t9. ™ UtùdMWtkik obéin Ormož in Ptuj VU ISSN Mtt-«77t Leto: XXII Ptuj, dne 24. oktobra 1985 številka: 23 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 188. Smernice za dolgoročni plan občine Ormož za obdobje 1986—2000 KRAJEVNE SKUPNOSTI 189. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica v letih 1986-1990 190. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanciranje srednjeročnega programa v letih 1986—1990, ki je bil v nedeljo, dne 12. maja 1985, na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA 191. Sklep o višini akontacije cene za oskrbo naselij s toplotno energijo iz skupnih kotlovnic, v kurilni sezoni 1985/86 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ 192. Enotni program delovnih sobot v letu 1986 188. Po 14. členu zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenemm planu SR Slovenije ter 2 točke 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1985 sprejela SMERNICE ZA DOLGOROČNI PLAN OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1986-2000 S temi smernicami določamo izhodišča, cilje in možnosti v gospodarskem socialnem in prostorskem razvoju občine Ormož za obdobje od leta 1986—2000 s tem, da je časovno mejo, leto 2000, upoštevati kot natančno ločnico le v formalnih in računskih vidikih, sicer pa kot približen čas, ko naj bi se kompleksni cilji dolgoročnega razvoja uresničili. IZHODIŠČA Deloma se že nahajamo v njem, deloma pa še pričakujemo čas burne tehnološke revolucije v načinu proizvajanja materialnih dobrin, v manjši meri, vendar ne zanemarljivo, pa tudi v organizaciji in tehnologiji storitev, tako v gospodarstvu kot izven gospodarskega sektorja. Novi tehnološki dosežki v mikroelektroniki, robotiki, bioinžineringu, telekomunikacijah in informatiki pa ne spreminjajo le pogojev dela, ampak tudi način življenja, izbiro materialnih dobrin načine odločanja in upravljanja. Znanstveni in tehniški napredek pa sta v naših razmerah le del premagovanja dosedanjih neprimernih in nezaželjenih teženj, del premagovanja sedanje krize oz. možen temelj za preobrat v trendih iz polpretekle dobe. Drugi vir za spremembe je samoupravna, delovna in strokovna povezanost delavcev in delovnih ljudi in odnosi v tej povezanosti, zlasti tisti,-ki jih pojmujemo kot odnos do dela in odgovornosti; v tem oziru so potrebne občutne spremembe. In tretji vir premaganja težav današnjega časa je večja kvaliteta v tistem dejavniku proizvodnih sil, ki mu pravimo znanje, usposobljenost. Nadaljnje pomembno izhodišče pri zastavljanju ciljev razvoja je utrjevanje in kvalitetna krepitev samoupravnega sistema, ki po svoji naravi omogoča učinkovito uporabo večjih in velikih tehniških oz. proizvodnih sistemov po eni strani ter pravičnejšo in humanejšo delitev dobrin po drugi strani. S samoupravnim sistemom so povezani tudi odnosi, ki izvirajo iz ekonomskih zakonitosti. S tem v zvezi je potrebno večje uveljavljanje tržnih zakonitosti in pospeševanje neposredne svobodne menjave dela na negospodarskem sektorju. Izhodišče za postavljene cilje je pričakovanje, da bodo občani svoje interese ter potrebe povezovali s produktivnim ter drugim ustvarjalnim delom in z rezultati tega dela, da bo doseženo tvorno povezovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti, pa tudi pričakovanje, da se bodo vključevali v tokove in naloge širšega,, tj. regijskega, republiškega ter jugoslovanskega pomena in tako prispevali h kakovosti, ki temelji na večjih razsežnostih, na večjih silah in vzajemnosti. Pri opredeljevanju ciljev ni mogoče zanemariti dejstva, da se pri večini delovnih organizacij v Sloveniji, pa tudi širše, pričakuje v nekaj naslednjih letih le skromna akumulacija, kar pomeni, da bo potrebno povečati obseg proizvodnje in storitev z naslonitvijo na razpoložljive materialno-tehniške pogoje in subjektivne sile, da bo obseg investicij v osnovna sredstva nekaj let dokaj omejen, da se bo potrebno orientirati na manjša vlaganja oz. postopno modernizacijo pogojev za delo. Investiranje mora biti izredno pretehtano, investicijski projekti skrbno pripravljeni, tako da bodo vlaganja dala čim hitrejše in planirane učinke. Tudi politika zalog bo bistveno vplivala na možnosti vlaganj v osnovna sredstva. Pričakujemo tudi večjo mobilnost akumulacije. Torej, izhodišča vključujejo tudi investiranje, skromnejše v prvih letih planskega obdobja, sčasoma pa vse več, kajti sicer se nikakor ne bo mogoče uveljaviti v ekonomsko upravičenem izvozu. Nadaljni prispevek k spreminjanju današnjih razmer bo moral dati tudi družbeni sistem informiranja, tako z vidika boljše informiranosti, kot z vidika stroškov informacij. Omogočiti mora kakovostno planiranje, kakovostne poslovne odločitve in učinkovito usmerjanje družbenega razvoja na samoupravnih osnovah. Pri opredelitvi razvojnih ciljev izhajamo tudi iz predpostavke, da se bo tudi v prihodnje, vsaj, še nekaj let, namenjala proizvodnji hrane in sploh kmetijskih pridelkov posebna družbena pomoč v obliki posojil in nepovratnih sredstev ter ob ugodnejših posojilnih pogojih, bodisi neposredno kmetijskim delovnim organizacijam in zasebnemu kmetijstvu, bodisi posredno. npr. preko investicij v regulacije rek in potokov. Poleg splošnih dolgoročnih razvojnih konceptov in ciljev širše družbe, je bistveno izhodišče pri postavljanju občinskih razvojnih ciljev situacija v občini, značilnosti v razvoju zadnjih let in današnje stanje v razmerjih do stanja v širšem prostoru, npr. v razmerjih do Slovenije. Temeljna značilnost občine Ormož je njena relativna nerazvitost v razmerju do Ostale Slovenije. Po specifičnih kazalcih razvitost sodi občina med najnerazvitejše občine Slovenije. Ta nerazvitost se kaže: a) v znatni agrarni aktivnosti prebivalstva ter šibkem ekonomskem položaju kmetijstva; b) v pomanjkanju zaposlitvenih možnosti na območju občine; c) v slabi oz. podpoprečni kvalifikacijski strukturi ter izobrazbeni ravni prebivalstva in č) v slabih dohodkovnih rezultatih znatnega števila organizacij združenega dela. Slabi dohodkovni rezultati in nizki kvalifikacijski strukturi primerni osebni dohodki, ob razmeroma nizki produktivnosti 'in ekonomičnosti v zasebnem tržno usmerjenem kmetijstvu, vplivajo negativno še zlasti na raven družbenega standarda oz. skupne porabe, ki se do neke mere sanira s pomočjo republiške solidarnosti. Vendar so na teritoriju občine na voljo naravni in človeški činitelji za večjo razvitost produktivnih sil, ki pa so preslabo izkoriščeni, tako npr. za kmetijstvo in specifično za vinogradništvo zelo primeren pedološki sestav in konfiguracija zemljišč, dovolj pitne vode, cestno omrežje, ki omogoča dobro povezanost občinskega središča navzven in primerno povezanost znotraj občine, železniška proga tranzitnega značaja. Odločujoč zaviralni dejavnik v dosedanjem razvoju občine je njena relativna odmaknjenost od večjih, močnejših gospodarskih ter kul-turno-prosvetnih središč, kar se je kot izolacijski učinek kazalo v najpomembnejšem produkcijskem tvorcu, tj. v usposobljenosti in storilnosti dela oz. delavcev; šibak domači kader ni bil sposoben spodbuditi večjega oz. hitrejšega investiranja v propulzivne dejavnosti; kljub napredku v zadnjem desetletju stanje še vedno ni zadovoljivo. Tega izolacijskega učinka ni pomagala premagovati ekonomsko-razvojna politika širše družbe oz. šele v zadnjem času, ki pa je bil zaenkrat prekratek, da bi se dosegel otpljivejši napredek v razvitosti produktivnih sil. Pomemben zaviralni dejavnik je bil tudi izrazit agrarni profil občine in gospodarski polor žaj kmetijstva, ki je tako po storilnosti dela kot po dohodku na zaposlenega oziroma aktivnega kmečkega prebivalstva, močno zaostajalo za industrijo oziroma poprečnimi rezultati v SRS Kot pozitivni izhodiščni element smemo upoštevati oziraje se na splošne razmere v Jugoslaviji in širše v Evropi, fleksibilnost v proizvodnih programih manjših tehnoloških enot, torej lažje prestrukturiranje, ob relativno majhnih investicijah in s tem hitrejše možnosti razvoja kot jih imajo z vidika današnjih zahtev prestrukturiranja nekateri veliki tehnološki sistemi; za občino so značilne take manjše, toda prilagodljive tehnološke enote, z izjemo tovarne sladkorja. TEMELJNI RAZVOJNI CILJI Družbeni proizvod, upoštevaje število prebivalcev v občini, je treba v dolgoročnem obdobju s krepitvijo proizvodnih sil povečati tako, da se bo zaostajanje za republiškim poprečjem znižalo od sedanjega zaostajanja, ki znaša 51 °/o, na samo 30%. To pomeni, da bi morala biti poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda v občini višja od stopnje v republiki in znašati 4,5 do 5,5 %, če bo stopnja rasti v republiki 3—4%. Z ozirom na nizko vrednostno osnovo v občini na začetku planskega obdobja je, ob vseh predvidenih ukrepih splošne ekonomske politike, politike regionalnega razvoja v Sloveniji ter ukrepov v občini sami, ob aktivnem prizadevanju vseh delovnih ljudi in samoupravljavcev, začrtani cilj zniževanja razlik v rezultatih gospodarjenja tj. družbenem proizvodu oz. bruto dohodku realno dosegljiv. Ključnega pomena za tako splošno orientacijo bo hitrost razvoja industrije in proizvodnega drobnega gospodarstva. Z uresničitvijo postavljenega cilja se bo materialna osnova v občini toliko okrepila, da ne bo več potrebe po raznih pomočeh iz naslova solidarnosti za manj razvite občine, ali pa se bodo te pomoči vsaj občutno znižale oz. posa-^rnezne oblike ukinile. Ta cilj obsega hkrati tudi krepitev materialnega in socialnega položja vseh delovnih ljudi in občanov. Ta položaj mora izvirati iz rezultatov živega in minulega dela posameznika, le v primeru višje sile oz. delovne nezmožnosti sme izvirati iz naslovov solidarnosti. Izjemoma bomo materiaini položaj občanov podprli iz naslovov solidarnosti še v primeru, da bo tak ukrep primeren za pospeševanje prenizke natalitete v manj razvitih območjih občine in v drugih izjemnih primerih iz humanitarnih razlogov. Hitrost krepitve socialnega položaja občanov bo odvisna deloma od splošnega gospodarskega položaja v Sloveniji in Jugoslaviji, deloma od razvoja proizvodnih sil v občini, celovito uresničitev pa pričakujemo v drugi polovici planskega obdobja. Pri tem pričakujemo tudi, da se bo osebna življenjska raven občanov hitreje izenačevala z ravnijo ostalih občanov v Sloveniji, nekoliko počasneje pa zmogljivosti in obseg storitev v družbenih dejavnostih ter kvaliteta ostalega družbenega standarda, ki predstavlja skupno porabo. Med osnovnimi cilji socialne politike bo ostala še naprej borba proti vsem oblikam socialnega razlikovanja, ki ne izvirajo iz dela in delitve po delovnih rezultatih; k temu bo usmerjena tako davčna politika kot tudi drugi ukrepi ter akcije. Uveljavljanje politike produktivnega zaposlovanja je eden glavnih ciljev dolgoročnega razvoja. Predvsem pri obstoječih zmogljivostih moramo vztrajati pri uvedbi novih izmen, na povečanju aktivnosti pri skrajšanju delovnega časa, kar bo omogočilo zaposlitev novih delavcev in tudi večjo izkoriščenost delovnih sredstev. Odločni bomo pri ukinitvi nadur in po-godbnega dela ter aktivirali vse za to sposobne za proučevanje možnosti ustanavljanja malih pròdukcijskih enot. Naslednji cilj je povečanje zaposlitvenih, možnosti v občini izven kmetijstva, čeprav ni realno pričakovati, da se bodo zaposlitveni interesi vsega aktivnega prebivalstva občine zadovoljili zgolj z možnostmi v občini. Še nadalje je treba računati z delovno migracijo in to v obeh smereh. Ta cilj obsega hkrati nujno dea-grarizacijo ravninskega dela občine, kajti le na ta način se bo povečala gospodarnost dela v kmetijstvu in s tem družbeni proizvod, tako absolutno, še bolj pa v razmerju do aktivnega prebivalstva v kmetijskem pridelovanju. Vključevanje delavcev v vse delovne procese, zlasti pa proizvodne, bo slonela na novih kakovostnih osnovah, predvsem na večjem znanju, prekvalifikacijah, pa tudi ob ukrepih boljše organizacije, novih metod vodenja ter komuniciranja. Spodbujanje inventivnosti ter gospodarnosti bo v pogojih zaostrenih tržnih razmer izredno pomemben subjektivni dejanik, ki bo odločilno prispeval k materialni krepitvi posameznika ter reprodukcijske sposobnosti združenega dela. Spodbujanje izobraževanja in aktiven odnos izobrazbenih potencialov do poslovnega razvoja in tehniških izboljšav bomo uvrstili v prvine socialne politike, ki bo morala v končnih posledicah omogočiti v občini nova jedra vodstvenih skupin, vsaj v manjših in srednjih poslovnih sistemih. Le s takim odnosom do vrednotenja znanja ter do poslovne prizadevnosti bomo dosegli vsaj deloma samostojno rast produktivnih sil, tudi odpiranje novih zmogljivosti, torej na osnovi kreativnosti v občini sami. Ob tem pa bo še vedno dobrodošla pomoč in sodelovanje iz kadrovske baze večjih poslovnih sistemov izven občine. V okvir čimvečjih spodbud kreativnosti ter uporabi znanja, spodbud gospodarnem obnašanju, sodi tudi ustrezen sistem delitve osebnih dohodkov, ki mora zagotavljati take rešitve v vseh organizacijah združenega dela, d# bodo osebni dohodki delavcev dejansko odvisni od njihovih individualnih prizadevanj in rezultatov dela in od skupnega učinka poslovanja ter upravljanja v njihovi organizaciji. Med temeljne cilje razvoja sodi tudi popolnejša izraba tistih naravnih ter izgrajenih ugodnosti, ki so že na voljo med naravnimi zlasti kmetijska zemljišča, med ostalimi pa prometna infrastruktura in oskrbovalne zmogljivosti v terciarnem ter kvartarnem sektorju. Povečanje izvoza in druge oblike prodiranja v svet, pa tudi uporaba najnovejših tujih god-nanj na področju tehnologije, organizacije, komuniciranja, skratka izredno aktiven odnos do tujih partnerjev v vlogi kupcev ali koopernatov ostaja tudi v bodoče pomemben cilj v poslovni politiki združenega dela. Temeljni cilj v razvojnih odločitvah je ohranitev in varovanje dobrin splošnega pomena in življenjskega ter delovnega okolja, kar je osnova za zdravo in humano življenje ter nemoteno družbeno raprodukcijo. To zahteva pazljivejše vrednotenje in izrabo naravnih danosti, ohranitev ekokološkega ravnotežja in naravnih virov, odstranitev ter preprečevanje novih žarišč onesnaženosti, zavarovanje krajinskih značilnosti ter naravne in kulturne dediščine. Temeljni cilj je tudi utrjevanje varnosti in neodvisnosti Jugoslavije, kar bomo dosegli z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pa tudi z drugimi ukrepi in akcijami, ki povečujejo samozaščitno sposobnost in učinkovitost oz. preprečujejo družbeno škodljive pojave in delovanja. CILJI V GOSPODARSKEM RAZVOJU Glavnina gmotnega napredka v občini bo odvisna od bodočega razvoja v materialni proizvodnji, tj. v industriji in drobnem gospodarstvu, kjer bo potrebno doseči zelo dinamičen razvoj, nadalje v kmetijstvu, ki bo dosegalo sicer nekoliko nižjo stopnjo rasti, je pa pomemb- no zaradi še vedno znatnega deleža v družbenem proizvodu občine. V industriji predvidevamo širitev sedanjih kapacitet, razen v proizvodnji sladkorja; slednje zmogljivosti pa se bodo slej ali prej izkoriščale tako, kot dopuščajo instalirani tehnološki agregati. Ob povečanju industrijskih kapacitet bodo morali v večini sedanjih OZD spremeniti proizvodne programe oz. doseči bolj pester proizvodni program, ki se bo prilagajal ko-njunkturnim razmeram na tržišču, zlasti v tujini. Preusmeritev se mora izvesti tako, da bo tehnologija proizvodnje zahtevnejša, po enoti živega in minulega dela pa lažja. Poleg sedanjih poslovnih sistemov pričakujemo, vsaj po letu 1990, tudi nove obrate drugih poslovnih sistemov s sedežem izven občine. V drobnem gospodarstvu si bomo prizadevali z vsemi možnimi ukrepi, zlasti pa z možnostjo odpiranja obratov in z davčno politiko, okrepiti zasebno podjetnost. Deloma bo razvoj drobnega gospodarstva tudi pòd vplivom zanimanja združenega dela iz drugih občin, da zasnuje v občini Ormož manjše obrate oz. poslovne enote. Pri planiranju novih oz. dopolnjenih proizvodnih programov bo potrebno izkoristiti tradicijo kovinske predelave in spodbuditi poslovno sodelovanje med nekaterimi sedanjimi OZD. Vso pozornost je potrebo posvetiti domačim surovinam, tj. kmetijskim pridelkom in gozdnim sadežem, pa tudi nahajališčem gline. V kmetijstvu bomo povečali pridelavo kljub predvidenemu zmanjšanju površin rodovitne zemlje in nujnem zmanjšanju števila aktivnega kmečkega prebivalstva, kar bomo dosegli: — s prestrukturiranjem sedanjega načina rabe kmetijskih zemljišč v smeri večje tržne pridelave, — s povečanjem hektarskih pridelkov na vseh površinah z uvajanjem sodobnejše agrotehnike, — z nadaljnjo melioracijo in namakanjem kmetijskih zemljišč, — z nadaljnjim večanjem površin zemljišč v družbenem sektorju, — z aktivnejšo komasacijo, zlasti v ravninskem delu občine, — podporo oblikovanja večjih kmetij, — z intenziviranjem sadjarstva in vinogradništva, — s povečanjem staleža in prireje živine in povečanjem mlečnosti, — z večjo skrbjo za dobro pospeševalno službo. V gozdarstvu bomo zagotovili boljše izkoriščanje razpoložljive lesne mase in v zasebnih gozdovih odločno pristopili k sanaciji obstoječega stanja, kjer je to potrebno. Zagotovili bomo več sredstev za sovlaganje v gozdove in tako povečali obseg del na razširjeni gozdnobio-loški reprodukciji. Gradbene zmogljivosti bodo predvidoma dimenzionirane tako, da bodo v glavnem zadoščale za lokalne potrebe na teritoriju občine. Glavnina teh zmogljivosti se bo sčasoma oblikovala kot zasebno drobno gospodarstvo. V gostinstvu si bomo prizadevali povečati izkoriščenost sedanjih prenočitvenih zmogljivosti s pospeševanjem tujskega prometa in povečati ostali gostinski promet z aktiviranjem turistično oz. izletniško zanimive ponudbe. Skrbeli bomo tudi za bolj celovito gostinsko-turistično ponudbo na vsem teritoriju občine. V turistično prizadevanje bomo vključili vse oskrbovalne dejavnike v občini in razvijali turistično miselnost že pri mladini. S primerno davčno politiko bomo pospeševali razvoj kmečkega turizma v vinorodnih predelih. Na področju trgovinske oskrbe prebivalstva so potrebni ukrepi, ki bodo po eni strani izboljšali možnosti oskrbovanja, po drugi strani pa prispevali k večji gospodarnosti v poslovanju trgovine. Celotna organizacija te oskrbe v občini mora zadovoljiti načelo specializacije prodajaln v občinskem centru ter večje izbire v središčih lokalnega pomena. V središču lokalnega pomena bomo usmerjali tudi obrt, zlasti storitveno. Pri storitvah PTT prometa si bomo prizadevali zadostiti zlasti pričakovanemu povpraševanju po telefonskih priključkih in predvidevamo, da se bo gostota instaliranih zmogljivosti končnih telefonskih central približala poprečju na teritoriju Podjetja za PTT promet Maribor. Prizadevali si bomo tudi, da se bodo v čim večji meri izkoristile nove komunikacijske tehnike oz. možnosti, ki jih bo v planskem obdobju razvil PTT sistem. V prometnem omrežju ne predvidevamo novih zmogljivosti oziroma povezav, razen morebitne izgradnje drugega tira na železniški progi od Pragerskega do Ormoža. V okviru razpoložljivih sredstev bomo nadaljevali z modernizacijo in manjšimi rekonstrukcijami cest, vendar investicije ne bodo imele prednosti pred normalnim vzdrževanjem obstoječega omrežja, prizadevali si bomo doseči tudi čimboljše prometne pogoje na regionalni cesti Ptuj—Ormož—Središče in na cesti proti Ljutomeru. V stanovanjski gradnji ne predvidevamo bistvenih sprememb v obsegu gradnje v primerjavi z zadnjimi leti. V družbeno usmerjeni gradnji bomo gradili v naslednjih nekaj letih nekoliko manjša stanovanja. V zasebni gradnji pričakujemo največ nadomestne gradnje za stare kmečke hiše in gradnjo družinskih hiš •zlasti v Ormožu ali bližini, ki bo posledica bodočih sprememb v kadrovski strukturi. Več načrtnosti bomo vnesli v komunalno urejanje gradbenih zemljišč, zlasti z vidika financiranja. CILJI KZAVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Kljub težavnemu gospodarskemu položaju bomo stremeli, da bo sedanji materialni položaj izvajalcev v družbenih dejavnostih čim manj okrnjen, v sredini in poznejših letih planskega obdobja pa pričakujemo občutnejše zboljšanje pogojev dela v družbenih dejavnostih in tudi boljše možnosti širitev dejavnosti. Svobodno menjavo dela bomo še bolj usmerjali v neposredne odnose med izvajalci in uporabniki, izvajalce — vsaj v nekaterih dejavnostih — pa napotili k povezovanju z enakimi ali podobnimi OZD v regiji in širše, da bi zagotovili čim bolj kakovostno in gospodarno opravljanje njihovih nalog oz. storitev. Na področju izobraževanja bomo usmerili izgradnjo osnovnošolskih zmogljivosti po sedanjem referendumskem programu. S tem bodo osnovnošolske zmogljivosti v glavnem zadostne za daljše obdobje. Posvetili bomo vso pozornost kakovostnim spremembam pri izvajanju dogovorjenih programov vzgoje in izobraževanja kot čimboljšo pripravo za usmerjeno izobraževanje. Prizadevali si bomo tudi za odpravo razlik na področju pogojev za delo in življenje v šoli. Povečali bomo število oddelkov v celodnevni šoli. Zmogljivosti v srednjem usmerjenem izobraževanju predvidoma ne bomo razvijali. Na področju izobraževanja bo potrebno posvečati več skrbi usklajevanju kadrovskega priliva s potrebami združenega dela. Torej se bo poleg usmerjenega izobraževanja posebna skrb posvečala preostalim oblikam izobraževanja, dopolnjevanju znanja, v izobraževanju že zaposlenih delavcev. Na področju štipendiranja moramo čimbolj zainteresirati združeno delo za kadrovsko štipendiranje na višjih stopnjah izobraževanja. Politika štipendiranja iz združenih sredstev pa naj ima poleg socialnega tudi usmerjevalni značaj. Delavska univerza se bo zelo aktivno vključila v dopolnilno izobraževanje odraslih, ki bo v primerjavi z današnjim neprimerno širše. Pri tem bo potrebno upoštevati predvsem potrebe združenega dela. Na področju kulture bomo tudi v težavnejšem, prehodnem obdobju, zadržali sedanji obseg programov in pri tem iskali možnosti za racionalnejše načine izvajanja programov, pozneje pa bomo kulturo programsko krepili, tudi z novimi prostorskimi kapacitetami v knjižnici, kulturnih domovih in razstaviščih. Še nadalje bo temeljna pozornost usmerjena k ljubiteljski ustvarjalnosti in k ohranjanju spomenikov kulture ter naravnih posebnosti. Povečali bomo napore, da se bodo programi in občasne akcije na področju kulture tvorno povezovale s turizmom. V zdravstvu bo potrebno še nadalje krepiti specialistično zdravljenje v psihiatrični bolnici, osnovno zdravstveno službo in doseči tudi go-spodarnostne učinke z večjo koncentracijo v občinskem središču ali z gibljivimi ambulantnimi oziroma prostorsko gibljivo službo. V specialistični službi bomo povečali tudi število ordinacij in čas dela v specialistični službi, po drugi strani pa le—te razbremenjevali s prenosom nekaterih zdravstvenih posegov v osnovno službo. Ena od temeljnih skrbi bo izpopolnjevanje zdfavstvene preventive ter v tem okviru boljša organizacija ter učinkovitost zdravstvene vzgoje občanov. V otroškem varstvu so zmogljivosti družbeno organiziranega varstva razmeroma precej dobro razvite, zato ne predvidevamo večjih, dodatnih zmogljivosti. Potrebno bo poskrbeti vsaj za 1 oddelek za varstvo otrok mlajših od 18 mesecev in bolje poskrbeti tudi za varstvo otrok pri družinah. Celoletna priprava na osnovno Šolo bo organizirana s pomočjo vzgoj-novarstvene delovne organizacije za celotno populacijo otrok. Na področju socialnega skrbstva bistvenih širitev zaščite ne predvidevamo v pričakovanju, da bo velika večina občanov lahko primerno živela od lastnega živega ali minulega dela. Potrebno bo posvetiti več pozornosti načinu in organizaciji pomoči starejšim občanom in po potrebi se bodo uredile tudi domske kapacitete. Primerno bomo skrbeli za organiziranost rejništva. Že v bližnji prihodnosti bomo poskrbeli za kvalitetnejšo strokovno službo po načelu centrov za socialno delo. V skladu s splošnimi razmerami v občini bomo krepili humanitarno dejavnost in organizacijo^Rdečega križa, še zlasti pa ustrezne aktivnosti med mladino. Ob pričakovani višji življenjski ravni občanov in ob pričakovanem skrajšanju delovnega časa po letu 1990 se bo občutno povečalo zanimanje z? telesno kulturo in športno rekreacijo, kar bo zahtevalo ne le večjo aktivnost športnih organizacij, ampak tudi ureditev pokritih ter odprtih športnih oziroma rekreativnih objektov. Vsaj v drugi polovici planskega obdobja bomo poskrbeli za boljše plavalne oz. kopališke možnosti. Sedanja in predvidena gradnja šolskih telovadnic ne bo omogočila le fizkultumo aktivnost šolske mladine, ampak bo nudila tudi možnosti za telovadbo drugim občanom iz krajevnih skupnosti. Urejevanje športnih objektov bomo povezovali tudi s plani razvoja turistične ponudbe. PROSTORSKE USMERITVE Cilji prostorskega razvoja Osnovni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru so: — usmerjena urbanizacija, ki bo varovala rodovitna zemljišča, — smotrno razmeščanje dejavnosti v prostoru, — skladna in racionalna namenska izraba površin ter intenzivno izkoriščanje naravnih in ustvarjenih danosti. — ohranjanje in varovanje zdravega okolja, — splošen napredek in rast bivalnega standarda. Dolgoročna politika poselitve, namenske izrabe tal in varovanja okolja. Zasnova poselitve: Skrbeli bomo za postopno prenehanje selitve prebivalstva iz občine zlasti iz severnih predelov ter za smotrno razmeščanje dejavnosti v prostoru. Industrijsko proizvodnjo bomo praviloma osredotočili v Ormožu; drobno gospodarstvo bomo razvijali v Ormožu ter v lokalnih središčih, v le — teh bomo razvijali tudi pomembnejšo oskrbovalno dejavnost. Težili bomo k usmerjanju nekmečkih prebivalcev v centralna naselja ter varovali plodne površine za proizvodnjo hrane. Urbanizacijo bomo usmerjali na površine, ki za kmetijstvo ali -gozdarstvo niso najprimernejše. Naselja sredi najboljših kmetijskih zemljišč bomo omejevali v današnje meje, izgradnjo pa usmerjali v pozidavo plomb in izpopolnjevanje oskrbe in družbenega standarda. Predvsem bomo omejevali daljšanje t. i. dolgih vasi (vrsta hiš ob.prometnici) in težili k zaokroženi obliki naselja. Mesto Ormož bomo dograjevali na jugozahod, na vzhodni del pa usmerjali industrijsko gradnjo. Stanovanjska območja bomo načrtovali kot sestavni del mesta, vendar s potrebnimi spremljajočimi dejavnostmi (oskrba, rekreacija, komunalna in prometna infrastruktura). Rekreacijsko območje mesta bosta okolica gradu in kopališča ter območje Mestne grabe. Posebno pozornost bomo varovali zdravo in lepo okolje. Skrbeli bomo, da se kvaliteta ozračja, vodotokov in podtalnice ne bo poslabšala. Namenska izraba površin: Sklada namenska izraba površin bo najpomembnejše vodilo prostorskega urejanja občine. Pazili bomo, da nova protislovja v izrabi tal ne bodo nastajala, dosedanje konflikte pa bomo skladno z materialnimi možnostmi odpravljali. — Kmetijske površine: Kmetijske površine bomo intenzivno obdelovali in preprečevali zaraščanje, delovanje erozije in spreminjanje namembnosti, če ta ne bo širšega družbenega interesa. S povečanjem stopnje intenzivnosti obdelave bomo skrbeli za kulturno krajino. Zaradi urbanizacije izgubljene kmetijske površine bomo nadomeščali z izboljšavo poškodovanih zemljišč in krčenjem slabih gozdov. Okoli zajetij pitne vode bomo načrtovali pravilno kmetijsko tehnologijo, ki ne bo ogrožala kvalitete podtalnice. Območja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manj primerna, bomo namenjali za ljubiteljsko kmetijstvo ali pa prepustili pogozditvi. Za območja ljubiteljskega kmetijstva bomo izdelali ureditvene načrte, ki bodo opredeljevali pogoje gradnje in izbor kultur. — Gozdne površine: Gozdove bomo varovali pred onesnaževanjem, erozijo in pred urbanizacijo, če ta ne bo v širšem družbenem interesu. Gozdove s posebnim pomenom bomo varovali v smislu ohranjanja posebne funkcije, a tudi z njimi ustrezno gospodarili. Širili bomo varovalne gozdove na območja, ki so ekološko občutljiva. Površine v zaraščanju bomo vključili v gozdni fond in skrbeli za razvoj dobrih in zdravih sestojev gozdov. Slabša gozdna rastišča bomo izjemoma namenjali drugi rabi (rekreacija, počitniška naselja, šotorišča, ipd.). — Rekreacija: Načrtovali bomo takšen obseg in izbor rekreacijskih dejavnosti, da ekološka zmogljivost območja ne bo presežena. Poleg že obstoječih bomo uvajali nove oblike rekreacije, kjer so za to dobri pogoji (n. pr. ob reki Dravi). Vedutne točke, tipične kmetije in kmečki turizem bomo organizirano vključevali v izletni-štvo kot atraktivne točke. — Območja počitniških naselij: Tem bomo namenjali slaba kmetijska ali gozdna zemljišča na območjih, ki niso izpostavljena. Potencialne lokacije so ob večjih vodnih površinah (Drava). Za taka naselja bomo izdelali ureditvene načrte. — Pridobivanje zemljin: Gramoznice, glinokope in peskokope bomo opredelili na občinskem nivoju. Izkopa na drugih površinah ne bomo dovolili. Po končani eksploataciji bomo območju vrnili prvotno namembnost ali ga opredelili za drugo rabo, opuščene gramoznice pa sanirali. — Območja vodnih virov: Zaščitili in varovali bomo območja vodnih virov v eksploataciji in potencialnih vodnih virov. Takim območjem bomo namenili ustrezno namembnost in predpisali ukrepe za varstvo kvalitete pitne vode. Skrbeli bomo, da bi vsaj na območjih s podtalnico uredili ustrezno odvajanje odplak. — Območja neravne in kulturne dediščine: Opredelili bomo območja z značilno ali posebno krajinsko podobo, določili režime varovanja ter pogoje, ki bodo dopuščali razvoj na teh območjih. Objekte naravne in kulturne dediščine bomo vključevali v živo urbano tkivo z ustrezno namembnostjo povsod, kjer bo to mogoče. Trudili se bomo mladim in osnovnim nosilcem planiranja privzgojiti pravilen odnos do dediščine. Ta mora postati usmerjevalni in ne omejitveni element razvoja območja. Z urbanističnimi, arhitektonskimi in drugimi strokovnimi rešitvami bomo poudarjali in ohranjali krajevno tipiko in kulturno krajino. — Odlaganje odpadkov: Komunalne odpadke bomo odlagali organizirano, le na primerno urejenih in za to določenih odlagališčih. Divja odlagališča bomo sanirali in površino vrnili v prvotno namembnost ali ji namenili novo, ustrezno. Odpadke bomo zbirali in sortirali: sekundarne surovine bomo vračali v predelavo, posebne odpadke pa odlagali na odlagališču posebnih odpadkov- Zajemali bomo čim več vrst odpadkov in tako skrbeli za čisto in zdravo okolje. — Infrastruktura: Infrastrukturne sisteme bomo načrtovali skladno z možnostmi in potrebami območja, ob tem pa pazili, da bodo poškodbe krajine minimalne in čimmanj opazne. Infrastrukturne napeljave in objekte bomo združevali v skupne koridorje povsod, kjer bo to mogoče, da bo izraba in obdelava kmetijskih zemljišč čim manj ovirana. — Varovanje okolja: Osnovna dolgoročna usmeritev bo varovanje ozračja, vodotokov in površin pred prekomernim onesnaževanjem. Pri urbanizacijskih posegih bomo določili ukrepe za preprečevanje nedovoljene polucije v okolje. Ločevali bomo tehnološko vodo od pitne in jo po čiščenju ponovno uporabljali. Z urbanističnimi in tehničnimi rešitvami bomo zniževali stopnjo hrupa v naseljih. S preprečevanjem divjega odlaganja odpadkov, sanacijo zapolnjenih odlagališč in preprečevanjem posegov, ki bi trajno ali za določen čas škodovali ekosistemu, bomo skrbeli za lepo okolje in zdravo favno in floro. Pazili bomo, da izgled naselij in kulturne krajine ne bo izgubljal značilnosti ali drugih kvalitet. Izgrajevali bomo sistem za odvajanje odplak, preprečevali erozijo, pri že izvedenih mobilnih posegih pa poskrbeli za sanacijo ali za- krivanje le-teh (zazelenitev neustrezno oblikovanih ali speljanih objektov in naprav). — Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči: Stavbna zemljišča bomo pridobivali in urejali skladno z določili zakona na celotnem območju občine. Stavbna zemljišča na ureditvenih območjih naselij bomo urejali na osnovi investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč, opredeljenih v družbenih planih obči- Obvezna izhodišča za pripravo prostorskega dela dolgoročnega plana občine. Dolgoročni plan mora biti kot obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov opredeljen: 1. Dobrine splošnega pomena ter ukrepe za varovanje in izboljšanje okolja: — območja najboljših kmetijskih zemljišč in območja, potrebna melioracij, — območja najpomembnejših lesnoproiz-vodnih in varovalnih gozdov ter gozdov posebnega pomena, — območja ležišč rudnin in zemljin, — območja ležišč podtalnice, najožjih varstvenih pasov zajetih in črpališč pitne vode, — območja krajinskih parkov in naravnih rezervatov, — območja sanacije onesnaženega ozračja ali vodotokov, — območja najpomembnejših kulturnih in naravnih spomenikov. 2. Omrežje naselij Glede na težnjo po izenačevanju bivalnih pogojev je potrebno upoštevati dogovorjeno gradacijo naselij: — občinsko središče: Ormož lokalna središča: — Ivanjkovci — Kog — Miklavž pri Ormožu — Podgorci — Središče ob Dravi — Tomaž pri Ormožu — Velika Nedelja. Pri Veliki Nedelji opozarjamo na neposredno bližino Ormoža, zaradi česar le-ta lahko uporablja nekatere dejavnosti v Ormožu. Podvajanje le-teh na tako kratki razdalji bi bilo negospodarno, torej nesmiselno. — naselja s proizvodnimi dejavnostmi: — Ormož — Središče ob Dravi — Tomaž pri Ormožu. 3. Ureditvena območja naselij: V naseljih iz točke 2. je potrebno opredeliti ureditvena območja naselij po namembnostih (stanovanjsko, centralno, rekreacijsko, industrijsko, ostalo), razen teh pa še območja počitniških naselij. 4. Upoštevaje določila iz republiškega plana morajo občinski dolgoročni plani opredeliti zasnove in razmestitev: — omrežja avtocest, magistralnih — razmestitev telegrafsko-telefh, mednarodnih, regionalnih in lokalnih cest, glavnih in magistralnih železniških prog, letališča, ve z zasnovo razvoja, — zasnovo 110, 220 in 400 KV elektrovodov, (hidro in termo) elektrarne, RTP in TP, — zasnovo glavnega toplovoda in toplarn — razmestitev magistralnega in primarnega plinovoda z RPP, onskega omrežja s PTT centri, — omrežje in zasnovo regionalnega in primarnega vodovoda z glavnimi zajetji in črpališči, — zasnovo primarnih cevovodov za zbiranje in odvajanje odplak s čistilnimi napravami. 5. Urbanistična zasnova bo izdelana za mesto Ormož, Središče ob Dravi, Tomaž pri Ormožu, Miklavž pri Ormožu, Podgorce in Veliko Nedeljo ter za počitniški naselja in območja za ljubiteljsko kmetijstvo. Cilj urejanja teh naselij je izvajanje poselitvene politike, ustvarjanje ugodnih bivalnih pogojev in skrb za varovanje zdravega in čistega okolja, kulturne krajine in kulturnih vrednot naselij. S krajinskimi načrti bomo urejali značilne dele kulturne krajine, območja večjih naravnih kvalitet in konfliktna območja s porušenim ravnotežjem odnosov v prostoru. Številka: 30-16/85 Ormož, oktober 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUS KOVIČ 1. r. 189. Po 8. členu Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77) drugega člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73 in 17/83) Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 17/83) ter 29. člena Statuta krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica je skupščina krajevne skupnosti na svoji 14 redni seji dne 6. 9. 1985 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednje-ročnega programa krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica v letih 1986-199«. 1. člen Na podlagi odločitve krajanov na referendumu dne 12. 5. 1985 se uvede samoprispevek na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, ki obsega vasi in ulice: Kicar, Nova vas pri Ptuju z ulicami: Frasova ul., Ul. Jožefe Lackove, Ul. Anice Kolarič, Pacinje, Podvinci, Rogoznica z ulicami: Slovenskogoriška cesta, Anželova ul., Cesta 8. avgusta, Čarmanova ul., Dornavska cesta (od št. 10 naprej), Gomilško-va ul., Kokoiova ul., Prečna pot. Kratka ul, Svržnjakova ul.. Sp. Velovlak in Žabjak. 2. člen Samoprispevek se uvaja za srednjeročno obdobje od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje oz. izvedbo naslednjega programa: — vodovodno omrežje; — kanalizacija; — asfaltiranje in modernizacija krajevnih cest; — urejanje avtobusnih postajališč; — urejanje javne cestne razsvetljave; — urejanje pešpoti in pločnikov; — trafo postaje in omrežje; — gradnja trgovskega lokala; — telefonsko omrežje; — družbene dejavnosti; — redna dejavnost; — poslovanje KS; — nabava Opreme za LO in DSZ. 4. člen Krajevni samoprispevek v denarju znaša: 1. Zavezanci, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila ter drugih prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 1.5 % od neto osebnega dohodka oz. nadomestila. 2. Zavezanci, ki imajo pokojnino višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom od mesečnega izplačila pokojnin po stopnji 1 % od izplači- , la pokojnine. 3. Zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti od letnega katastrskega dohodka po stopnji 4 %. 4. Zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev od dohodka oz. nadomestila zmanjšanega za davek po stopnji 2 % od osnove za prispevek. 5. Zavezanci, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku; plačajo v letu 1986 samoprispevek v znesku 2.500,00 dinarjev. V naslednjih letih se znesek valorizira za procent povečanja OD v SRS, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. 6. Zavezanci zaposleni v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, plačajo v letu 1986 samoprispevek v pavšalnem znesku 6.000,00 dinarjev. V naslednjih letih se znesek valorizira, kot je to navedeno v peti točki tega člena. 7. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v tem členu, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej. 8. Zavezanci, ki v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica nimajo stalnega bivališča, imajo pa na tem območju nepremičnine (stanovanjsko hišo, počitniško hišo, gospodarsko poslopje, zidanico ali drugo zgradbo), plačujejo letno v pavšalnem znesku 1.500,00 dinarjev. Za obrtniško delavnico plačujejo lastniki teh nepremičnin v letu 1986 v pavšalnem znesku 5.000,00 dinarjev, v naslednjih letih pa se pavšalni znesek valorizira, kot je navedeno v peti točki tega člena. 9. Samoprispevek v delu: Za delo zmožen krajan iz vsakega gospodinjstva oz. po hišni številki bo krajan opravil po-en delovni dan letno po programu vaške samouprave. Če stanovalci hiše dela ne bodo opravili, bodo morali obveznost poravnati v denarju. To znaša v letu 1986 1.000,00 dinarjev. V naslednjih letih pa se ta znesek letno valorizira za 15 %. 5. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, odnosno si bodo stalno bivališče pridobili v času trajanja samoprispevka. Zavezanci iz člena 4. točka 8, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, so zavezanci samoprispevka v pavšalnem znesku. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij, nagrad učencev v usmerjenem izobraževanju in študentje. (Uporabiti določbe 10. člena Zakona o samoprispevku in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku Ur. list SRS št. 25 z dne 12. 7. 1985). 7. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako, da vsaki posamezni vaški samoupravi ostane 80 % zbranih sredstev ostalih 20 % pa se nameni za skupno rabo KS. 8. člen Sredstva zbrana s tem samoprispevkom bodo uporabljena za posamezne programske naloge po naslednjem ključu: — vodovodno omrežje, kanalizacija, modernizacija cest, vzdrževanje cest in mostov in cestne razsvetljave 75 %; — elektro omrežje in transformatorske postaje 5 %; — trgovski lokal 4%; — telefonsko omrežje 4 %; — družbena dejavnost 9 %; — nepredvideno 3 °/o. 9. člen Samoprispevek od osebnega dohodka in nadomestil iz delovnega razmerja ter pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oz. pokojnin od izplačil ter ga nakazuje na žiro račun pri SDK Ptuj št. 52400-842-041-8189 krajevna skupnost heroja Lacka Rogoznica. Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se ukvarjajo z osebnim delom, kmetijstvom, obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj za KS heroja Lacka Rogoznica in ga nakazuje na žiro račun 52400-842-041-8189. Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, nakazujejo na žiro račun pri SDK Ptuj št. 52400-780-11261 krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica. Zavezanci, ki plačujejo samoprispevek v pavšalnem znesku, so dolžni nakazilo opraviti najkasneje do 1.9. tekočega leta. Zavezanci iz člena 4 točke 8, ki plačujejo samoprispevek v pavšalnem znesku, nakazujejo samoprispevek na žiro račun štev. 52400-780-11261 ali pri blagajni krajevne skupnosti. 10. člen Za izvajanje del, ki jih bomo financirali ali sofinancirali iz sredstev krajevnega samoprispevka, odgovarjajo odbori vaške samouprave in svet skupščine KS heroja Lacka Rogoznica. Odbori vaške samouprave in svet skupščine poročajo vsako leto na zborih krajanov o uporabi sredstev samoprispevka in o realizaciji sprejetega programa. Svet skupščine je odgovoren, da se zbrana sredstva krajevnega samoprispevka namembno uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden. 11. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 4. člena tega sklepa, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 12. člen Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvajanja tega sklepa opravlja odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora pri krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica, ki o ugotovitvah poroča na zborih krajanov in sejah skupščine krajevne skupnosti. 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990. Številka: 014-32/85 Datum: 1. 10. 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica Ivan Šumandl 1. r. Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 66,63 %. Proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 29,33 %. Neveljavnih glasovnic je bilo 2,32 %. Ni glasovalo ali se glasovanja ni udeležilo 1,72 %. Glasovanja se niso udeležili glasovalci, ki so 190. KRAJEVNA SKUPNOST »HEROJA LACKA« ROGOZNICA Po 8. členu o referendumu (Ur. list SRS štev. 23/77) drugega člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73 in 17/83), Družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 17/83) ter 29. člena Statuta krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica daje volilna komisija krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanciranje srednjeročnega programa v letih 1986 — 1990, ki je bil v nedeljo, dne 12. maja 1985, na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica. 1. člen Referendum je razpisala skupščina krajevne skupnpsti heroja Lacka Rogoznica na svoji 13. seji dne 27. 2. 1985, za celotno krajevno skupnost za sofinanciranje in izvajanje srednjeročnega programa v letih 1986 — 1990. 2. člen Volilna komisija krajevne skupnosti heroja , Lacka Rogoznica je na podlagi celotnega glasovalnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugotovila, daje bil postopek za izvedbo referenduma izveden v skladu z zakonom o referendumu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 3. člen Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugotovila, da je izid glasovanja naslednji: — v glasovalni seznam je bilo vpisanih 2.402 glasovalca; — glasovanja se je udeležilo 2.123 glasovalcev, od tega je glasovalo za uvedbo samoprispevka 1.474 glasovalcev; — proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 649 glasovalcev; — neveljavnih glasovnic je bilo 38; — glasovanja seje vzdržalo 51 glasovalcev. 4. člen Po navedenem izidu glasovanja ugotavlja komisija, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka po vaseh bil izid referenduma naslednji: na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka v JLA in se po 21. členu Zakona o referendumu ne štejejo med glasovalne upravičence. Takih krajanov, ki so bili, upravičeno odsotni na območju krajevne skupnosti heroja La- VOLIŠČE VPISANIH PO IMENIKU UPRAVIČE- NIH GLASOVAL- CEV ZA pro NISO GLASO-11 VALI NEVE- UAVNI ROGOZNICA 381 359 219 61 135 5 _ NOVA VAS 449 409 264 64,54 131 9 5 KICAR 429 388 287 73,95 79 14 8 PODVINCI 591 553 394 71,24 128 18 13 SP. VELOVLAK 191 171 . 104 60,81 58 9 PACINJE 154 137 101 73,72 36 ŽABJAK 207 195 105 53,84 82 5 3 SKUPAJ 2.402 2.212 1.474 66,63 649 51 38 cka Rogoznica, je 190. Zavezanci po 10. členu o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj dne 18.4.1985'štev. 11, so zavezanci, lastniki nepremičnin v KS, ki ne živijo na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, je izid referenduma naslednji: — upravičenih 26 glasovalcev — glasovalo za samoprispevek 14 glasovalcev ali 53.84% — ni glasovalo 12 glasovalcev ali 46,16%. Volilna komisija ugotavlja, daje referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica za obdobje od 1. I. 1986 do 31. 12. 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih udeležencev. Rogoznica, dne 12. 5. 1985 Predsednik volilne komisije Franci Širec I. r. Tajnik volilne komisije Stefan Hajduk 1. r. Član volilne komisije Jože Kavčevič 1. r. 191. SKLEP O VIŠINI AKONTACIJE CENE ZA OSKRBO NASELIJ S TOPLOTNO ENERGIJO IZ SKUPNIH KOTLOVNIC, V KURILNI SEZONI 1985/86 Izskupnih kotlovnic, s katerimi upravlja TOZD STANOVANJSKI SERVIS PTUJ v sestavi DO KOMUNALA, GRADBENIŠTVO IN PROMET PTUJ, se določi po sklepu Od- bora za individualno komunalno dejavnost pri SKS Ptuj, z dne 3. 10. 1985 in po sklepu delavskega sveta TOZD STANOVANJSKI SERVIS v razširjeni sestavi, z dne 7. 10. 1985, kot akontacije cene za toplotno energijo kot sledi: 1. IZ KOTLARNE NA ZIHERLOVI PLOŠČADI: a) za vsa stanovanja 149,20 din/m V 12 mesecev b) za poslovne prostore ZDRAVSTVENEGA CENTRA PTUJ - ORMOŽ, DOMA UPOKOJENCEV, VVO in TRGOVSKE LOKALE — cena za priključno moč (fiksni del) 221,80 din/kW/ 7 mesecev — cena za prevzeto energijo (variabilni del) 11.912,35 din/MWh 2. IZ KOTLOVNICE V TRSTENJAKOVI ULICI a) za vsa stanovanja 221,15 din/m V 12 mesecev b) za vse poslovne prostore 525,35 din/mV 7 mesecev c) za vse trgovske lokale 753,50 din/m1/ 7 mesecev 3. IZ KOTLOVNICE »RABELČJA VAS -ZAHOD« a) za vsa stanovanja 152.35 din/mV 12 mesecev b) za poslovne prostore Srednjega šolskega centra Ptuj — cena za priključno moč (fiksni del) 155.35 din/KW/ 7 mesecev — cena za prevzeto energijo (variabilni del) 11.904,05 din/MWh Začetne akontacije razen fiksnega dela, se bodo med letom po potrebi korigirale, končni obračun pa bo izdelan po koncu kurilne sezone, na stanje 30. 6. 1986. PREDSEDNIK DS TOZD: Anton PODHOSTNIK 1. r. 192. Po 2. členu odloka o razporeditvi, pričetku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/84) in po sklepu 122. seje izvršnega sveta, kije bila 9/10-1985 izvršni svet skupščine občine Ptuj r OBJAVLJA ENOTNI PROGRAM DELOVNIH SOBOT V LETU 1986 1. Delovne sobote v k u 1986 so: 11/1, 1/2, 1/3, 5/4, 10/5, 7/6, 12/7, 2/8, 6/9, 4/10, 8/11 in 6/12-1986. 2. Za realizacijo proizvodnih programov, izvoznih in drugih obveznosti lahko delavci v OZD določijo druge delovne sobote, nedelje in praznike, vendar v tem primeru same uredijo potrebne prevoze delavcev na delo. Številka: 14-3/75-2-ZK Ptuj, dne 10/10-1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak, 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki poaameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.