Križi in težave otročjih let
-.. Od prevelike učenosti rada glava boli.
0 »šolskern« Poldku ste že zadnjič zvedeli. kako
lii se bil 1'acl navadil kaditi, pa se vendar-le ni, ker se
mu je zdela ta dimska šola prehucla in  celo nevarna;
nekaj je bil pa tudi njegov strijc kriv, lcer ga je nalašč
'¦;nliko ])reliudo učil. A prav je, da je iz tabakarskc šole
.¦¦.ijko« domov pi-inesel,   ki ga je ozdravila  za vsclej.
Sedaj vam naj pa šc razložim, kako liitro je Poldek
napredoval v ueenosti; skoro bi šel sta^it. da porcčot"
vam vse  povem: prchitro!    Poldek jo  že malone
aial brati, predno so ga v šolo zapisali in vvrstili raed
^ikrje;  vsaj črke je že vse poznal  male in veliko, ti-
nic in pisane.   Tucli v štcviljenji je bil  žc nekoliko
jiurjen in šc marsikaj jc znal že pred šoLsko dobo. To
mu je šolanjo dokaj oiajšalo in v kratkcm si je pridobil
~>)li toliko veljavo.  da je še dniere  nadzoroval, cclo
:'i jih  ]e sinel včasih po  nekoDko  rnesto gospoda
telja  in to tako spretno,  da so otroci njcg-a skoro
K                                                      3*   'flfij
36
bolj  pazljivo poslušali in mirniše  bili nego  takrat.  k» so učitelj podučevali.
Tak vspeh in tolika čast v šoli mu zelo pomnoži veselje do učenja. V kratkem ni bil nio več zadovoljea samo s šolskimi knjigami, marveč kjer je našel kaj tiska-nega ali pisanega, prebiral je radovcdno. Ta ukaželjnost je bila strijcu posebno všeč, stokrat bolj nego poprej vedno moledovanje, da bi kadil. Včasih mu še nalašc kaj nastavijo, da naj bere. Med druzimi so imeli prav veliko knjigo, v kateri je bilo popisano premnogo jako zanimivih in koristnih rcči: kako se domača zdravila. napravljajo in rabijo, kako se priravnavajo razne po-trebščme za dom itd.; popisane so bile živali. rastline in rudnine; bralo se je o megli in oblakih, o rosi in slani, o dežju in snegu ter še mnogo druzih stvari. Nad vse ga je zanimalo, ko jc v tej učeni knjigi ne kega dne bral to-le: »Dobro posušen hrastov les se zelo napno, če se z vodo razmoči. Ako tedaj prav suhe zagojzde zabiješ med dve skali ter jih z vodo namočiš, se bodo zagojzde tako raztegnile, da razmaknejo naj-večje skale.«
Hej, si misli Poltlek. to moram pa tudi jaz po skusiti; to bode kaj velikanskega, da se mi bode vs« oudilo. Najprcj gre yi\ si poišče blizo doma na gričku veliko skalo, katep6 bo treba razdejati. Toda kje lioče staro in dovelpšuho hrastovo zagojzdo dobiti? Povsoc stikuje in išče, a nikjer ne stakne pripravne zagojzde Poprašuje doma, poprašuje pri sosedih. nikjer ne raore zvedeti za staro hrastovo zagojzdo.
Pa kar si jc mali Poldek v glavo utepel, od tege se ni dal z lepa odvmiti. Tako je bilo tudi s hrastovo zagojzdo. Iskal in popraševal je več tednov; slednjič se spomni, da bi se morebiti kaj takega utegnilo do-biti pod eerkveno streho, kjer je xef: jako starega lest videl. kadar je šel s cerkvenikom v zvonik uro na\ijat Tukaj išče in iščo. da res sleclnjič stakne hrastovo po-lenice dol)ro ped dolgo in še tanjše, kakor je roka tx pestjo. Poldku se samemu zdi nekoliko prekratko ir. prešibko za toliko skalo. pa — si misli — to hrastovo poleno je gotovo že dve sto let  ležalo pod  streho k
I        -«_
popolnem suho. Ako ga še zmočim, bode gotovo razgnalo pečirio.
Polclok se takoj odpravi na delo. Zagojzdico vtakne
1 pazduho, v eno roko vzame kladivo in v drugo ¦uiiček vode ter pleza na vrh skalovja. Tu zabije hrastov kliti z vso močjo, ki jo ima v svojih malih rokah, v neko špranjo med skalovje, iz lončka pa varno in po-hffoma izliva vode na zadolano špranjo. Mccl tem delom
pa začne biti groza in strah. »Gorje meni! — tako
vori sam s seboj — ko bi se zdaj hrastova zagojzda ¦ivhitro namočila in napela ter kar brž skalo razbila! ? oli, jaz pa bi bil pod razvalinami zmečkan. — zgubljen zavsolej!« Ilitro izlije še ono  mrvico vode,              /"^fe
knlikor je je še bilo v lončku in           /t^^b
urno se skobaca spet raz skalovje              v**J*^
ter beži naglo. kolikor ga le noge             /^Cž^N^N
| neso. Daleč proč od skalovja se še          /Q 17 §^  ^^^
Ie ustavi in strahoma nazaj pocle-   $*-žwy    />^-  ^^^ duje, kdaj bodo skala zagromela   ^^f   'o   X^#L in se   bodo  začeli  debeli kamni        llKi^C^vSnl valiti v nižavo!  Poldek  čaka  in        uMV    ^^^ I čaka, a skalovje se noče razdro-        \9\ "\ \Ji\| biti.  Rad bi šel  gledat,  kako  se        ** \   A   ^ \ je že  zagojzda  razmoeila in  na-         •     V-J   j\?k. pela:  a kako bi si upal kaj tako         ••^^-^^»"•'O drznega?   Tako   lahkomiselno se
previdni Poldek ne poda v smrtno nevarnost! Pretečete dve uri: skala je še vedno mirna. Poldek pa mora domov. Zvečer gre šc enkrat na griček gledat: še zmiraj je skala cela.
Ponoči ni mogel Poldek dolgo časa zaspati. Saj menda kamenje vendar nc bode tako visoko in na daleč letelo, da bi še kakšen kamen na hišo priletel ? Menda pač ne bo, če se skalovje razpoči, tako grozovito po-kanje, da bi se ljudje prestrašili po vsej vasi? Take misli so Poldka motile, da ni mogel zaspati. Ko pa slednjič zatisne o6i, nastane grozovit ropot. Skalovje se je razpočilo in veljkanski kamni letijo na hišo. Poldek neznansko vpije. Že je strop prebilo, že mu je velik kamen roko odbil . . . Zclaj se zbudi in vidi mater stati
38
poleg postelje, ki so ga tresli za roko, da bi se zbudil. Poldek pripoveduje hude sanjo, o hrastovi zagojzdi pa ničesar ne omeni. Mati ga utolažijo, da zopet zaspi.
Drugi dan Poldek ni bil za nobeno delo, v šoli je ves razmišljen in še pri jedi mu ne gre tako v slasi: vedno mu roji po glavi hrastova zagojzda tam v skn-lovji. Po šoli popoldne je zopet nekoliko prost; prva pot je proti skali, ki je pa še vedno eela.
Poldek se le čudi, kako da še ni skale razneslo. »Še bo treba en lonček vode priliti,« si misli in brž hiti po vode domov. Zdaj ga pa skrbi, kako bi mogel brrz
nevarnosti vodo priliti na zagojzdo — kaj pa. 6e se s«daj razpočH? Temu strahu se pridružijo nove skrbi. Poldek namreo zapazi, da tam dol pod skalovjem prileten pastr krave pase. Kolika nesreča bi se lahko tu zgodila! Ko bi se sedaj-le skala razpočila: mpž bi bil mrtev, krave pobile — in jaz vsega teg-a kriv! Že hoče teči možu povedat, v koliki nevarnosti je s svojo čredo, pa si ne upa; bil je namreč Poldek tako boječ in sramožljiv, da si tujeaa človeka kar ni upal ogovoriti. Čedalje bolj vroee ma prihaja; sam ne ve, kaj bi storil. Nemirno stopiea sem-tertje, zdaj plašno pogleda proti skali. zdaj spet proti pastirju. In tc grde krave se nočejo premakniti z mesti, še sem prot^i nevarni skali se pasejo — na, zdaj je pa še ena legla ravno  pod  skalo!  Poldek ne  more  več
H^             39                ^^^^^^H
^.//ati, v smrtnom  strahu teče k možu v clolino  in z
ll drhtečim glasom prosi: »Oh mož! prosim vas,   b<3žite
i od tocl s kravami,  sicer  bo vse  pokončano!«   Mož se
' dečku čudi  in  ga vpraša:   »Kaj pa meniš? Kaj pa bi
moglo tukaj zgoditi?«   —  »Oh! — vzdihnc Poklck
skalovje bi se utegnilo razpočiti!«
»Pojdi, pojdi;  česa se spomniš? —  so  mu  mož
-no  posraeje  — skala  stoji tu  žc toliko in toliko
o let,  in pač ostano še tu do  sodnega dne.«   Zdaj
:a deček možu povedati, kaj je naredil. Mož sc mu
... Ijolj smeje, spleza na skalo, zagrabi zagojzdico in jo
s tremi  prsti izruje  — suho  in tenko,  kakor je bila
poprej. Poldck je vesel, da je prešla strašna nevarnost
in gre osramoten dotnov.
1         Ni vam trcba praviti. kako sladko se mu jc dobri
i strijc smejal. ko je zvedel to zgodbo; saj se je Poldek
potlej sam sebi vefikrat smejal, ko je razumel takc u^ene
[ reČi tako. kakor. upam, da jih razumete vi,  ker sjicer
bi ne imeli pravice se mu posmehovati.
(Posneto jjo ^Auer: Schul-Ludivig.")      J