čačudegi-Pugotin.
*	♦ ■ *
.Novoje Vremja" javlja, da odstopi vojni minister Saharov. Kakor naslednika imenujejo med drugimi generala R6digerja.
*	* 4«
, Ugrabljena 1“
Ob tej besedi izgubil je Simon znova zavest, Marko pa je vstrepetal in zajokal kakor dete. Ječč se je zgrudil na tla, da se je smilil vsem, ki so ga videli, zakaj ljubili so ga, in mnogemu je bil_rešil v tej noči življenje.	.
,0 Bog, o Mati presveta, kdaj sem zaslužil to, povej,'kdaj sem zaslužil tol* Isti hip se mu je približala postava, zavita v temen plaič. Temna brada mn je košatila in senčila možu dobrovoljno lice, in oči vdrte a mehke so bile oči očela, ki blagoslavlja. In nihče ni vedel od okolustoječih, kdo je neznanec, priSel je bil nenadoma in neznan. Pristopil je k Marku, narahlo se dotaknil ramena Markovega, odgrnil plaSČ in (»pregovoril v začudenju vseh in vsem v tolažbo:
„Sin, ne obupaj, i jaz sem trpel in sem bil ujet, a On me je rešil nocoj, da sem vam v tolažbo in podporo. Zaupaj vanj, zaupaj v mater Njegovo1“ In bilo je Marku, kakor da je storil velik greh in zgrudil se je k nogam menihovim in jih poljubljaj ponavljajoč v f Homer : Jaz ubogi grešnik...
(Dalje pride.)
General Linevič je v ponedeljek brzojavil carju : Dne 26. t m. je pričel sovražnik ofenzivo proti našim konjeniškim sprednjim stražam južno od železnice. Sovražnik, ki je dobil ojačenja na pehoti in konjeniStvu, je naSe sprednje straže potisnil proti severu. V okolici HailungSenga v dolini reke Tsinkhe so dne 24. t. m. Japonci pregnali naše konjeniške sprednje str?že ; mi smo odposlali v ojačenje lovce- L brovoljce, toda ti so pri Sanlsiantaju prišli v ogenj topništva.
Politični pregled.
Državni zbor. —, Poslanska zbornica imela je v pondeljek in torek sejo. Izvolila je kvotno deputacijo in rešila proračunski provizorij. Vsprejet je bil v vseh treh branjih.
Mlnlsterska izjava o slovenskem vseučilišču. — V odgovoru na vprašanje posl. Robiča glede slov. vseučilišča je izjavil minister Hartel, v sobotni seji proračunskega odseka, da je pomnože-vanje visokih Sol naravni proces. Rekel je dobesedno: Ako bi imeli le nemSke srednje Sole, imeli bi naravno tudi samo nemška vseučilišča; toda ustanovitev Številnih nenemških -srednjih Sol je dovedla do tega, da dovrSi vsako leto na tisoče nenemSkih abiturijentov srednje Sole, ki ai seveda prizadevajo, da dobe vseučiliSke nauke v istem jeziku, v katerem so uživali srednješolske nauke. Vse to sili samo ob sebi na pospeševanje narodnih vseučilišč. Med velikim Številom nenemSkih dijakov so seveda odlični talenti, ki na znanstvenem polju kažejo lepe uspehe, in ki stremijo tudi za tem, da se enkrat izkažejo na kakem vseučilišču. S takimi prizadevanji da je v zvezi tudi vpraSanje posl. Robiča. Minister je izjavil, da more v tem oziru samo ponoviti, kar je vlada že poprej’ enkrat povedala : da priznava tozadevne želje Slovencev za opravičene. Seveda je morala vlada pri tej priliki poudarjati, da — razen drugih predpogojev — ni mogoče dobiti lahko in hitro potrebno Število sposobnih kandidatov za vseučiliSčne stolice. — Vsled tega vlada ni opustila, da bi ne bila z uspehom podpirala znanstvene izobrazbe mladih mož, ki stremijo po akademični stolici. Te podpore so Štipendiji za izobrazbo, oziroma za potovanje. — „Da se za pravno fakulteto v Ljubljani potrebna mesta profesorjev zasedejo, olajša se pa znatno tudi s tem, da Slovenci sami želijo-za celo vrsto predmetov nemSko predavanje ter se bo na ta način naSla oblika, ki bo pravična tudi želji Nemcev v kranjskem deželnem zboru". Vlada je pripravljena za eventualno ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani uvesti potrebna poizvedovanja in pogajanja, ter upa, da bo mogla v doglednem času nastopiti s konkretnimi predlogi.
Ta odgovor naučnega ministra napravil je čuden utis na slovensko javnost. Torej v Ljubljani, na slovenski pravni fakulteti, nemSka predavanja, in to zaradi peščice na kranjsko privandranih Nemcev, katerih Število po vladni statistiki znaSa 6% vsega prebivalstva. In pa, saj se ima vendar ustanoviti slovensko vseučilišče in najprej pravna fakulteta za vse Slovence in ne samo za kranjsko deželo. Ne, ne, taka izjava avstrijske vlade nasproti Slovencem ni nič drugega, nego zgolj žaljenje narodnega čnta vseh Slovencev.
f Poslanec Tscharre. — Državni poslanec Anton Tscharre je v ponedeljek po noči na svojem posestvu v Sv. Jakobu pri Celovcu umrl. Tscharre je bil na zadnjih volitvah kakor kandidat nemških nacijonalcev izvoljen v slovenskih kmetskih občinah Celovec-Velikoveo proti slovenskemu kandidatu in prejSnjemn poslancu prelatu Einspielerju.
Ogrske zadeve. — Minulo sredo predstavilo se je ogrski poslanski zbor-: oici novo miuisterstvo Fejervary. Vspre-I jeto je bilo z ropotom in žvižgom. Grof 1 Fejervary izročil je zborničnemu pred-
sedniku kraljev reskript, s katerim se naznanja zbornioi imenovanje novega ministerstva. Koj potem načrtal je program nove vlade ter izjavil, da ostane ta le toliko časa na krmilu, dokler se ji ne posreči dovesti krone in pa večine parlamenta do takega sporazumljenja, da bo zamogla krona imenovati parlamentarno ministerstvo. Ko je potem izročil predsedniku še drugi kraljev reskript, s katerim se odlaga zasedanje državnega zbora do 16. septembra, in ni tega res-kripta hotel dati predsednik koj prečltati, zapustil je grof Fejervary s svojimi tovariši zbornico, ki je za njim ropotala in žvižgala.
Zbornica vsprejela je potem re- ( solucijo, katero je stavil baroh Banffy, ki poživlja občine, naj odrečejo vladi vsako > sodelovanje pri pobirAnju davka ter pri novačenju. Objednem pa protestira zbornica proti temu, da bi Ogrska kaj do-prinašala k skupnim državnim stroškom brez dovoljenja parlamenta. Napovedala se je s tem torej neka tiha revolucija. Vsled tega podal je grof Fejervary vladarju ostavko celega ministerstva, katere pa cesar ni sprejel.
Avstrijske vojaške priprave v južnih Hrulili. — „Corriere della Sera“ poroča iz Ale o velikih vojaških pripravah. V Trento so pripeljali mnogo lopov in jih spravili v trdnjave Doss, Trento, Lardare, Giudicario in v trdnjave, ki stražijo ceste ob strani jezer Levico, Caldonazzo. V Cavami (na Ladinskem) so napravili veliko zalogo orožja, živil pa v Valarsi (na cesti iz Rovereda v Vicenzo na Laškem.) V ta okraj so prišli častniki, da proučujejo, kako zgraditi trdnjave, ki naj zapro pota. Ravnotako skupljajo orožje in živila v Colle Santa Lucia, v Livinallongo in v visoki planili Cordevole, par korakov od italijanske meje. Vzlic dementiranju se bodo .vršila aVfcusta/ meibca vojaške vaje v Valle di Ron. T Ronftftnu zidajo
f7 §aTar$?n
'	* Napete razmere med Nemčijo In
Francijo. — Francoski min. predsednik Rouvier je odgovoril na dopis Nemčije glede Maroka, a v Berolinu niso zadovoljni z odgovorom. Položaj je bolj zapleten, kakor je bil prej. NemSka vlada je obvestila francoskega poslanika v Berolinu, da Rouvierjev odgovor ni pospešil sporazumljenja. Rouvier je pisal, da prizna Francoska za vse čase samostojnost in nedotakljivost Maroka m želi podrobnih pogajanj z Nemčijo glede nekaterih točk maroškega vprašanja.
Dogodki na Ruskem. — Petro-gvajska brz. agentura javlja, da je car potrdil sklep odbora ministrov glede aplikacije ukaza carjevega od 12. decembra 1904. Ta ukaz ee tiče odredeb za rusko Poljsko. KatoliSki veronauk se bo v vseh šolah poučeval v materinem jeziku. Poljski jezik bo veljal kakor učni jezik v vseh poljskih ljudskih in srednjih Šolah. Razveljaviti se imajo vse določbe, ki omejajo pVavico učencev do rabe svojega jezika izven šole in ki obvezujejo zasebne šole, da večino predmetov predavajo v ruskem jeziku. Izdelati se imajo načrti za uvedenje poljskega učnega jezika v zasebnih šolah, za ustanovitev stolice za poljski jezik, imenovati profesorje za poljski jezik, literaturo in zgodovino poljsko na vseučilišču v Varšavi. Predavanja se bodo vršila v poljskem jeziku.
Y	petek so izbruhnili v Lodzu poulični boji. Napravljene so bile barikade, katere je vojaštvo z naskokom vzelo. 60 oseb je bilo ubitih, 200 pa ranjenih. Tam je sedaj splošen štrajk. Dogodili so se po noči krvavi prizori. Ssoraj neprenehoma so Be čuli streli s pušk. Mrtvih in ranjenih je baje 2000 oseb. Padlo je tudi več vojakov. Vrženi sta bili tudi dve bombi. — Povodom zadnjih nemirov v Lodzu je ranjenih pa okolo 700 oseb. V tovarnah so delavci zopet pričeli delati. Na carjev ukaz je generalni guverner Maksimovič proglasil v Lodzu vojno stanje. Poveljnikom v Lodzu je imenovan general Schntleworts.
Ruski poslanik Cassini odpotuje
—	kakor javljajo iz Wasbingtona — dne II. julija v Petrograd, da poroča Bvoji 1 vladi o pogajanju glede miru.
Dopisi.
Iz Brd. — Č. g. Andrej Gergo-
l	e t, župnik v Šlovrencu pri Neblem je
zapustil dolino solz ter se preselil v višave miru in veselja.
Dne 9. t. m., t. j. v petek pred binkoštni prazniki previdel ga je č. g. kurat iz Medane b bv. zakramenti za umirajoče. Kmalu potem bil je poklican č. g. vikarij iz Gradnega; našel je č. g. župnika še pri zavesti in opravljal je pri njem molitve za umirajoče, dokler ni izdihnil svoje blage duše. Ob 7. uri je v Gospodu zaspal. Ko je o tej nepričako vani smrti izvedelo ljudstvo, zavladala je velika žaloBt v domači fari in drugod, kamor je došel žalostni glas o smrti č. g. župnika.
Č. g. Andrej Gergolet je bil rojen v Doberdobu na Krasu dne 22. oktobra 1865, posvečen v mašnika dne 28. julija 1889; torej ni dočakal niti 40. lela svoje starosti.
Čudni iu neizvedljivi so sklepi božje previdnosti, katera kliče tako mlade delavce iz božjih vinogradov na zasluženo plačilo 1
Pokojni g. župnik je bil v službi na Tolminskem, Vipavskem in v Brdih. 2e v prvi službi v Tolminu pridobil si je kot priden kaplan nevarno bolezen, katera ga je prisilila-pustiti službo ter podali se v začasni pokoj.
Ko je nekoliko okreval, dobil je slnžbo kaplana v Št. Petru pri Gorici; od tam je bil premeščen kot kaplan v Dornberg in od tam je bil poslan v Šlov-rege pri Neblem.
‘ V tej službi "“-HI zen ponovila ter vltljlitk	^o^
moči v toliko pomnožila, da mn je življenja nit — mlademu prestrigla.
Pokojni župnik je bil nnančen iu strog spolnovalec svojih duhovskih dol- ‘ žnosti; branil je tndi vstrajno narodne pravice Slovencev v Brdih ter se ustavljal kolikor je bilo mogoče „L eg i n i“ Soli v Neblem. Ta strogost in taki napori so mu prizadeli veliko neprijetnosti, ki so mu grenile življenje do — tihega groba.
Pri njegovem pogrebu, ki je bil na binkoStno nedeljo popolndne, pokazala je ogromna udeležba duhovščine in ljudstva od blizu m oa daleč, da je pokojni g. žnpnik iny4 prav mnogo spoštdvaloev in prijateljev.
Naj počiva v miru in večna laČ mu sveti!	y> ;
Iz baške doline. — Gosp. uredniki Že dolgo časa ni nobenega glasu od nas, v cenjenem „Prim. Listu". Vsi smo ne: kako mrtvičasti in 2aspani. To pa se zna nad nami ljuto maščevati, kajti naši verski in narodni nasprotniki delajo po tihem a neprestano. Ljudstvo se bode navzela ptnjega duha, poprijelo se alabih navad in to bode tlačilo Se druge rodove. —
Kakor se čuje, nameravajo napraviti na novi železnici nemško-slo-venske napise; nikjer na nemški zemlji nimajo prostora slovenski napisi. Za to bi se imeli tudi pri. nas postaviti na noge. — r
Delo na železnici je že večinoma končano. V ostalem dobro napreduje. Lo takozvani „Bukovo tunel" dela sive glave inženirjem. Tudi mnogo nesreč se prigodi v imenovanem predoru. Sedaj so pričeli dovažati gradivo za železne mostove. —
Novic je še poln lonec, a moje suhoparnosti je konec, zato pa o drugi priliki kaj bolj domačega Vaš
Branimir.
N
o v i c e.
Cenjenim naročnikom 1 -- Polovica leta je pri koncu. Mnogo je naročnikov, ki niso še poravnali letošnje naročnine. So tudi nekateri, ki niso še plačali za minula leta. Zato prosi podpisana uprava, naj bi gg. naročniki storili svojo dolžnost, kajti list ima mnogo stroškov in te je treba sproti plačevati. Ob enem prosimo svoje somišljenike, naj naš list razširjajo. Od sedaj do novega leta je cena za |premožne 2 K, za manj premožne 1 K 50.
Uprava »Prim. Lista«.
Prevzv. knezo-nadfikol inons. Andrej Jordan je hudo obolel na želodčni bolezni. Bolehal je sicer že prej mnogo časa, a bolezen se je zelo skaj-šala v sredo pred praznikom sv. Reš-njega Telesa. Radi tega se ni mogel
udeležiti procesije sv. Rešnjega Telesa in tudi ne blagoslova novih vodovodov pri Zagradu v nedeljo 26. t. id. Premiloslnega knezonadškola zdravita dva zdravnika iz Gorice. V nedeljo ga j« prišel obiskat d r. P I i t e k iz Trala, ki je specijalist za želodčne bolezni. Zdravniki niso mogli Se natančno določiti značaja bolezni, vendar je upanje, da premiloBtni knezo-nadžkol ozdravi. Od srede naprej ne bo lezon ni nič spremenila. Veleč, monsignor Wolf, kanonik prvostolne cerkve, je razposlal okrožnico, v kateri poživlja č. duhovščino, naj ae spominja bolnega knezo-nadSkofa a posebno „kok'kto“ iz ,,MiaBa pro iniermia1' in naj z ljudstvom goreče moli za zdravje prevzv. vladike.
Predstojnikom usmiljenih bratov v Gorici je zopet izvoljen preč. gosp. Salezij Heilinger, ki je včeraj nastopil ■vojo mesto.
Za .Slovensko sirotiščt** : P. n. gg. Ivan Cotar iz Dornberga 60 v, N. N.
2	R, .Slovenska Beseda" 1 K, rnonr. Štefan Kafol I K 60 v, dr Fran Pavletič odveluik, 6 K (na račun kot podpornik), Peter Gorjup 40 v.
Bog piati!
Ilar. — Uprava „Prim. Lista* je prejela zu »Šolski Dom" 1 K, katero je darovala »Slovenska Beseda*.
Za Alojzijevimi*: nabrala v Devina dne 22. t. m. dražba za „čik“
11	K 6 v.
Bog plati !
Občni zbor „Alojzijevišča“ bo dne 6. julija ob 2. uri pop. v »Alojzijevlšču."
Za „Slogo“. — »Soča" z dne 21. junija 1.1. piše: „Slogou je doletela tista žalostna usoda, katero smo jej napovedali svoj Čas. Nekaj časa so tarnali po »No-rici“ in .Prismojencu", da bi bilo prav, če bi imelo društvo kaj denarja. Dr. Andrej Pavlica (ta človek je sedaj blagajnik »Sloge" — najboljše znamenje, kam je pridjalo to društvo I) bi se bil rad kratkočasil s štetjem svitlih „Slo-ginih" kronic, ali teh ni od nikoder. — Klic po njih je ostal klic vpijočega v puščavi.... Ta ne — »Sloga" je imela sedaj zopet občni zbor. Poživiti se je hotela, ali kako — ko pa ni udov blizu. Občni zbor je bil nesklepčen itd.“
To smo prepisali iz »Soče*, da bodo vedeli udje „Sloginiw, kako sodijo naši nasprotniki in da bodo čim preje poslali udnino. Mnogi so nam jo v zadnjem časa že poslali in slutimo, da radi tega, k er so brali „S o 6o“. Prosimo, berite natančno vsi zgoraj navedene »Sočine" besede in pošljite I To bo najlepši odgovor!
Procesija sv. Rešnjega Telesa
—	Procesija sv. Rešnjega Telesa vršila se je v četrtek ob najlepšem vremena. Vodil je procesijo ob mnogoštevilni azi-stenci dragih dahovnikov stolni prošt.
Slovesne procesije so se udeležili predstojniki vojaških in civilnih oblastnij, vsi učni zavodi, mnogo društev in vse polno dragih vernikov. Spremljala je procesijo, kakor po navadi jedna stotnija vojakov, in sicer letos jedna stotnija tuk. pešpolka št. 47, ki je oddajala pri vsakem blagoslovu običajne salve, katerim je sledilo vsakikrat osem strelov iz topov tuk. topničarskega polka št. 8, ki so bili nastavljeni na gradu. Pri procesiji sta svi-rali vojaška in mestna godba. Na Travnika razpostavljen je bil v polni paradi jeden bataljon pešpolka št. 47 z zastavo, kateremu je bil podeljen sv. blagoslov. Ulice, po katerih se je pomikala procesija, bile so ozaljšane z zelinimi maji, postavljenimi ob hišnih stenah. Na oknih hiš pa so z malimi izjemami skoro povsod^ gorele sveče in so bila ozaljšana z raznimi semtertja jako dragocenimi preprogami.
Popoludne ob 6. uri bila je procesija na Kostanjevici pri 66. oo. frančiškanih. Tudi tu zbralo se je letos nenavadno mnogo ljudstva. Spremljala je procesijo manjša godba mestnih godcev.
Volitev gorlškcga župana. —
V	pond. zvečer vršila Be je volitev goričkega župana. Izvoljen je bil dr. Marani. Oddanih je bilo 23 listkov. Na 21 listkih bilo je ime dr. Maranija, jeden listek je bil prazen, a na jednem listka je stalo ime nodnega svetnika Cianija. Dr. Marani, zabvalivši se v kratkem govoru na izkazanem mu zaupanja, je med dragim rekel, da hoče tudi on delovati v duha svojega prednika pok. dr. Venatija, a njegovo geslo da bode : .Manj kokoda-kanja, pa več jajc.
Toča. — Toča, ki je padala v pe-tok po Furlaniji in tndi r nekaterih dru-
gih briških občinah ter v Sovodnjah in v Petovljah bila je taka, kakoršne ljudje ne pomnijo. V Kari n pr. stehtali so tri nuj-dobelejSa zrna toče, ki so tehtala jeden kilogram. In taka toča je padala suha
i	kakih 10 ininat neprestano. Ni torej čudo, da je uničila, posebno v nekaterih občinah, kakor v Kari in pri Sv. Lovrenca ves pridelek. Na trtah napravila je Škodo ne samo za letošnje leto, ampak tudi za naprej. Žito pa je popolnoma skosila. Isto tako tudi koruzo, krompir, liiol in sploh vse, kar je raslo na polja. Tudi na drevja napravila je velikansko škodo. Gorje je bilo ljudem, ki so Be takrat nahajali na prostem. Ranjenih je bilo več OBeb. Neki voznik, ki se je peljal na odkritem vozu a par konji in katerega je toča zalotila, bil je tako močno poškodovan, da je moral iskati zavetišča in pomoči v prvi hiši, do katere je dospel. Konja pa sta bila taka, kakor da bi ju kdo z grčastimi koli pretepel. Tudi na strehah napravila je toča mnogo škode. Oken pa je pobila vse polno. Škodo cenijo približno na poldragi milijon kron. Najhuje je razsajala toča v Fari in pri Sv. Lovrencu. Hudo so bile pa prizadete tudi občine Medana, MuSa, Kopriva, Kormin, Morar, Vilanova, Gradišče ter drugi kraji vse doli do Vilese.
Tržaški namestnik v Furlaniji.
—	Včeraj popoludne pripeljal se je tržaški namestnik knez Hohenlohe v Mušo, da bi se sam na lica mesta prepričal o škodi, katero je napravila zadnja toča. Spremljan od dr. Maranija in na-mestništvenega svetnika Fabrisa, prepotoval je občine Muša, Fara, Gradišče in Zagraj. Od tu se je z večernim vlakom povrnil v Trst.
Slovesno otvorjenje kanala za namakanje tržiške ravani. — V nedeljo se je vršilo v Zagrajn slovesno otvorjenje kanala za namakanje tržiške ravani, katerega je zgradil poseben konzorcij z ogromno vladno denarno podporo. Te slovesnosti udeležil se je tndi poljedelski minister grof Boaqaoi. Poleg raznih deželnih in državnih poslancev, navzoči bo bili pri slovesnosti tudi tržaški namestnik knez Hohenlohe, dvorni svetnik grof Attems, namestništvo ni svetnik Fabris in mnogi dragi dostojanstveniki. Blago-slovljenje je izvrflil mesto bolnega knezo-nadškofa stolni prošt. Novozgrajeni kanal se imenuje Ca naje Dottori. Dottori, jeden najbogatejših veleposestnikov v Furlaniji, ki je bil dolgo vrsto let deželni poslanec, sprožil je namreč misel o gradnji tega kanala in se je tndi največ trudil, da se je ta misel uresničila. Dottori, ki je nad 90 let star, udeležil se je tudi te slovesnosti.
Ponesrečena stavka. — Stavka tuk. kovačev, kolarjev in mizarjev ponesrečila se je skoro popolnoma. Nekateri kolarji in kovači zapustili bo naše mesto, drugi pa so se vsaj nekoliko pobotali z mojstri, dočim so se mizarji vrnili k dela pod ravno istimi pogoji, pod katerimi so prej delali. ,
Izpred sodišča. — Pred tuk. so diščem sedela je v pondeljek na obtožni klopi 80 let stara Marija Troha s Pečin. Tožena je bila zaradi krive prisege. Troha služila je namreč čez 30 let pri nekem zdravniku Morellija, ki je pred 26 leti umrl v Vrtojbi in ki je zapustil svoje premoženje neki drogi Mariji Troha, pri kateri je tožena Marija Troha po zdravnikovi smrti nadalje ostala v službi, in sicer do leta 1901. Potem pa podala se je k svojcem na dom. Kar se spomni ter zahteva od dednice po pok. Morellija 1182 kron kot za ostalo plačo na službi. Ker ji ni hotela ona druga Marija Trohar tega zneska z lepa izplačati, tožila jo je stara Marija sodnijskim potoni in je konečno pravdo tudi vdobila. Dednica Marija Trohar pa si ai mogla vsled tega drugače pomagati in ovadila je Marijo Trohar zaradi krive prisege. Predno je pa prišlo do obravnave, je dednica umrla, valed česar je bila stara Marija Trohar oproščena, ker ni bilo glavne priče. —
Trg za Bvllode.— V Bobotose je otvoril na trga starega sv. Autona trg za svilode, ki bode odslej odprt vsaki dan ob 6. uri zjatraj. Prodaja oziroma kupovanje svilodov prične pa ob 7. uri zjutjaj, in takrat se prične tudi tehtanje. Mešetarenje po nepoklicanih osebah je prepovedano. Svilodi se ne smejo drugje kupovati ozriroma prodajati, ako ne na omenjenem trgu. Cena svilodom je nizka. Prodajajo Be od 2 K &0 vin. do 2 K 60 vin. klg.
S polento so se zastrupili. — V nedeljo sta prišli iz neke karnjelske vasi v Kormin dve ženski k tkalcu Ce-cotn. Ženski sta bili dobri znanki tkalčeve družine, in jih je ta zaradi tega hotela tudi dobro pogostiti. Skuhali so torej polente in pripravili tudi dobre ter okusne omake, kar Furlanom najbolj agaja. Koj ko so pojedli polento, napadle ho vso hude bolečine in vsi bo začeli bljuvati. Poklicali so hitro zdravnika, ki je konstatiral zastrupljenje. Po pomoli osolili so namreč polento mesto s pravo soljo z neko drago, soli podobno tvarino, katero rabijo tkalci pri barvanju tkanine. 20 letna Avgusta de Micheili, ki se je imela ravno te dni poročiti, umrla je vsled zastrupljanja že po kratkem časa, Drage tri osebe pa bo ostale pri življenju, a bo nahajajo Se vedno v nevarnem stanju.
I'bil se je. — V napadu blaznosti je v nedeljo ,dne 25. t. m. v Šempasu France Cej, sosedom jako priljubljen krojač, splezal na streho svoje hiše, od tod padel na kainenit tlak, kakih 12 metrov globoko. Poškodoval se je tako, da je čez tri ure, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo dašo. Ponesrečeni oče zapašča udovo in tri nedorasle otrohe.
Mir njegovi daši!
Ogenj v Št. Andrcžu. — V četrtek zvečer nastal je v hleva Matija Zavadlava v Št. Andrežu ogenj, ki je napravil kakih 800 K škode. Zavadlav je bil zavarovan.
Po trnovskem županstvu je neki inženir pregledoval prostore za velike občinske vodnjake. Skoda, da niso že napravljeni; zdaj bi jih lahko napolnili, ker je dežja več nego dovolj...
Izjava. — V zadnji štev. .Prim. Lista" je bil napaden g. nadučitelj A. Urbančič, češ, da je on pisal neko osmt-nico „neljubi osebi*. Podpisana izjavljam, da sem dotično osmrtnico jaz pisala. Obžalujem, da sem si dovolila to neumestno šalo, in prosim, da mi odpuste osebe, katere sem ialila.
S. Vilhar, učiteljica,
Miren, 24. junija 1905.
Op. ure d n.: Takega napada ni bilo v „Prim. Lista11, ampak govorilo se je le o neki osmrtnici.
Italijanske kaprice. — Laški listi tožijo, da je pri procesiji sv. Rešnjega Telesa v Lošinju.bila tudi »cirilmetodijska" zastava, katero so nesli „italijanski" (I' otročiči hrvatske šole. Procesije se ni udeležil slavni renegatski magistrat in le slavnejša mestna godba, kar pa ni nikdo obžaloval.
Grozen samomor. — V Polju si je v četrtek prerezal trgoveo z usnjem Karol Artasi najprej žile na nogah, na rokah in na glavi, potem se je pa še nstrelii s samokresom, ki je bil nabasan z žeblji.
»Narodni Dom“ v Pulju. — V pondeljek so pričeli — kakor poroča ..Omnibus" — graditi .Narodni Dom" v Pulju. »Narodni Dom" gradi »Istrska posojilnica". Zgrada v treh nadstropjih bo v ulici Carrara, na krasnem položaju in v sredini mesta. V zgradbi bo lepa in prostrana dvorana z galerijo in stalnim gledališkim odrom ter bo ena najlepših v Pulja.
Strela ubila ovce. — Minolo Bredo je blizo Reke strela udarila v neko podzemsko luknjo, v katero je bil ovčar med nevihto zagnal ovce. Strela je abila 27 ovao, ovčar je pa ostal nedotaknjen.
Ali je Kranjska ie pod Italijo?
—	22. t. m. si je ogledovalo nekaj članov tržaškega in videmskega italijanskega planinskega društva postojnsko jamo. —-Iz »Piccola" smo izvedeli, da Lahi niso prekrstili samo Pogtojno v »Postumia*, ampak so tudi Planini dali ime »Albi-niana I" Laška impertinenca smrdi res že do oblakov.
»Slovenska Matica". — V pon-deljkovi odborovi seji .Slov. Matice" je bil izvoljen za predsednika zopet dež. Šolski nadzornik g. Fr. Levec, za prvega podpredsednika gosp. Peter Grasselli, za drugega podpredsednika g. kanonik Ivan Sušnik, za blagajnika pa g. dr. Jožef Stare. Ključarja sta gg. dr. L. Požar in dr. Fr. Zbašnik.
Umrl vslcdfplka žuželke. — Iz Linča poročajo, da je nadporočnika polka deželne brambe št. 2, Henrika Pa-mererj«, pičila neka žuželka, vsled česar je isti umrl.
Tovarna za sladkor zgorela. — Kakor poročajo listi, je včeraj ob 6. ari zjatraj zgorela v Blanana kmetijska
delniška tovarna za sladkor. Požar je nastal v tovarniških zalogah za olje in maSčobo. Gasilci so zaraogli požar le lokalizirati.
V	čem se razlikuje ženska od moškega V — To vprašanje je razrešil neki francoski pisatelj na sledeči načio : Poglejt: si na primer — pravi, moža, ki ima zabiti žebelj v steno. Tega ne stori, ako ne najde kladva. Ženski pa v enakem slučaju pride vse prav, žebelj zabije tudi h hrbtom krtače ali pa s čevljem, če ravno treba. Če mož odpira botilko, si poišče odmašitelja. Ženska se pa, če ni drilgače, poBluži Škarij. Če mož odda pismo, ga hitro in brez vznemirjenja vrže v nabiralnik, ženBka pa pismo in naslov pregleda trikrat. Za moškega pomeni »Z Bogom 1“ konec pogovora in slovo, za žensko je pa to začetek novega oddelka konverzacije. Ženska vedno popravlja in krpa raztrgane in polomljene stvari, moški jib pa raje zažene v stran, ako so zelo razmesarjene. — Tudi nekaj psihologije v teh opazovanjih.
Naroduo gospodarstvo.
Eu predlog. — Večkrat se po na-Sih gorah dogodi, da poginejo krave prvesnice s teletom vred; a tudi drugače si ne znajo pomagati, ako pri kravi ni tele v pravi legi. En slačajl Nekje je pred mesecem poginila lepa krava-prvesnica : pomagali so si na vse mogoče načine, teleta pa le niso mogli izvleči iz krave; prišel je neki živinozdravnik iz G., prerezal kravi ozadje, izvlekli so okoli 60 funtov težko tele, ki je v istem hipu poginilo; kravi pa je začel zadnji del (trot) siliti iz telesa in otekati; trpela je žival še nekaj časa, dokler je niso peljali zakopat.. . Drag slačaj I V nekem kraja so pri stari kravi gotovi »zdravniki" udušili tele v kravi: prišel je vo-denec, prišel še drug vodenec, in .zdravniki* — misleč da je tele — bo ga odprli, voda se je zlila in zadušila te'e... Se en slučaji Nekemu gospodarja v iUem kraja bo vlačili tele od krave s v liko močjo: izvlekli bo tele, a tele in krava je poginila. Kolika škoda za ubogega gospodarja I
Gled6 na to, da si naši kmetje ne znajo pomagati, in da gotovi »živino-zdravniki" včasih več škodujejo nego pomagajo, stavi se na c. kr. okr. glavarstvo (goriiko) ta predlog:
Ali bi ne bilo mogoče, da bi c. kr. okrajni živinozdravnik poklical včasih iz odda-ljenihobčin k sebi po enega
—	od županstva za vsako katastralno občino izbranega — moža, in naj bi te mož6 podučil, kako imajo ravnati v sličnih slučajih, k a-koršni bo zgoraj navedeni?
Ta predlog se opira na dejstva :
1. C. kr. okr. živinozdravnik gori-ški je od nekaterih občin, kakor bo Trebuša, Lokve, Otlica itd., oddaljen nad 26 km. Kdo naj ga kliče tako daleč, in zlasti v zimskem času?
2. Do takih domačih mož, ki bi bili podučeni v potrebnih rečeh, imeli bi ljudje več zaupanja ; in radi bi jih klicali v sili na pomoč, tadi proti primerni nagradi.
3. Če kliče c. kr. okr. glavarstvo za drage reči potrebne OBebe k sebi na poduk — kakor mrliške oglede, babice, obč. tajnike itd — naj poskrbi tudi, da v gospodarskem ozira ne bodo ljudje trpeli škode vsled neznanja in včasih celo vsled neumnosti.
-X.
Loterijske številke.
24. junija.
TrBt................... 8	9	19	28	64
Line................... 66	3	46	66	37
Oglas.
Razpisuje se služba občinskega ta v Volčah vsled starešinstve-nega sklepa z dne 12. junija 1906. .etna plača je 540 K. Prosilci, zmožni za to službo se lahko zglasijo pri županstvu v Volčah do ionca tega meseca oziroma julija 1905.
Županstvo v Volčah,
19. junija 1905.
Žnpan:
Majnik.
tfr	Lekarua	^
Prave in edine žel. kapljice
■ snarnko bv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih (Ivakrat na dan po jedno žličico (Varstvena »uamka) p0pije< _ Okrepi
šeloJec, stor6, da ngine v kratkem času omotica in H-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi ator6, da človek raje ji.
^ Cena steklenici 60 vin. ^
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorica, tekalliče Fr. Jo»lp« 4t.2(l»»tn* hlia), In p«drui»loa it, 20.
lavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejiega, kakor aa nove maše in godove, kolače ua birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po helji naročnikov. Ima in prodaja raelične moke, fina peciva, fina vina in likerje po emerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Podpisani prodaja črno in bejo A A briško, vipavsko, furlansko in istrsko vino. Pošilja na vse kraje v sodih od 661. naprej. Cene zmerne. Poitrelba poltena in točna. Se priporoča
JOSIP TOROS,
ulica Pont« Iaonzo it. 6.
Anton Breščak
Gorica,gosposka ulica št. H.
(blizu lekarne Glronooll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven (iorice po železnici in parofcrodih.
Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za Šivilje, krojaif. črrvljarj«, in tudi za umetno vezanje (reta utiranje), V zalogi tudi nahajajo anglelka dvokolesa „Helical Prt-mier“ in slamoreani stroji, same/trti iu rasna puihe laitna meh. poprsvljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.W*«tfalli“.
i 4
ulica Municipio Sl, 1.
Gorica.
Karol Draščik,
pckovNlil mojster ua Kornu v Gorici
odlikovan r (lastno diplomo na)vli|eys prl/nnn|a JublleJnu rantav« na Dunaju I. 1398. n v Borlol na rantavl I. 1900 • ilato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in na-tapčno po želji gospodov naročnikov. -Priporoča se za nje svojim rojakom v mestn in na deželi najnljudneje.
m
stiskalnice.»vino
i„ za HI ASU N E so stilskalnice ., ERCOLF/ najnuvej&ega lu Izvrstnega ►(•stav« s pri-strojem zn ilvostrokl 111 trnjul prltluek; zujamtanii naivcu Izrab«, vefa od vneli drugih stiskalni)-; na|liol,|e ailt0matičn6
škropilnice » trte
SVPIiniV ■ % koje delajo Hame,
■ rnwiv ■	,	brez	obraiauja.
Mlini za grozdje, vofije in masline. Kobkalnice z mastllom za grozdje. Plugi za vinograde,
HU&nlce za vočje, kakor tudi za vse proizvode rastlinske, živinske in rudne. Hydr illlitue »tl-skaluice, stiskalnice za seno, slamo itd. za roSno delo. Mlatilo za pSenico, čistilo za lito, BKropumoa pr birolo mečkalo za krmo in mlini zabraoiu, ročni in razne veli-kosti, plugi, ter vseh drugih gospodarskih strojev.
Iadelujejo in popravljajo 2 jamstvom kot posebnost najnovejše, taborno, obistinite, pripounate najbolje in odlikovane tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarsHlh strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71.
Odlikovani v vneli državah »veta z vet kut 530 zlatili, »rebrnih lu pofiastnlh kolajn. Iustrovanl ceniki ln mnoifobrojna Izpričevala pohvalna. Prekupel In zastopniki dobro doil|
Stiskalnica r.a vino.
lak. Šuligoj
urar o. kr. železnic Gosposka ulica 25.
C. kr .krojaSki kroji, vsaklereitiu sumljivo aznih velikosti. Cena za celo obleko 18 K, s^mo elovnik in jopa 10 K.
M. Poveraj
v Goiicl na Travniku.
VojaSka In uradniška krojačnica, trgovina 7 manlfakturnlin blagom in z gotovimi oblekami. Cene brez konkurence. Vse priprave za uradnike iu vojaštvo. CastniSke in uradniške obleke z orožjem,
Obleke '/a birmance po nizkih cenali.
Ivan Bednarik
priporoča, svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
Delavnica GBPhOenih posod
po
in ciPhUenBoa orodja
Fr. Leban,
G opica, Magistratna ulica šteli. B.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih poiod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnlžjlh cenah. Popravlja In prenavlja stare reci.
Blago se razpošilja Mo.
Prosiva zahtevati listko!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizko, solidna postrežba!
Kdo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže h potrdili najine nore aruerikanske blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga.
P4
I
S1
e
o
p
o
Pu
®
i
Proniva lahtevati listke!
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25,
v Gorici,
priporoča iaatiti duhovščini in slavnemu ob£ii'.«tyu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blnga 11. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St, Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št 0, 1, 2,3, 4, 6. Več vrst riža. Miljsvečc prve in drug? vrste, namreč od '/i kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič 4 Valenčič v II. Bistrici. Zve plenke družbe bv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jocbmaun-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Anton Krasit
krojaški mojster in trgovec v Gorici Corso Gius Verdi 33. Izdeluje vnakovrHtne obleke /a vsaki stan iu 8it*er /a civilne, vojaške iu državne uradnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar doilo sveže angleško in domafie blago za bližajočo pomladansko sezono.
Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan.
o o o Cene Kmerne. o o o i
• 1» Drufovka ■ Goric« • •
Glavna zaloga:	•	_	x
Gosposka ulica 3 Podružnici: ROŠtClj 3, 5320110
Odlikovana tvornlca nadplatov, tovarna usnja na parov velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje, usnje za sedlarje, knjigoveze in tapetarje.
Glavna zaloga ličila v korist družbi si Cirila in Metoda.
Ceniki na zahtevo zastonj in Iranko.
Ustanovljera tvrdka 1. 1866.	Telefon št. 62.
r
»Centralno posojilnica"
registroUana zadruga V Gorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9.
Po Bojuj c BTojim članom od 1. aprila 190f> dalje :
na menico po 5'|i°|0l na vknjižbo pa po 5°|„
i- 1»% upravnega prispevka *a vsaoega pol lela. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena.