To in ono.
579
umjetnosti dne 3. prosinca 1900 Dr. A. Musič. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare 1901. — To je drobna, 30 strani broječa broŠurica, ponatisnjena iz „Ljetopisa" zv. XV. 1. 1900., v kateri razlaga pisatelj z globokim umevanjem in čutečim srcem našega Prešerna največje in  najlepše   delo.
vsebini, umetniški tehniki in o smotru, ki ga je imel pesnik pri stvarjanju te svoje najkrasneje pesmi. Pisatelj ne more verjeti, da je „Krst pri Savici" rodila le želja, da si pesnik „pridobi naklonjenost duhovništva". Tudi mi ne — pa bodisi, da   je Prešeren   v   temelju   humoriškega   navdiha
Govori o zgodovini   „Krsta",   o   njega   prevodih,     sam tako trdil!
M. O.
T
o in ono.
Štiridesetletnico svojega umetnega pesništva bodo svečano proslavljali Hrvatje meseca listopada 1.1. Slavnost bode priredilo v Zagrebu »Društvo hrvatskih književnikov" v sporazumu z »Jugosla-vensko akademijo", »Matico Hrvatsko", »Društvom sv. Jeronima" in „Hrvatskim pedagoškim književnim zborom". Slavnost utegne biti zares velikanska, vredna tako lepega jubileja. Osredni slavnostni odbor v Zagrebu je že zasnoval v glavnih obrisih spored proslave. Sredi meseca vinotoka se skličejo na proslavo v Zagreb vsi hrvaški književniki in prijatelji narodne prosvete. Slavljenje se bo vršilo v treh oddelkih: V »Društvu hrvatskih književnikov" za književnike in njihove goste; v hrvaškem narodnem gledališču za širje občinstvo; po celi Hrvaški za ves narod. Glavne točke programov bodo slavile početnika hrvaškega umetnega pesništva, pesnika Marka Marulica, za čigar spomenik v Zagrebu so namenjeni čisti denarni dohodki ob ti proslavi. — Poživljamo, da se udeleže t* ga velikega jubileja hrvaške prosvete v kar najmnogobrojnejšem številu tudi Slovenci. Naš list ga bratski pozdravlja s spisom o Marku Maruliču.
Vladimir Sfastnf. Dne 6. vinotoka 1. 1899. je stopil v pokoj mnogozaslužni češki pesnik Vladimir Št'astny, c. kr. profesor verouka na prvi češki gimnaziji v Brnu. Rodil se je dne 17. mal. travna 1891 iz učiteljske rodbine v Rudikovu pri Velikem Mezefiču na Mora vi. Ko je bil ustanovljen tu češki učni zavod, je začel poučevati na njem in je marljivo vzgajal na njem srednješolsko mladino celih triintrideset let. Poleg te svoje službe je pa pridno deloval ves čas na slovstvenem polju. Ustanovil je „Obzor", ki izhaja že štiriindvajseto leto, in je v njem objavil mnogo poučnih in zabavnih spisov. Častno ime si je pridobil pa zlasti s svojimi pesmi, katerih je izdal pet zvezkov. V pesništvu je bil učenec Sušilov in je nadaljeval njegovo delo. L. 1869. so izšli lirični »Majove kviti". L. 1879- je izdal »Kytku z Moravv", ki obsega pet epičnih spevov: »Boure«, »Poklad černomorsky", »Rostislav", „Slavomir", »Svatopluk" in nekaj drobnejših pesmic. L. 1887. je izdal »Drobne Kvety", 117 krasnih pesmi, katere
se po pravici vzporejajo s slavno zbirko, ki jo je Boleslav Jablonsky izdal z naslovom »Moudrosf otcovska". L. 1892. je izdal „Hlasy a oblasy", v katerih proslavlja Velehrad in sveta apostola Cirila in Metoda. Iz te zbirke je najbolj znana pesem »Bože, co's načil pred tisici roky rozžati otcum vfry svetlo blahč", katera se peva po napevu poljske narodne himne »Bože co's Polske". Ko so Moravani 1. 1899. romali v Rim, so zapeli to pesem pred svetim očetom v sikstinski kapeli. Pesem je papežu tako ugajala, da je dal pri izhodu ustaviti sprevod in je poslušal še dve kitici tega krasnega speva. Poljaki so se veselja jokali, ko so slišali svoj ljubljeni spev. Mnogo cerkvenih pesmi Šfastnega sta uglasbila Chmeliček in Musil. Št'astny ni »moderen" pesnik. Vera in domoljubje mu dajeta najlepše snovi. Njegova oblika je lahka in gladka, njegova beseda ljubezniva in prisrčna, in iz vseh njegovih pesmi diha neskaljena harmonija. Kot predsednik društva »Dedictvi Cirillo-Methodejske" se posebno trudi, da dobiva preprosto ljudstvo dobrega beriva. To društvo izdaja svoje knjige že v 9500 iztisih. Sivi starček pa zasluži, da ga spoštujemo tudi Slovenci.
Jubilej pisateljice. Maloruski pisateljici O. Kosačevi so priredili* ukrajinski slovstveniki lepo slavnost k petdesetletnici njenega pisateljevanja. Dr. Čemjaluvski je predaval o njenem slovstvenem delovanju in o njenih zaslugah za zbujanje maloruskega naroda. Ona je dala Malorusom prvi zgled izobražene narodne rodbine in je v mnogoštevilnih spisih razširjala malorusko narodno zavest.
Nemško slovstvo cesto bogate talenti slovanskega pokoljenja. Dne 13. kimavca prošlega leta je praznovala sedemdesetletnico svojega rojstva slav-ljena pisateljica Marija Ebner pl. Eschen-bach. Rojena je bila v Zdislavicah na Moravi. V mladosti je spisala več glediških iger, ki pa niso prospele. V poznejših letih je začela pisati povesti. Živela je večinoma na Dunaju in živo popisovala dobre in slabe strani dunajskega življenja. Posebno krepko črtani so značaji iz njene moravske domovine. Dasi nemško vzgojena, ni mogla pozabiti vtiskov iz  mladosti, ki  so jasno izraženi v njenih