duhamo življenje la vida espiritual julij 197 4 — 41. letnih Eslovcnla eliirantc la scttimda guerra munclial Despues del estallido de las hostilidades entre nazis y sovieticos, los comunistas incitaban a una lucha sin cuartel contra los invasores. Excitaban la dispo-sicion hostil del pueblo contra sus enemig^s seculares y sus sistemas totalitarios, y aprovechaban la bruta-lidad alemana y la arrogancia italiana para cmpujar a la gente a una rebelidn dvsesperada. Escondian, empero, sus verdaderas intenciones bajo lemas nacio-nalistas y patrioticos, e incluso, en los primeros tiem-pos se mostraron con el rcsario en la mano. Organi-zaron el Frente de Liberacion y lo proclamaron linica autoridad, rechazando la colaboracion con el mando legitimo y con los partidos tradicionales. En cambio, para llevar adelante sus planeš, se aprovecharon de individuois descontentos, de nacionalistas im paciente«, de intclectuales izquierdistas y, sobrc todo, de algunos esltudiantes Cngreidos y de criminales elementos resen-tidos. Aplicando el catecismo revolucionarno de Buha-rin, ya en el otoiio de 1941 comcnzaron a climinar moral y fisicamente a dirigentes politicos e ideologos, sacerdotets y otras personas influyentes que podrian obstaculizar sus planeš. Gracias a sus relacimies con los comunistas en la administracidn, la policia y el ejercito italianos y alemanes y a sus contactos con los nazis y fascistas, se aseguraron que los ocupantcs no se opusieran —incluso que apoyaran— a su programa de aecion. En efccto, la idcologia y los metodos de los nazis y de los fascistas estaban mas cerca de los comunistas que de los cslovcnos de orientacion dcmocratica. Por su parte, los nacionalistas alemanes e italianos vie-ron en el apoyo al movimiento revolucionario comunis ta un medio de introducir a la nacion ocupada la confusion y la disciordia, para debilitarla, Io que debe-ria facilitar, al final, la ejecucion de los planeš de los ocupantcs. (Continuara) Hvaležni bodite, verujte resnici, ljubite se med seboj; odkar smo v Argentini. Zbrali smo se k blagoslovu naše spominske cerkve. Vsaka slovenska hiša ima in je imela tako imenovani „Bogkov kot". V ta kot smo postavili križ, podobo Marije in svetnikov in pred tem oltarjem se je družina zbirala k molitvi. Prav tako je tudi naša Slovenska hiša na slovesen način danes dobila svoj ,,Bogkov ed blagostovilnim obredom cerkve Marije Pomagaj (foto M. Pfeifer) kot“, ko na slovesen način izročamo Bogu v čast, Materi božji v počeščenje, nam pa v blagoslov to našo cerkev. V tej cerkvi nimamo samo podobe Boga. ampak imamo Boga samega, če gledate proti desni strani, vidite, da je tam tabernakelj, bivališče živega Boga. Jezus živi tam zato, da nam deli milosti, kar pomenijo rože, ki °o na tabernakeljskih vratcih in nam kličejo, naj prihajamo k njemu, da dobimo to, kar nam on podeljuje. Kristus sam je zavzel svoj prestol v naši cerkvi, tako kot nam je pred osemnajstimi leti rekel rajni škof Rožman, ko je blagoslavljal naše' začasne prostore: „Prišel bo čas, ko boste tudi Slovenci v Argentini imeli svojo dvorano in svojo cerkev, če boste držali skupaj." To se je danes uresničilo. Kristus živi v tabernaklju in Kristus nam iz tabernaklja deli milosti. Začetek božjega življenja se začne pri krstilniku, ki ga imamo pri malih vratih. Tam sprejemamo in bomo sprejemali naše nove člane narodne družine v Jezusovo Cerkev, med ude' Kristusovega skrivnostnega telesa. Da moremo živeti prav, tako kakor Bog želi, imamo ob strani, že proti središču, ambon, to je kraj kjer se bere božja beseda, kjer se božja beseda razlaga, da bi mogli tudi danes prav živeti po božji volji. In tam zraven je središče naše cerkve, to je oltar. Na oltarju se opravlja in se bo opra- vljala, Bog daj še dolgo, daritev svete maše, v kateri se Jezus z nami vred daruje’ za naš blagoslov, za našo srečo. Uči nas žrtev. Da na te žrtve ne pozabimo, nam je nad oltarjem postavljen velik križ, ki je zunanja podoba živega Kristusa, ki na tihem živi v tabernaklju. Velik križ nad oltarjem, ki gleda po cerkvi in ven na vse prostore naše hiše, naj nam pokaže nazorno, da je Kristus, Bog, Gospodar naše hiše, da hočemo vse življenje, ki se tukaj ureja, ki se tukaj živi, živeti po Kristusovi besedi. In da bomo vedeli, da naše življenje tudi vnaprej ne bo brez st;sk in težav, imamo ob desni strani naprej sveti križev pot. Kristus nam s svojim trpljenjem pokaže, da je trpljenje' tudi naš delež v življenju. Hodite po moph stopinjah, tako nam naroča Jezus. Jezus hoče, da njemu ostanemo zvesti tudi na štirinajstih postajah križevega pota. In če se morda našim postajam še kakšna doda, bomo ostali s Kristusom. Glejte, to je Bog v naši cerkvi. Marija Pomagaj Nad oltarjem vidite sliko naše Marije Pomagaj. Slikar Marijan Koritnik je že umrl Ta podoba nas spremlja v vseh cerkvenih prostorih, kar smo jih imeli v izseljenstvu v Argentini. Marija je' dobila naslov Marija Pomočnica, Marija Pomagaj, v stiski in zaupanju. Tako je Marija naša pomočnica in morda nam Sloven- Msgr. Oretfiar med govorom (foto Marjan Šušteršič) ct*n še na poseben način, ko zbirali zdravi, bolni trpeči, voja- ^i°si svoj naslov med nami Mari- ki, invalidi, ženini in neveste, Ja Pomagaj z Brezij kjer so se grešniki in duhovniki s svojim ljudstvom,/ ki 'so prišli urejat svoje načrte za božje življenje med slovenskim božjim ljudstvom. In prav ta Marija Pomagaj je bila poleg Boga naša najzvestejša spremljevalka takrat, ko smo morali pred leti prestopiti mejo domovine in nastopiti žalostno pot begunstva, ki ostane kljub vsemu za vse čase težka in bedna, ker smo morali zapustiti to, kar je bilo naše, to, do česar imamo pravico, zapustiti smo morali domovino. Marija, ki je bila Marija Pomagaj prej, je bila Marija Pomagaj tudi z nami. In potem smo jo postavljali na oltarje zunaj pod nebom, v barakah po taboriščih: spomnimo se na Vetrinje, Lienz, Spittal in druga taborišča v Avstriji Marija je šla tudi z drugo skupino z nami v Italijo. Postavili smo jo v Mo-nigo, Servigliano, Senigallia, Bar-letta, Trani, in nazadnje se je z nami poslavljala v Neaplju iz Evrope, da nam je ugladila pot v izseljenstvo, preskrbela pot v svobodno življenje In ko smo prišli sem, smo jo postavili spet na naše1 oltarje, čeprav skromne. Dobila je lep oltar v semeniških Brezjah v Adrogueju, dobila je prostor po naših slovenskih hišah, kamor smo jo postavljali zlasti leta 1954, ko smo obnavljali posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu. To Marijo Pomagaj prosimo, naj ostane z nami. Naj ona osta- ne z nami, da nas uči, da nas vodi, da nas tolaži in da nas svari, kadar bi morda mi naredili korak, ki ne1 bi bil Bogu v čast, nam pa v zveličanje. Spominska stena Tretja posebnost naše cerkve, ki je doslej edinstvena na svetu med Slovenci, je pa tretji oddelek naše cerkve, tako imenovana spominska stena. To je spomenik žrtvam, katerega doma ne morejo postaviti. Drugod po svetu na poseben način tega niso storili, da bi imeli spominsko cerkev. Mi naj bi bili med prvimi, ki smo se na lep način spomnili vseh žrtev, katerih se spominjamo v teh letih, naših zadnjih tridesetih, petintridesetih letih. Ko gledate v spominsko steno, vidite oblake- to so viharji, skozi katere so te žrtve šle. Za tem viharjem mi gledamo dih smrti. Poslušamo krike pred smrtjo, vidimo železne okove, kri in strele. Slišimo zadnje krike pred smrtjo: „Marija Pomagaj; Bog, odpusti." To je spominska stena, katero mi danes slovesno otvar-jamo in se spominjamo žrtev, ki so za nas umrli. Za to spominsko steno pa glejmo tudi vse zapore Glejmo celice zasliševanja, glejmo družine brez očeta in glejmo vse trpljenje ljudi, ki so odtrgani od svojega rodnega doma. Glejmo svoje begunstvo in svoje izseljenstvo, zlasti izpostavljenost vsem nevarnostim tuji- nfc'; za njimi gledamo v vseh tridesetih letih uklenjeno slovenstvo. Hvaležni bodimo! Ko gledamo te tri dele naše cerkve, naj gre naša misel k Bogu in ga prosimo, da bomo razumeli to, kaj nam hočejo vsi trije deli povedati. Prvi del naj nam pove: zahvalite se! Zahvalite se Bogu, da nam je odprl oči in ušesa pred desetletji, da nam je dal pastirje: škofa Gregorija, duhovnike, laike, ki so nas učili resnico. Zahvalimo se' Bogu, da nam je dal ušesa, da smo to resnico tudi poslušali in smo jo hoteli izvesti. Zahvalimo se Bogu, da nam je ohranil življenje, da nas je v begunstvu varoval gnilobe in da nas je prek morja pripeljal v svobodo dela in življenja. To je prvo, kar nam pove beseda zahvala. Zahvalimo se Mariji, ki je ostala doslej z nami: za vse, kar je za nas dobrega naredila, od tistega trenutka, ko smo se odtrgali od rodnih hiš, od naših župnij in naših krajev, do trenutka, ko smo začutili zemljo svobode pod svojimi nogami. Zahvalimo se tem žrtvam, ki so za nas umrle, in poslušajmo klic, katerega imate' napisanega na spominski steni: „Ne bodite mrtvi za nas, mr- Dvorišče Skvenske hiše ob blagoslovitvi cerkve (foto M. Šušteršič) tve“. In mislimo na njihovo žrtev, ki so jo naredili ne v svojo čast in korist, ampak v čast Bogu in v dobro nam. Zato hvala tistim, ki so mrtvi, hvala pa tudi vsem tistim, ki trpijo še danes iz tega ali onega ozira zaradi resnice, kateri so hoteli ostati zvesti. Verujte resnici! Drugo, kar nam kličejo vsi trije deli, živi Bog in pa Marija in tudi naše žrtve, žive na drugem svetu in na tem, je: Verujte resnici. Verujte Kristusu, če ste verovali Kristusu takrat, ko ste trpeli, ko ste bili lačni, skrbite, da ne boste vere zatajili, ko ste siti, ko imate obleko, ko imate hišo, ko imate urejeno življenje. Verujte tej božji resnici, ki nas je rešila in pripeljala do sem. Poglabljajte to resnico, skrbite, da vas ne zapeljejo zmote, ki se danes širijo tudi tukaj in bodo morda še večje. V vsej odgovornosti bomo morali duhovniki učiti vas vernike. Vi, starši, skrbite, -la bodo vaši otroci vedeli, zakaj ste vi odšli, in da bodo vaši otroci vedeli, kaj je božja resnica. Paziti moramo v svojem življenju, zlasti tukaj v begunstvu, v izseljenstvu, da ne bi delali naši izseljenski stavbi pročelja, naša notranjost pa bi gnila. Skrbimo za duhovno življenje naših družin, skrbimo za duhovno življenje vsega našega skupnega živ-vljenja. Naj bi bile naše' družine res svetišča. Naj bi bili naši krajevni domovi res božji in slovenski krov, kamor nai ima dostop samo resnica in samo svoboda. Ne bo to lahko. Razmere postajajo očitno hujše, mi moramo vedeti, zakaj smo vse to žrtvovali, zakaj smo vse to ustvarjali. To je zvestoba veri in resnici. Ljubite se med seboj! In zadnje: ljubite se med seboj! Vsi nas učijo najprej ljubezni do Boga. Da bomo znali živeti, da bomo znali trpeti. Ljubimo Boga, da se bomo znali ljubiti med seboj. Naj ne bodo te besede o krščanski ljubezni, ki jih večkrat ponavljamo, prazne besede. Od Boga se naučimo, da se bomo res ljubili med seboj kot bratje. Ljubite se med seboj; tako nam kličejo Bog, Marija in naše žrtve. Bodite res med seboj bratje. Odpustite si. Resno se trudite za ljubezen, če ne je tudi naša vera prazna. Vera brez ljubezni v krščanstvu ne pomeni veliko. Tudi tisti, ki nam iz smrti in v življenju še iz trpljenja kličejo, nam kličejo tudi to: odpustite našim morilcem, odpustite svojim preganjalcem. Molimo danes tukaj za domovino. Molimo danes tudi za tiste' če je med njimi kaj brezbožnikov. Molimo i za zakrknjene, molimo za zapeljane, molimo za tiste, ki nam morda včasih niso želeli dobrega ; sodili ne bomo. Presojajte pravično! Potem nam kličejo vsi trije: Bog, Marija in naše žrtve: iz ljubezni sodite pravično. Sodite tudi vse tiste, ki v domovini živijo, tako kot jih mora soditi kristjan. Sodite pravilno pastirje in vernike. Za pastirje vse velja beseda: kdor vas posluša, mene Posluša, kdor vas spoštuje, mene spoštuje. Sodimo zlasti pametno tudi ravnanje in delo pastirjev v domovini. Kot smo spoštovali pastirja Gregorija, moramo Slovenci spoštovati pastirje, ki jih imamo danes, naj se imenujejo kakorkoli. Dokler jih papež pusti, da so pastirji, čeznje nobene besede. Oni odgovarjajo papežu in Boku, nismo mi sodniki, da bi jih postavljali pred sodbo. Spomnimo se na naš slovenski pregovor, ki pravi, ne samo v materialnem pomenu, ampak predvsem tudi v duhovnem: ..cerkveno je ognjeno". Če bomo spoštovali svoje starše, če bomo spoštovali svoje pastirje, če bomo spoštovali tudi vse tiste, ki nam v civilnem življenju kaj dobrega store, če druj< drugemu pomagamo, bodimo prepričani, da bo nad nami božji blagoslov. Glejte na to, dragi moji, naj nam govori ta cerkev danes. In še večkrat prihajajmo v to cerkev. Naj bo ta cerkev res naše slovensko narodno svetišče v Argentini, v katero je dostop vsa- B°tri «b blagoslovitvi cerkve Marije Pomagaj: se izognila novemu spočetju, sta zakonca uporabljala Knaus-Oginovo teorijo. Toda žena je znova zanosila. In potem še tretjič. Mesečni ciklus namreč pri njej ni zanesljiv, četrtega rojstva nista smela tvegati, ker hi bilo za ženo smrtno nevarno. Zato sta se po tretjem rojstvu odločila za stalno spolno zdržnost. Dobra kristjana sta bila in hotela sta živeti po nauku Cerkve. Oba sta bila stara okoli .10 let. Dva meseca po odločitvi za stalno zdržnost ni prihajalo do posebnih težav. Nato je žena za- čela postajati nervozna. 'Možu je očitala, da je nima več rad, da ima druge itd. Moža je to dražilo in žalilo, saj sta se sporazumno odločba za zdržnost. Zakonsko sožitje se je začelo nevarno krhati. Kaj naj storita? Na eni strani strani sta dolžna, da ne postavljata z novim spočetjem ženinega življenja v smrtno nevarnost in da z zakonskimi dejanji skrbita za pravo sožitje. Na drugi strani pa imata dolžnost, da ne uporabljata kontracepcijskih sredstev, ker je po nauku Cerkve to nekaj slabega. Rada bi izpolnila obe dolžnosti. Rada bi se izognila obojnemu zlu: na eni strani ne bi rada krhala zakona in postavljala ženinega življenja v smrtno nevarnost, na drugi strani pa ne hi rada uporabljala kontracepcijskih sredstev. Toda obe dolžnosti in obojno zlo nastopajo istočasno. Nemogoče je izpolniti obeh dolžnosti, nemogoče se je izogniti obojnemu zlu. če izpolnita eno dolžnost, prekršita drugo, če se izogneta enemu zlu, storita drugo. Sta torej v navzkrižju dol-fiosti. Pravo navzkrižje dolžnosti lahko nastane tudi pri zakoncih, ki so iskreno prepričani, da je zaradi trdnosti zakona in zakonske povezanosti skazovanje medsebojne ljubezni s spolnimi dejanji nujno potrebno, obenem pa so prepričani, da ne smejo pomnožiti števila otrok, ker so njihove gmotne razmere slabe, stanovanje pretesno, zdravstvene posledice za ženo ali za nadaljno potomstvo hude itd. Pred takim navzkrižjem se more znajti tudi posamezen zakonec takrat, ko soprog npr. ateist, drugoverec, noče sprejeti cerkvenega nauka o kontracepciji ali ko soprog ne živi v duhu odgovornega starševstva zaradi lahkomiselnosti, pijanosti, spolne neo-orzdanosti itd. Navzkrižje dolžnosti lahko nastopi tudi tedaj, ko obstaja resna nevarnost, da bo eden od zakoncev prešuštvoval ali zali rzil sozakonca, če mu le-ta ne bo omogočil spolnih dejanj. Do navzkrižja dolžnosti za oba zakonca pa lahko pride samo takrat, ko pri ženi mesečna menjava Plodnosti in neplodnosti ni zane-sljiva. če je zanesljiva, lahko zakonca izpolnita obe dolžnosti: odgovorno starševstvo in skazovanje ljubezni z zakonskimi dejanji. V času ženine plodnosti se vzdržita spolnih dejanj in tako preprečita neodgovorno spočetje. V ča- su ženine neplodnosti pa imata spolne odnose in si tako skazu-jeta ljubezen tudi na ta način. Kako naj ravnajo zakonci, ki se znajdejo nred resničnim navzkrižjem dolžnosti? Iskreno in temeljito naj pred Rogom premi slijo, katera izmed dolžnosti v navzkrižju je večja. Pri tem bodo z vso resnostjo upoštevali nauk sv. pisma, ki jih obvezuje, da skrbijo za tako ljubezen in povezanost med seboj, kakršni vladata med Kristusom in Cerkvijo (Ef 5, 25-33), in da za obo je skrbijo, če je nujno, tudi z zakonskimi dejanji (1 Kor 7, 3-5). Isto zahteva od njih tudi nauk Cerkve. Prav tako pa morajo z vso resnostjo upoštevati nauk Cerkve o sredstvih za uravnavanje rojstev, saj je Kristus postavil Cerkev za voditeljico našega krščanskega življenja. Da bodo zakonci božjo voljo v omenjenih težkih primerih čim bolje spoznali, naj prisrčno molijo k Svetemu Duhu za razsvetljenje. Z zaupanjem naj se tudi zatečejo po nasvet k modremu dušnemu pastirju, k vestnim krščanskim zakoncem k vestnim krščanskim zdravnikom itd. Ko so si tako temeljito oblikovali svet, naj se odločijo za izpolnitev tiste dolžnosti, ki so jo spoznali za večjo. Odločiti se morajo iskreno, po vesti. Sam Rog nas uči po svetem pismu, da se moramo ravnati po svoji dobro oblikovani in prepričani vesti: .,Vse pa, kar ni iz prepričanja, je greh“ (Rimij 14, 23). Iz svojega ravnanja naj čimbolj izločimo zlo, ki bi nastalo zato, ker manjše dolžnosti ne izpolnijo. Če so zakonci tako storili vse. kar so mogli, da bi spoznali božjo voljo glede svojega ravnanja v navzkrižju dolžnosti in da bi preprečili vsako zlo, naj ostanejo mirni. Rog zahteva od nas samo to, da storimo tisto dobro, ki ga v tem trenutku moremo storiti. in da preprečimo tisto zlo, ki ga prav zdaj moremo preprečiti. Svojo odločitev v navzkrižju dolžnosti morajo zakonci pozneje večkrat preverjati. Spremenjene razmere namreč lahko povzročijo, da postane dolžnost, ki je bila prej večja, pozneje manjša, ali obratno. Prav tako je možno, da bodo mogli kasneje izpolniti obe dolžnosti in se izogniti vsakemu zlu. dr. Štefan Steiner ZAKON - SKRIVNOST ZAVITA V LJUBEZEN Resnična povest s srečnim koncem Srečen zakon bi lahko primerjali z Nobelovo literarno nagrado s srečnim koncem. Ne zato, ker bi sonce jasnega razumevanja osvetljevalo vsak dan zakonskega življenja. Tudi ne zato, ker bi bili možni popolnoma srečni zakoni, ker jih ni, ker jih na zemlji ne more biti. Skozi luknje kakor šivankino uho se vtihotapijo trenutki krize, katere ne moremo preprečiti in ji ne moremo vedno diplomatsko uiti. Zakon s srečnim koncem pomeni, da je bila zakonska ali družinska povezanost močnejša kot pa razpoke, ki se lahko pojavijo v vsaki hiši. Kolikor bolj iskrena in močna je ljubezen, toliko lažje bomo premagovali že vnaprej poznane napake enega in drugega. Kot moramo neprestano skrbeti za čisti zrak, tako moramo stalno obnavljati vseodpuščajočo ljubezen. Ta bo tudi podlaga in garancija medsebojne zvestobe. Sad vsak dan obnavljane ljubezni in zvestobe je nujno sreča. Tiha sreča moža in žene ali staršev skupaj z otroki. Poceni sreča, ki ne zahteva materialnega bogastva. Za pravo srečo zadostuje, da vsak daruje v skupni družinski sklad čim bolj pozlačeno srce... A obenem ie res (kot smo v začetku omenili trenutke krize) in se ne moremo varati, da si tu ne moremo ustvariti raja. Na zemlji smo le za nekaj trenutkov. Življenje je samo pot, po kateri se vračamo k Očetu. Toda skrbi preizkušnje, žalost, nesporazumi- trpljenje, trenja — morajo biti le kot neizogibni oblaki, ki za hip zakrijejo sonce, da se nato pokaže znova ljubezen v mnogo lepši luči in močnejša, trdnejša. Bog je zakonsko in družinsko srečo zamislil in zgradil na podlagi ljubezni. Mož in žena sta si Vri poroki obljubila živeti v duhovni in telesni ljubezenski zve- stobi, dokler ju smrt ne loči. Bog ju je ustvaril moža in ženo, jima je dal zmožnost ljubiti se med seboj in oba skupaj otroke. Želi, da skupaj vsak dan znova ustvarjajo družino — ognjišče, katerega osvetljuje in ogreva ljubezen. Po božji zamisli in volji je družina košček raja na zemlji. Otto Goldman Del t dvorišča s spomenikom Protikomunističnim žrtvam v Slovenski hiši v Buenos Airesu (foto Pfeifer) V JUTRU SE ZAČNE ŽIVLJENJE ZAKAJ NE PRIJATELJICE? Tako pogosto sprašujejo fantje tvoje starosti. Pravijo: ,,Kaj je slabega na tem? Rada se imava in nič več. Starši ne smejo vedno misliti na nekaj slabega, vedno nekaj sumničiti in se nečesa bati." Prijateljica? Ona čuti, misli nn drug način. Je popolnoma drugačna. Je dekle. Kadar se fant in dekle o vsem pogovorita, se dobro poznata, si drug drugemu zaupata, se bo to prijateljstvo kaj kmalu spremenilo v ljubezen. To je posledica napetosti med obema spoloma: je popolnoma naravna in normalna. ,,To je popolnoma v redu," boš tekel. Premisliva. Vprašanje je, če ni ta ljubezen med dvema mladostnikoma petnajstih in šestnajstih let preveč čustveno obtežena. V začetku sc zdi, da je vse popolnoma nedolžno in brez nevarnosti. Vendar se ljubezen ne zadovolji z enim samim srečanjem, z enim samim razgovorom, Ker hoče osrečiti in teži v predajanje. Izrazi se s poljubom, objemom če dva še ne zrela mladostnika prideta do tega stanja, se bojim, da «e bo njuna ljubezen snremenila v strast, ki bo padla nanju kakor plaz, ki vse potegne za sabo. Lahko sc zgodi, da pride do padca in sama si poteptata svojo mlado srečo. Četudi se ne bi zgodilo ničesar hudega, je vendar res, da je tisti, ki ljubi, s svojimi mislimi in željami boli pri liubljeni osebi kakor Pri samem sebi. če ljubezen veže, kadar je fant še premlad, postane ta notranje razdeljen in zmeden, ne more se zbrati, ker sta njegova Pamet in volja vedno usmerjena v ljubljeno bitje. Tako je notranji Postopek mirnega stalnega dozorevanja pretrgan ali vsaj oslabljen. Prezgodnja ljubezen vodi v prezgodnjo dozorelost, ki pa je v resnici nedozorelost. Da, resnično nisi še zrel za resno ljubezen. Ne razumi me napak. To ne pomeni, da sem te hotel žaliti. Govoril sem le o veličini in globočini prave ljubezni, ki ni isto kakor ljubimkanje ali igračkanje. Poglej mlade’ prezgodnje parčke. On s petnajstimi ali šestnajstimi leti s svojo mlado prijateljico njegovih let. OPjeta ali naslonjena drug na drugega, kako žalostno podobo ti nudita. Ti moraš živeti še zase, moraš dozorevati. Tako boš kasneje telesno dozorel in duševno zrel mogel živeti resnično pravo veliko ljubezen, ne da bi prej sebi in drugim povzročal glavobol s svojo Prezgodnjo ljubeznijo. Saj je toliko dobrih tovarišev za tvoje mlado Življenje. Predsednik in predsednica mladinskih organizacij izročata slovenski šopek msgr. Oreharju v zahvalo za zgraditev cerkve (fojto Pfeifer) Dobra knjiga je tvoja dobra tovarišica Prav res, dobra knjiga je' tvoja prijateljica. Popelje te na potovanje po svetu, prodre tudi v tisti fantastični »vet, ki je človeško srce. Knjiga je čarovnica, ki postavi med štiri stene tvoje sobe ves razsežni zunanji svet: Zgodovinske junake, osvojevalce, velike iznajditelje, znanstvenike, umetnike, športnike. Omogoči ti, da se z njimi lahko pogovarjaš. Brez dvoma poznaš pregovor: „Povej mi, s kom »e družiš, in novem ti, kdo si." To ne drži samo za ljudi, pač pa tudi za knjige. Lahko bi rekli: „Jutri boš takšen, kakršni so junaki povesti, ki jih danes prebiraš. Enako velja tudi za kino in televizijo. Če prebiraš samo knjige in gledaš filme, ki proslavljajo nasilje in prikazujejo nizkotne ljudi kakor junake, boš kmalu —ne da bi se tega zavedal— postal občudovalec nasilja. Kdor dolga leta občuduje zločince iz filmov in romanov kot spretne in vedno zmagujoče junake, se mu končno nasilje in goljufija zde kakor nekaj naravnega. Ne bi bilo nič čudnega. če bi se nekega dne spremenilo v dejanje, kar že dolgo skriva v svoji notranjosti. Prvi korak na terenu, ki spodrsne k slabemu, je bil za pekatere^slab film ali novela. Prava poplava blata v obliki slabih filmok ?n neprimernih knjig se kakor nagnusni črv plazi v današnjem času. Mnogokrat se zlo celo pretvarja s svetlikajočimi in privlačnimi barvami, da ga je težko spoznati. Ustvarjalci tega »labega blry.fa ,'šo slabi in nepošteni trgovci. Ed:no, kar jih zanima, je zaslužek'ijli denar, če postanejo mladostniki po njihovih knjigah ali filmih zločinci, jih popolnoma n>č no zanima Prir. M. Mt. ZAKAJ IVE BI SMELA VEDETI? Kaj je sramežljivost? Je naravna krepost, ki se kaže v tem, da pokrivamo najbolj intimne dele telesa, da smo dostojni v obleki, vedenju in razgovorih Sramežljivost nam pomaga, da ostanemo čisti. Osebe, ki hočejo zbujati pozornost samo s svojimi telesnimi čari, dokažejo, da kakor osebe niso nič vredne. Bolj jih zanima njihovo telo kakor njihova osebnost. bolj niihova telesnost kakor njihova duševnost. Kaj je čistost? Je krepost, ki obstoji v pravilni usmerjenosti spolnosti v človekovem življenju Spolna dejavnost ima svoj smisel in namen v zakonu: izven njega ni dovoljena, je greh, ker nima smisla in namena, ki ji ga je Bog določil. Zakonska čistost zahteva od zakoncev, da ne store ničesar, kar bi bilo proti namenu zakona, ki je dajati in ohranjati življenje otrokom in gojiti zakonsko ljubezen. Zakonska čistost tudi nalaga zakoncema dolžnost medsebojne zvestobe in ljubezni do smrti. Kaj je devištvo? Je stanje osebe, ki se je odrekla zakonu (spolnemu življenju) zaradi višjega namena (posvečenje Bogu). To ne pomeni, da zaničuje zakonsko življenje, pač pa da hoče svoje življenje posvetiti izključno ljubezni do Boga Devištvo se izpolni v celibatu, ki je samsko stanje katoliških duhovnikov in redovnikov, ko naredijo obljube prostovoljne odpovedi zakonu. V vzhodnih Cerkvah (tudi v vzhodnih katoliških) je celibat obvezen samo za redovnike in škofe. Kaj je vzgoja? Je umetnost oblikovati in razvijati otrokove zmožnosti in ga voditi k lastni izpopolnitvi. Mnogi ljudje zamenjajo vzgojo z vzrediti in izučiti otroka. Vzreja otroka se' ukvarja z njegovim zdravjem, prehrano, rastjo in njegovimi fizičnimi potrebami. Izučiti, izobraziti se pravi, posredovati mu znanje, potrebno za njegovo poklicno življenje. Vzgojiti pa se pravi zgraditi in izoblikovati njegovo osebnost. Verska vzgoja je prva in tudi nenadomestljiva pravica pa tudi dolžnost staršev. Verska vzgoja je več kakor samo poučiti otroke o Bogu, je voditi jih k osebni verski dejavnosti, k molitvi. Tudi verska samov .goja ni samo v tem, da si naberemo več znanja v svoji veri, pač pa tudi v naporu, da vero resno vzamemo (to je’ v osebnem srečanju z Bogom). Bog, njegova ljubezen, njegov zakon in zakramenti morajo imeti najvažnejše mesto v našem življenju, naših razmišljanjih, načrtih in dejanjih. Torej verska samo-vzgoja pomeni trud za osebno srečanje z Bogom, no molitvi in zakramentih. Ta odnos do Boga te oblikuje, izpopolni na poti dobrega in ti d* odločnosti v borbi z zlom. Spolna vzgoja je postopno pripravljanje otroka za njegovo spolno življenje Je neločljivi del splošne vzgoje-'. Njen namen je polagoma oblikovati v„ otroku zdravo in pravilno načelo o spolnosti, sramežljivosti, čistosti. Pri tem je treba paziti na otrokovo starost, se pravi na njegovo možnost razumevanja. Postopoma se mu razodeva resnica o spolnih stvareh, na preprost, jasen in previden način. Lagati, izmišljati si pravljice, ovijati spolne’ reči v neko tenčico skrivnosti se pravi vzbujati v otroku napačno načelo o spolnem življenju. Prir. M. Mt (Se nadaljuje.) GREŠ, JEZUS, Z MENOJ? POMAGAJ NAM, JEZUS, DA BOMO ZARES HOTELI PRITI DO RESNICE IN TI STATI OB STRANI • O Tebi, Gospod, je poleg dobrih življenjepisov tudi veliko slabo pisanih povesti in površno izdelanih filmov. Tvoje življenje in smrt so spremenili v žaljivo trgovanje. Sredi te poplave je že težko videti Tvoj križ, kakršen je bil v resnici. • Celo Jeruzalem so spremenili v turistično središče do tolikšne mere, da težko odkrijemo Tvojo sled, čeprav hodimo po istih stopinjah, kjer si Ti hodil. • Mislim si, da je moralo biti na veliki petek popoldne zelo vroče in si se moral močno potiti. Ko si s križa rekel: „Žejen sem,1' sem prepričan, da si bil dejansko žejen, žejen pol kozarca hladne • ode. Danes nam je lahko govoriti, da si s temi besedami hotel izraziti žejo po dušah (in verjamem tudi v to žejo), ampak ali s tak-kšnim govorjenjem ne grešimo proti resničnosti Tvojega človeškega telesa? Kakor da Ti ne bi mogel biti v resnici žejen? Zakaj hočemo "alašč in vede pozabljati, da si bil pravi človek Bog-človek, ki si ure visel na križu in da si si enostavno želel nekaj požirkov čiste vode ? • Ali je kakšna pot, po kateri bi se mogli prebiti skozi vse kulise, ki zakrivajo tvoj križ in Tebe samega? Pomagaj nam odkriti jasno pot do Tebe, da bomo stali neposredno blizu Tebe in Te tiho premišljevali! HVALA TI ZA ZGLED TVOJE ZMAGE IN PORAZA • Jezus, Ti si enkrat za zmeraj uničil vse varljive podobe o navideznih uspehih, o razvpitih zmagah — ko nisi hotel spremeniti kričeče drhali na Golgoti v močno vojsko in nisi hotel vkorakati nad Rim, da bi Te tam okronali za kralja. • Tako pa sedaj vsi uspehi in vse zmage z gledajo tako prazni in minljivi, če jih stavimo poleg Tvojega križa. Ti si sprejel smrt zato, da si jo premagal. Pokazal si nam pravi pomen našega življenja. 7. vstajenjem si nam hotel dopovedati, da nas je Oče ustvaril za mnogo višji cilj, kakor pa ga mi v svoji majhnosti postavljamo pred naše življenje. • Ko si se odpovedal skušnjavi, da bi bil Nad-človek ali Veliki voditelj, pričakovani politični rešitelj... si končno dosegel svojo večno zmago. Ti, Bog, si postal nam enak, da bi se človek mogel spet vrniti v Očetovo hišo. Hudičev advokat Morris West - Jože Škerbec Meyer ga je prijazno pozdravil, ga odvedel na vrt in mu ponudil kozarec krajevnega vina, ki se je hladil v glinastem vrču. Meredith je opazil spremembo, ki se jt v njem izvršila: oči je *mel jasne in obraz sproščen in imel je videz človeka, ki je pomirjen s seboj in s svojim stanjem. Meredith mu je dejal veselo: „Danes ste videt: boljši, doktor." „Dan sem dobro začel, monsi-gnor. Govoril sem z dečkom, kot če bi bil njegov oče, in poslušal modre besede njegove' matere. Upam, da sva oba skupaj nekaj naredila za otroka." „Videl sem ju v graščini in govoril sem z njima par minut. Popoldne bom obiskal Nino San-duzzi. Je pripravljena govoriti." „Dobro," je dejal zadovoljno Meyer. „Nasvet vam bom dal, prijatelj. Bodite rahločutni pa boste veliko dosegli pri njej. Sedaj je pripravljena govoriti odkrito in hoče, da bi vi pazili na sina, dokler boste v dvorcu." ..Napravil bom, kar bom mogel. Nina je napravila name globok vtis." „Pa Paolo?" „Je kot kateri koli drugi fantič." „Ni isto," ga je opozoril Me-yer. „Je v nevarnih letih. Do Angleža čuti privlačnost, obenem se ga pa tudi boji. Razen tega čuti radovednost glede svojega očeta in matere. Vendar ko je človek star, nikdar ne ve, koliko razume otroka in kakšne muhe mu brenčijo v ušesih. In seda’ s čim vam lahko postrežem, mon-signor?" „Rad bi se pogovarjal z vami, doktor." „0 Neroneju?" „Da.“ Aldo Meyer je spil dolg poži- rek in si obrisal ustnice s hrbtom dlani. S trpko ironijo je vprašal Mereditha: „Ni navada, da si nadenete štolo, kadar poslušate izpoved?" »Namesto tega si bom sezul čevlje," je dejal Mcredith. »Zgodba je dolga, monsignor. Kadar bo suhoparna, nalijte si v kozarec..." »Bili so pasji dnevi, v kraju brez moških. Topli dopoldnevi, žareči popoldnevi, noči, v katerih so se oblaki valili nad dolino in se oddaljevali, ne da bi dali dežja. Telesni sokovi so se kisali in življenjska sila je usihala, ker so bile čete kot kobilice, ki so žrle vse, kar je rodila zemlja, in ni bilo moških razen starcev, ki so bili v nadlego, in priložnostnih obiskovalcev, kot so policisti, karabinerji, poljedelski nadzorniki in uradni vojaški inšpektorji. Tudi ti so bili v nadlego, ker so bili ob njihovem odhodu po hišah prepiri in obrazi opraskani in po polju strgana krila. Dolina je bila kot brlog mačk, vlažna, gorka, z nenadnimi izbruhi vpitja in nasilja. Meyer je živel tam, ker je bil Žid in izgnanec, in je moral vsak drugi dan prečkati dolino do Gemella Maggiore, da je zagotovil na kvesturi, da ni bolan in da ni umrl. Prav malo jih je brigalo eno kot drugo, vendar kadar je šel, so ga preklinjali, in če je manjkal, so mu grozili. Kasneje so mu dajali vina in sira, če so njihovi sinovi zboleli ali njihove hčere zanosile ali je nje napadla malarija. Prostaško so se' norčevali iz njega, ker je bil Jud in obrezan, in vse ukrenili, da ne bi ‘,okuži)" njihovih »čistokrvnih" žensk, ki so imele — razen tega, da so bile dobre Kalabrežinje — nekaj grške krvi, nekaj feničan-ske, nekaj francoske in španske in italijanske in arabske — kakršne koli, samo judovske ne. Meyer je moral vse gladko požirati. prebavljal je po tihem in budno prisluškoval govoricam, ki so se širile znotraj in zunaj doline. Zavezniki so se nahajali na Siciliji; na drugih krajih obale so bile prednje čete. V hribih so se oboroževali gverilci. Ubežniki so se zatekali v votline ali h prijateljem. Nemci so urno pošiljali na jug ojačenje. Konec bo prišel prej ali slej in on je hotel biti živ, da bi ga doživel. Obdeloval je svojo trdo krpo zemlje, obiskoval bolnike, dremal med siesto in čul dolgo v noč ob knjigi in steklenici. Če se je držal stran od vaških žensk, je bilo zavoljo njegove gosposke izbirčnosti in tudi zato, ker ni maral iti nasproti prihodnosti s kakšno plebejsko harpijo. Dolgo časa je že čakal, bo že počakal še malo več. Neke noči, zelo pozno, je prišla Nina Sanduzzi. Hodila je bosa, da je ropot cokelj ne bi iz- dal v speči vasi, in preplezala vrtni zid zadaj, da je ne bi kak zarobljenec videl trkati na doktorjeva vrata. Predno se je on prebudil iz sna in jo zaslišal, je stala v svetlobnem krogu leščer-be. Meyer se je začudil in vznejevoljil : „Kaj za vraga počneš tukaj, Nina?" Pritisnila je kazalec k ustom, da bi utihnil, in mu dejala v svojem narečju: „V moji hiši je' neki moški. Je ubežnik in ranjen. Rano ima rdečo in zateklo od krogle. Premetava se in blede se mu, kot če bi imel vročico. Bi ga šli pogledat? Prinesla sem denar." Izza vratnega izreza obleke je potegnila sveženj umazanih ban-koncev. Meyer jih je nepotrpežljivo potisnil stran. „Spravi jih. Ali ve kdo, da je on tam?" „Nihče. Prišel je prejšnjo noč. Dala sem mu zajtrk in je ostal notri ves dan. Ko sem se vrnila z dela, sem ga našla tako." „Dobro. Bom šel." Zaprl je knjigo, privil svetilko, vzel kovček z instrumenti in majhno zalogo razkužil in šel za njo za hišo in čez zid do njene koče, skrite med drevjem. Našel je bolnika bledočega na veliki bronasti postelji. Bil je teman in dolg in na udrtih licih je imel nekajdnevne kocine. Njegove oči so zrle srepo in iz ust so mu uhajale pretrgane besede in stavki, ki jih je prepoznal kot angleške. Kako čudovit položaj! Že navadni ubežniki so bili zadostno zlo, za angleškega vojaka pa je to pomenilo takošnjo smrt. Ne da bi kaj pripomnil Nini, se je sklonil nad posteljo in začel rezati vlažne obveze na rani ramena. Ko jo je videl, je zažvižgal. Bila je zatekla in vneta in že se je začelo počasno in rumenkasto gnojenje. Zadeva je bila kočljiva in težka. Brez anestetičnih sredstev bi grozno bolelo in moški bi lahko umrl v nekaj dneh. Obrnil se' je k Nini Sanduzzi. „Prižgi ogenj, zavri lonec vode in potem ga krepko primi." Nina se je zasmejala. „Precej časa je že, kar nimam v rokah moškega, doktor. Zame bo užitek." Vendar užitek je kmalu minil celo zanjo. Krogla je zadela lopatico in zavila navzdol in Mc-yer jo je moral iskati dvajset minut, predno jo je staknil, medtem ko je bolnik vpil z zamašenimi usti in je morala Nina uporabiti vso svojo moč, da ga je udr-žala. Ko sta končala in je' najhujša bolečina pojenjala, sta ga privezala v postelji in Nina in Me-yer sta sedla, da bi spila kozarec vina ob koščku kruha. „Ne moreš ga imeti tukaj, Nina, dobro veš. če ga kdo odkrije, lahko računaš, da te bodo ubili." Začudeno ga je pogledala. „Hočete, da ga vržem ven, bolnega, kot je?" »Kasneje," je dejal Meyer utrujeno. „Ko bo boljši." Ko jo je videl v luči svetilke v sobi, je Meyer prvikrat po mnogih letih začutil hudo skušnjavo. Njen obraz je bil čisto grški, njeno telo vitkejše kot drugih vaščank, prsi polne in trdne in pod kožo je bilo čutiti kipečo življenjsko moč. Bila je' tudi razumna in pogumna. Ni le čakala in vpila kot druge. Vedela je, kaj mora storiti in je storila, mirno in uspešno. Meyer se' je začudil, da jo je videl iti mimo stokrat, ne da bi postal pozoren nanjo. Vendar je bil previden in navajen na zdržnost. Hitro je popil vino in se je pripravil na odhod. „Eno stvar razumi, Nina. Ta človek je hudo bolan in lahko umre. Skuhaj juho in skušaj, da jo zaužije. Ko odhajaš od doma, zakleni vrata in pusti mu vina in hrane. Ne upa fr. si priti čez dan, toda vrnil se >o:r? poroči, ko bo vse spalo v va*’" »Dober človek ste," je dejala ganjeno Nina »V kraju, kjer je polno prašičev, stojite pokonci kot človek." Prijela ga je za ro ko in mu jo poljubila. »Sedaj pojdite, dottore mio. Nimam navade imeti moške v hiši." Medtem ko se je naporno vzpenjal po kamnitem klancu, da se je ognil poti, je pomislil, če ni njegova zdržnost kot vse njegove druge žrtve nesmiselno zapravljanje in če bi bila Nina ženska, ki bi ga lahko osrečila, česar sc je' najbolj bal v svojem izgnanstvu in kar so njegovi sovražniki najbolj želeli, je bilo to, da bi se zapustil, da bi otopel, da bi se vdal pijači in vlačugam, da bi pozabljal prati srajco in nehal uporabljati nož in vilice pri jedi. Do tedaj mu je uspelo vzdržati. Z Nino Sanduzzi bi se še lahko naprej branil — vendar bi tvegal. Bolje je pozabiti in iti spat domov. Potreboval je teden dni, da je spravil iz nevarnosti bolnika. Rana je bila globoka in pojavljala so se nova zastrupljenja, ki jih je obvladoval s primitivnimi zdravili, ki jih je imel na voljo. Več noči je prečul z Nino in nadzoroval višanje in padanje vročine, dokler ni prva zarja ožarila vzhoda in je bil čas oditi domov, predno bi se vas prebudila. Vračal se je vsako noč, potreboval jo je. Vsakokrat, ko jo je zapuščal, je začutil želo ljubosumnosti, ker je ostajala sama z bolnikom in ta je že' začenjal malo jesti in se pogovarjati med napadi vročice in dolgimi premori nemirnega spanja. Spočetka je bil previden, ko pa je razumel položaj Meyerja kot političnega izgnanca in nevarnosti, ki jih je tvegala Nina, se ni več varoval, vendar ni maral ničesar dodajati zgodbi, ki jo je v začetku povedal njej. „Bolje je, da ne vesta več. če bi vaju izpraševali, lahko govorita po pravici, čeprav zaupam v Boga, da se to ne bo zgodilo. Sem Giacomo Nerone, strelec iz Re-ggia. Skušam se vrniti v Rim, da bi se združil z družino. Kdaj, menite, doktor, da bom toliko dober, da bom lahko odšel?" Meyer je naznačil s kretnjo, da da ne more obljubljati rokov. »Petnajst dni, tri tedne, ne vem, razen če se pojavi nova infekcija. Vendar kam nameravate iti? Pravijo, da so se zavezniki izkrcali severno od tega kraja in da prodirajo proti konici škornja od Reggia. Ta predel je navzkrižje hribov. Z našimi, ki se umikajo, in z Nemci, ki napredujejo dol, ne boste prišli daleč. Vaša izgovarjava ni kalabrijska. Prej ali slej vas bo kdo zasliševal, razen če se spet skrijete in v takšnem primeru kako se boste hranili?" Nerone se je hudomušno nasmehnil in onadva sta videla, kako ga je dobra volja spremenila v otroka. „Kaj vesta še drugega? Tukaj ne morem ostati." »Zakaj ne?" je vprašala Nina Sanduzzi. »Tu imate streho, posteljo in hrano. Ni veliko, vendar je bolje kot umreti v kakšnem jarku z drugo kroglo v telesu." Oba moška sta se spogledala. Čez čas je Meyer dejal tuhtajoče: »Nina ima nemara prav. Ra- zen tega..." je namignil previdno: »Ko se bodo tukaj razmere spremenile, boste morda mogli pomagati." Temni človek je odkimal. »Ne na način, kot misite, doktor." Meyer je nagrbančil čelo in dejal odkrito: »Vi me ne razumete. Slišal sem vas govoriti v spanju. Videti je, da imate vi druge lojalnosti. Te bi nam utegnile koristiti tedaj." Nina je pogledala, ne da bi kaj razumela. »Kaj pomeni to, druge lojalnosti?" je vprašala. »Sem Anglež," je dejal Nerone. »In sedaj, ko sem povedal, pozabita na to." »Anglež!" je vzkliknila Nina z razširjenimi očmi. »Pozabi!“ je ponovil Meyer trdo. »Je že pozabljeno," je dejala in se nasmehnila. Nato je predlagala nekaj, da sta umolknila od osuplosti, »če ostanete tukaj, ne uvidim razloga, da ne bi delali in si služili življenje. Ne čudita se toliko! Pol ducata je fam tov, ki to delajo. Odpovedali so se vojski. Dva sta od tukaj in drugi so prišli od kdo ve kod. Moških primanjkuje veliko je treba storiti pred zimo in nihče se ne bo vtikal vmes. če se pojavi kak sumljiv človek, se fantje skrijejo, vendar večino časa delajo na prostem in deklet jim ne manjka," se je veselo zasme- jala. „Jaz vam lahko preskrbim delo pri Enzu Gazzoliju. On je preddelavec. Zgubil je dva sinova v vojni in sovraži fašiste. Ko se boste zboljšali, bom govorila z njim. Jasno, če boste marali." „Bom premislil," je dejal Gia-como Nerone'. „Zelo sem vam hvaležen, vendar bom moral premisliti." Ulegel se je in zaprl oči. čez trenutek je zaspal. Nina je nalila Meyerju drugi kozarec vina, ki ga je pil zamišljen, opazujoč jo, kako se je sklanjala nad posteljo, urejala temno rjavo glavo na blazini, skrbno popravljala odeje okoli ranjenega ramena in nato nekaj časa molče zrla v spečega gosta. Ko se je' obrnila, je Mayer vstal pokonci, jo objel in jo skušal poljubiti. Obzirno ga je odstranila. „Ne, dottore, sedaj ne." ..Potrebujem te, Nina!" „Ne potrebujete me zares, ca-ro," je dejala po tihem. „Če bi me, bi me osvojili že dolgo časa nazaj in jaz bi se razveselila. Poletje je, vi ste sami in nekaj noči sva prebila skupaj. Toda jaz nisem za vas in vi to veste... Kasneje bi me zasovražili... Bog ve, kako potrebujem moškega. Vendar ga hočem celega." Meyer se je sklonil in prijel za kovček. Napravil je naglo kretnjo proti postelji. »Mogoče je, da ga dobiš," ji je' dejal neprijazno. »Mogoče je," je odvrnila Nina Sanduzzi. Odšla je k vratom in jih držala odprta, dokler ni Me-yer odšel. Ko je šel po klancu navzgor, je slišal, kako je' zaloputnila vrata. (Bo še) .v.v.v.v.v.v.vv.v.v.v.v.v. LAIKI O DUHOVNIKU Anketa, ki so jo izvedli v USA in Kanadi o tem,' kaj mislijo laiki o duhovniku, je prinesla zanimive podatke. Katoličani, stari nad trideset let kot tudi oni pod tridesetimi leti, nočejo duhovnikov kot socialnih delavcev in političnih aktivistov. Največ odgovorov se osredotočuje okoli duhovnikovega pastoralnega in liturgičnega dela. Velik odstotek laikov meni tudi, da se mora duhovnik posvetiti predvsem tudi revnim, bolnim in starim in da mora biti rad na razpolago kot vsestranski družinski svetovalec Laiki vseh starosti hočejo duhovnika, ki naj bo sočuten, širokega duha,, resnično zavzet za ljudstvo, človek, ki ljubi Boga. Tudi takšne lastnosti življenja in voditeljska sposobnost se pogosto navajajo v anketi kot prednosti za duhovnika. Molitev, razpravljanje o duhovnikih in stik z drugimi duhovniki so po anketi zelo učinkovita sre-stva za rekrutiranje duhovniških poklicev. kot inteligentnost, neoporečnost Brezje: svetolctno romanje za du- hovne poklice V soboto, 11. maja, so k Mariji na Brezje romali starši duhovnikov in redovnikov iz številnih slovenskih krajev. Do tega romanja je prišlo ob sklepu tedna, ki je bil posebej posvečen skrbi za nove duhovne poklice. Škof Lenič se je v govoru najprej zahvalil vsem slovenskim staršem, ki so znal' prepoznati in vzgojiti duhovne poklice. Brez skrbne pozornosti staršev in njihovega modrega vodstva bi usahnil marsikateri božji klic. Posebej na je poudaril, kako je treba duhovniški in redovniški poklic podpirati ne samo do trenutka zadnje odločitve, temveč vse življenje. Saj prav duhovništvo in redovništvo sodi v vrsto tistih človeških odločitev, ki jih je treba stalno obnavljati. Kdor bi se ali kogar bi prepustili „po odločitvi toku dogajanj in naporov, je v veliki nevarnosti, da prej ali slej omaga. Zato ostaja domača družina, njeno duhovno žarišče z vztrajno molitvijo in prizadevanji za evangeljsko življenje najmočnejša spodbuda za človeka, ki se je odločil hoditi pred drugimi v luči vere in upanja. Slovesnost je poživila zborovska Trostova maša in občasno ljudsko petje. Po maši pa je bila slovesna akademija, med katero je nastopilo kar dvanajst predstavnikov različnih redov in bogoslovcev. Slovenska družina je v krizi Družina je 12. maja prinesla članek, ki nosi naslov: „številke, ki jih je treba resno premisliti." Med drugim piše: „Od začetka letošnjega šolskega leta so časopisi priobčili statistiko otrmc v osnovnih šolah. Zdi se pa, da v Sloveniji niso teh poraznih številk veliko preudarjali in da niso nikogar posebno vznemirile. A vendar so za Slovence usodne in nobene besede bi jih ne mogle bolj obtožiti. Od blizu tri milijone otrok, ki v Jugoslaviji obiskujejo osnovne šole, je v Sloveniji le 217.729 učencev v Vojvodini le 222.762 učencev v Makedoniji le 230.030 učencev na Kosovu le 267.090 učencev Kdor te številke preudarno prebere, takoj uvidi, kako porazne so za Slovence; zlasti če mu je znano, da je Slovencev bilo že pred stoletjem poldrugi milijon ljudi, medtem ko je Kosovo, kjer prevladujejo Albanci, pred petdesetimi leti imelo manj ko pol milijona ljudi, a leta 1971 že 1.244.000. Tudi Makedonija je leta 1921 stela 809.000 prebivalcev, leta 1971 pa že 1.647.000. Slovencev so pri poslednjem ljudskem štetju našteli 1.678.032. Prebivalci Kosova jih še niso dosegli, a koliko več imajo šoloobveznih otrok!Z drugimi besedam.: v Sloveniji prevladujejo stari ljudje in že čez kakih deset let se bo pokazala popolna slika slovenskega nazadovanja. Sicer pa, ali ni bilo v stari Jugoslaviji okoli deset odstotkov Slovencev? V novi, kjer se je prav Slovenija najbolj povečala, jih je danes komaj 8,20 odstotka. Žal prihajajo prav iz priključenih krajev najbolj žalostne statistike. V tolminski dekaniji je bilo na primer pred sto leti nad 17.000 duš, leta 1925 pa 18.888, leta 1973 pa le 12.531. Zdravega slovenskega naroda stoletja ni moglo uničiti ne ponemčevanje na severu ne poitalijančevanje na zahodu ne izseljevanje na vse strani sveta, toda zdaj... vse kaže, da se namerava samo uničiti... Jedro tragedije je v krizi slovenske družine. Naše modeme družine sprejemajo otroka bolj kot posledico nesrečnega slučaja kakor božji dar. Če pojde tako naprej, je matematično jasno, da nas bo zmanjkalo v lastni drtžavi| in Slovenija bo c stala brez Slovencev. .. “ Koliko kmečkega prebivalstva šteje sedaj Slovenija V Sloveniji, ki ima po najnovejših podatkih 1.727.137 ljudi, je kme- čkih prebivalcev le še 353.040 ali v odstotkih povedano 20,4%. Največ jih je v mariborski škofiji. Od 786.059 ljudi je kmečkega prebivalstva 216.841, v odstotkih 27,6%. Najmanj kmečkega prebivalstva je v ljubljanski nadškofiji in sicer od 712.803 ljudi le še 97.051 ali 13,4%. V koperski administraturi je kmečkega prebivalstva 17,2%, od 228.160 ljudi še 39.118. Kmečko prebivalstvo v ljubljanski nadškofiji po občinah je takole: Črnomelj ima še 39.2% kmečkega prebivalstva, Trebnje 37,9%, Brežice 37,5%, Metlika 35,9%, Grosuplje 31,6%, Krško 30,9%, Zasavje 30,0%, Novo mesto 28,4%, Ribnica 25,4%, Litija 24,2%, Logatec 20,0%, Cerknica 18,0%, Škofja Loka 15,5%, Kamnik 14,2%, Domžale 13,8%, Kočevje 13,8%, Zagorje 10,6%, Vrhnika 10,5%, Ljubljana—Vič—Rudnik 9,9%, Kranj 9,8%, Radovljica 8,8 Tržič 4,5%, Ljubljana—Moste—Polje 4,5%, Ljubljana—šiška 3,1%. Jesenice 2,6%, Ljubljana—Bežigrad 2,4%, Ljubljana—Center 0,4%. Občina, ki ima največ kmečkega prebivalstva, je Lendava in sicer 60,8%, sledi ji Murska Sobota 59,5% nato Lenart 58,5%, Ormož 55,2%, Ptuj 47,0%. škof dr. Jenko — zastopnik slov. škafov na sinodi v Rimu V maju sta bila za delegata jugoslovanske škofovske konference za škofovsko sinodo v Rimu izvoljena dr. Janez Jenko — škof Slovenskega primorja, in zagrebški škof Škorc. MED KAMI . . V AB6EKTIMI Č. g. Janko Mernik — umrl Zaključil je svoje življenje goreč slovenski duhovnik, velik prijatelj mladine, salezijanec č. g. Janko Mernik. Ob njegovi krsti v cerkvi Marije Pomočnice sta se vzajemno zbrala dva svetova, stari in novi, slovenska in španska govorica, tri generacije, tisoč ljudi. Vse nas je družila hvaležnost do dobrotnega vzgojitelja skrbnega dušnega pastirja, dragega* sobrata in iskrenega prijatelja. Tam smo bili njegovi gojenci izpred tridesetih let, bivši člani mladinskih domov iz taborišč, člani mladinskega doma ki ga je ustanovil v Argentini. Spremljali so ga farani njegove sanjuške fare. In od vseh teh otroci. V mladih letih nas je vzgajal, v zrelih letih nas je vodil, nas poročal, nam krstil otroke in otrok otroke. Vedno znova. Zbrali so se gojenci in bivši go- jenci Don Boscovega zavoda v Ra-mos Me ji ji, kjer je skoraj dvajset let poučeval in zbiral argentinsko mladino. Spremljal ga je krog njegovih salezijanskih sobratov, slovenskega in argentinskega porekla. Premnoge izmed njih je ravno on pripeljal Don Boscovi družbi v naročje. Prihitelo je veliko število njegovih slovenskih duhovniških sobratov in eni in drugi so združeni v koncelebrirani sveti daritvi molili skupaj z nami za pokoj njegove duše. Kljub solznim očem pa ni bilo težke žalosti med nami, saj je rajni g. Mernik dovršil življenslco delo, za katero bi mnogo drugih uporabilo več človeških življenj. Leta in leta se je gnal za delom, kot da bi vedel, da mu bo zavratna bolezen ohromila oči in telo. V vsej dolgoletni bolezni pa se je z jasnim razumom spotnin-njal nas vseh in je svoje trpljenje za nas daroval. Zdaj pa je to utrujeno telo našlo svoj zasluženi počitek. Njegove oči so končno zagledale luč, po kateri so tako dolgo hrepenele. Njegov svetli vzgled pa bo kot zveneča pridiga nadomestil glas njegovih, zadnja leta tako ubogih hromih ustnic. Zato nismo bili žalostni. Prepričani smo, da bo zdaj svoje delo nadaljeval v tretji, najvišji stopnji, kot naš pri prošnjik v nebesih. Č. g. Janko Mernik je bil rojen 1. marca 1914 pri Sv. Juriju ob Ščavnici na Štajerskem, študiral je na salezijanski gimnaziji v Veržeju. Bogoslovje je dokončal v Ljubljani, kjer je bil tudi posvečen 1. 1944 v duhovnika. Umrl je 12. maja t. 1. v Argentini. Rajni g. Mernik je kot mlad prefekt začel z vzgojnim delom v salez. zavodu na Rakovniku pri Ljubljani. Bil je vzgojitelj, ki si je znal pridobiti mlada srca. S svojim preprostim veselim, vendar odločnim načinom vzgoje je zapustil v vsakem mladem človeku, s katerim je prišel v stik. neizbrisne sledove, ki so ga spremljali skozi vse življenje. Ob koncu vojne se je z ostalimi begunci umakm'1 na Koroško. Tam je prišla do i/raza njegova organizacijska sposobnost. Takoj je ustanovil mladinski dom za fante in dekleta. Z živahnim delovanjem, z igrami in drugimi kulturnimi prireditvami je tako zaposlil mladino, da ni čutila vse grenkobe begunskega življenja. Ti fantje in dekleta iz begunskih let so se ga hvaležno spominjali in so mu iz vseh delov sveta pomagali v najtežjih trenutki h njegovega življenja. Iz avstrijskih taborišč je spremil veliko skupino beguncev v Argentino. Tu so mu njegovi predstojniki določili delovno mesto v salezijanskem zavodu v Ramos Mejiji, predmestju Buenos Airesa. Do svoje bolezni je poučeval na tamkajšnji gimnaziji. Njegovo delovanje med mladino se je razmahnilo v dve smeri, med Slovenci in med domačini. Kot prvi korak je preskrbel mnogim našim fantom in dekletom mesta po salezijanskih zavodih, da so lahko nadaljevali študije. Vzbudil je mnogo duhovniških in redovniških poklicev. Najmanj 10 fantov je požrtvovalno vodil in spremljal do oltarja in več deklet do redovniških obljub. Ustanovil, zgradil in opremil je velikanski mladinski dom za argentinsko mladino. V njem so imeli slovenski fantje svoj odsek, ki se je zbiral v sobi dr. Gregorija Rožmana. Samo tisti, ki ga je videl stalno obleganega z množico mladih fantov, more razumeti, kakšno ljubezen in spoštovanj-, si je znal pridobiti kot novi Don Fosco. In tudi kot on je naletel na mnoga nerazumevanja, saj je bil vedno daleč pred svojim časom. Vsa nasprotovanja je tiho in potrpežljivo prenašal. Za bivše gojence in njihove družine je reorganiziral in povečal športni klub s kapelo, dvorano, športnimi prostori itd. Pod njegovim veščim vodstvom se je iz prejšnjih finančnih stisk razvil v cvetočo organizacijo. Poleg vsega je bil tudi prvi župnik za slovensko središče v San Justo in duhovni vodja tamkajšnjega slovenskega društva. Njegova tiha dobra dela ne bodo nikoli prešteta, saj je imel za vsakega, ki je bil v potrebi, odprto srce in dobrotno roko. Pri vsem svojem delu je pozabil nase. Ko se j s zavedel zavratne bolezni, je bilo prepozno. Šel je iskat zdravja v domovino, kjer je njegov brat z družino vse storil, da bi mu olajšal trpljenje. Že skoraj slep in hrom se je vrnil v Argentino, kjer so zorela njegova naj lepša dela. Samo popolna vdanost v božjo voljo in velika sila njegovega duha sta ga toliko časa obdržala pri življenju. Sele po petih letih hudega trpljenja se je slep in skoro nem, vendar pri jasni zavesti, poslovil od tega sveta. Naj mu bo Gospod obilen plačnik! Marjan Pograjc Srebrna maša g. Franca Novaka 1. maja je obhajal srebrno mašo v San Luisu g Franc Novak. S sre-bmomašnikom so somaševali v župnijski cerkvi Karmelske Matere božje tudi gg. Janez in Tone Ogrin, Lojze Zupančič in msgr. Anton Ore-har, ki mu je tudi pridigal Srebrne maše so se udeležili vsi rojaki, ki žive v San Luisu, kjer živi in deluje srebmomašnik. Po sv. maši je bilo kosilo pri Pekcljevih. G. Franc Novak je bil rojen 5. junija 1922 v Loškem potoku. Srednješolske študije je opravil na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano in na državni gimnaziji v Ljubljani. Bogoslovje je začel študirati v Ljubljanskem semenišču, po odhodu v begunstvo pa v begunskem semenišču v Praglii in Briksnu v Italiji ter San Luisu v Argentini, kjer je bil posvečen 8. maja 1949. Ves čas deluje v sanluiški škofiji. Bil je kaplan v Villa Mercedes (1949-1954 in ponovno od 1955 do 1959), od tedaj pa je kaplan v bolnišnici v San Luisu in pomaga obenem na župniji Karmelske Matere božje. Du-šnopastirsko oskrbuje tudi rojake v San Luisu. Srebrnomašniku čestita tudi naša revija in mu želi še mnogo plodnih let duhovniškega življenja in dela. Romanje v Liljan Letošnje romanje v največje Marijino božjepotno svetišče v Lujan je imelo jubilejni značaj: bilo je štirideseto za rojake, ki so prišli v Argentino po 1. svet. vojni, in petindvajseto za protikomunistične izseljence. Kljub oblačnemu vremenu se je zbralo okrog tri tisoč rojakov. Ob 10. je msgr. Anton Orehar začel s sv. mašo. Po pozdravnih besedah krajevnega škofa Tomeja je msgr. Orehar govoril o temeljih krščanskega življenja. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je na orglah spremljal g. Gabrijel čamemik. Vse dopoldne je spovedovalo veliko slovenskih duhovnikov. Po opoldanskem premoru se je malo po 14 uri začel 2. del romarskega sporeda. Prelat Franc Novak je pridigal o Mariji, Materi dobrega sveta. Po govoru so se rojaki, med katerimi jih je bilo veliko v narodnih nošah, uvrstili v mogočno procesijo, ki se je razvijala okoli trga pred cerkvijo. Med procesijo je bil rožni venec in petje Marijinih pesmi. Po vrnitvi v cerkev so bile pete litanije Matere božje, blagoslov z Na jsvetejšim, zahvalna pesem in za slovo pesem „Marija, skoz' življenje". Pred lujanskim romanjem je msgr. Orehar obiskal rojake v Men-dozi, San Luisu in Cordobi, imel zanje duhovno obnovo in vodil tudi njihova vsakoletna romanja. V Mendozi so letos romali v Lu-lunto namesto na Challao in sicer na zadnjo nedeljo v aprilu, 1. maja so imeli romarsko pobožnost rojaki v San Luisu m sicer skupaj s srebrno mašo tarrošnjega dušnega pastirja g. Franca Novaka, v Cordobi pa v soboto 4. maja v pokopališki cerkvi sv. Hieronima. Obletnica Slov doma v Carapachayu Na 1. nedeljo v maju je slovenska skupnost v Carapachavu praznovala 14. obletnico ustanovitve in 5. obletnico blagoslovitve svojega krajevnega doma. Po dviganju zastav je msgr. Anton Orehar daroval sv. mašo, med katero je govoril o duhovništvu. Kulturni program se je začel po skupnem kosilu ob 4 popoldne. Predsednik doma g. Alojzij Sedej in tajnik Z. S. g. Vilko Cuderman sta pozdravila navzoče, glavni govornik g. Milan Magister pa je govoril o poslanstvu slovenskih domov. Učenci Jurčičeve šole so nastopili z zborno recitacijo „Nazaj v planinski raj" in prizorom „Lepa Vida" (ga. M. Pleško), dekleta z rajalno vajo ,,Tam, kjer teče bistra Zilja (gdč. Marija Korošec), prizorček „Cirkus dobre volje" je pripravila Marta Korošec, zbor ..Mladina" (gdč. Terezka Prijatelj) pa je za sklep zapel 3 pesmi. Program je povezoval g. Edi Škulj. svetovne novice Kardinal Jean Danielov — umrl 20. maja je umrl nenadoma francoski kardinal Jean Danie-lou (69 let), ki je sodil med najbolj ugledne osebnosti katolicizma na Francoskem zavoljo pomembnosti svojih bogoslovnih spisov. V štiridesetih letih je vzniknilo v Franciji prenovitveno gibanje na bogoslovnem področju, ki se je imenovalo „nova teologija". Člani gibanja so poudarjali potrebo povrnitve k cerkvenim očetom in še posebej k svetemu pismu, da bi tam iskali navdiha "a revizijo nekaterih verskih vprašanj. Duša tega gibanja je bil Jean Danielou, tesno ob strani pa sta *nu stala Henry de Taibac in Yves Congar poleg drugih pomembnih teologov. Na gibanje in na samega Danielouja so spočetka gledali tradicionalistično usmerjeni teologi z nezaupanjem in celo sumničenjem, vendar se je gibanje postopoma uveljavilo in njegov miselni tok je navdihnil nekaj najvažnejših bogoslovnih opredelitev na II. vatikanskem koncilu. Danielou je bil rojen v pariški okolici 1. 1905 in je vstopil v Jezusovo družbo pri 24. letih, ko je doktoriral iz književnosti in bogoslovja. Duhovnik je postal 1. i938. Od 19-14 je bil profesor na teološki fakulteti v Parizu, od 1962 do 1969, ko mu je Pavel VI. podeb'1 kardinalski klobuk, pa tudi njen dekan. Slovel je kot poznavalec misli cerkvenih očetov, cerkvene zgodovine in različnih verstev. Dobro je poznal tudi marksizem in je zaslovel kot prodoren in bleščeč polemik o krščanstvu, marksizmu, civilizaciji in duhovnosti s komunisti in ateisti pred kamerami francoske televizije. Odprt za razgovor in pripravljen za javno razpravljanje z marksisti in predstavniki drugih sodobnih miselnih tokov je bil vendar Dani-lou med tist;mi, ki niso marali popuščati komunizmu, v katerem je zmeraj videl njegovo brezbožno in totalitarno jedro. Ob svojem obisku v Argentino 1. 1972 je zbudil veliko pozornosti ne le med katoličani, ampak tudi med kulturrrmi krogi drugačnih nazorov. Njegova predavanja v stolnici in po televiziji je poslušala javnost z izjetnnim zanimanjem. Poleg argentinske katoliške in jezuitske univerze mu je podelila tedaj častni doktorat tudi državna univerza v Buenos Airesu. Po smrti kardinala Tisse-randa je postal tudi član Francoske akademije Njegovo bogoslovno pisateljsko delo je obseženo v skoraj 40 knjigah, ki jih odlikujeta jedrnatost misli in slogovna eleganca. Na II. vatikanskem koncilu je bil kot strokovnjak in svetovalec, zadnja leta pa je bil tudi predsednik mednarodnega odbora za teologijo in papežev svetovalec. Pavel VI. je v žalni brzojavki generalu izrazil, da je' globoko uža loščen zavoljo smrti Danielouja, ki je zvesto služil Cerkvi in bil v čast jezuitskemu redu zaradi teološke razgledanosti, zaradi bogastva, pomembnost", in izvirnosti svojih neštetih spisov, ki so v ponos katoliški kulturi, in zaradi prepričljive in zgledne' vere v Cerkev. Konferenca o kitajski miselnosti Katoliška ustanova za raziskovanje in obveščevanje „Pro mundi vita" je v povezavi s svetovno luteransko zvezo začela pripravljati študijsko konfeernco, na kateri bodo razpravljali o kitajski miselnosti in razmerju do krščanske misli. Kon- ferenca bo v evropski jeseni v belgijskem vseučiliškem mestu Leuvnu. Ženski redovi v Indiji V Indiji deluje 120 ženskih redov, v katerih je okoli 33 tisoč domačih redovnic in 1700 tujk. V zadnjih 5 letih je število redovnic poraslo za 75 odstotkov. Ženski redovi v Indiji so med seboj vedno bolj povezani, nenehno pa skrbijo za odpiranje domači miselnosti in kulturi. Posebno skrb posvečajo ženam, mladini in revežem. Želijo biti zares Cerkev ubogih. Misijonski toongres v Rimu Belgijski kardinal Leo Suenens, voditelj marijanskih kongresov, je izjavil, da bo prihodnji kongres v Rimu in sicer 1. 1975. Pavel VI. namreč meni, da je ob svetoletnih pobožnostih, ki bodo v večnem mestu zbrale katoličane z vsega sveta, še posebna priložnost posvetitve Mariji. Papeževe duhovne vaje V marcu so bile duhovne vaje v Vatikanu, ki se jih je udeležil papež in sodelavci v njegovih uradih. Letos jih je vodil argentinski škof Eduardo Pironio, škof v Mar del Plati in predsednik CELAMA, organizacije, ki povezuje južnoameriške škofe. Sestanek Pavla VI z Gromikom 21. februarja je sovjetski zunanji minister, ki se je nekaj dni mudil v Italiji, obiskal tudi Pavla VI. V 50 minutnem srečanju so sodelovali tajnik za zunanje zadeve Cerkve nadškof Agostino Casaroli, s sovjetske strani pa poslovnika Rijov in Dubinin. Obisk, med katerim so govorili o miru, položaju katoličanov v SZ in mednarodnih vprašanjih, je bil zasebne narave. Zasluge Janeza XXIII. Anglikanski p rimaš in nadškof v Canterhury, dr. Ramsey, je priznal zadovoljstvo nad zbliževanjem med katoličani in anglikanci. „Po zaslugi Janeza XXIII.,‘‘ je dejal, ,,se počasi Uresničuje, kar je bilo še pred desetimi leti nemogoče." Vodjči po Rimu Pripravljalni odbor za proslavo Svetega leta v Rimu organizira tečaje za vodiče, ki bodo prihodnje leto udeležencem Svetega leta razkazovali verske, zgodovinske, umetnostne in leposlovne znamenitosti v središču krščanstva. To službo bodo opravljali brezplačno noklicni vodiči, dalje duhovniki, redovnice, laiki in redovniki. Diakonat v avstrijskih škofijah ... Graški škof dr. Weber je dovolil na področju svoje graško-sekanskc škofije vpeljati stalni diakonat. Razen eisenštadjke in celovsko-krške škofije imajo sedaj stalne diakone skoraj v vseh avstrijskih škofijah. ItaMjanski škofje o družini Stalni odbor ital. škofovske konference je ob splošnem razpravljanju 0 razporoki izdal posebno listino, v kateri poudarja pozitivne vrednote nerazvezljivega zakona. Glavne točke listine so: 1. Zakon je nerazvezljiv. 2. Trdna družina je socialna dobrina 3. Kristjan kot državljan je dolžan predlagati in braniti svojo zamisel družine. 4. Politična debata je nekaj povsem naravnega in ne pomeni verske vojne. Pariški pomožni škof glede splava V razprave o sprostitvi zakonskih predpisov glede splava je posegel pariški pomožni škof Pezer. Ponovil je, da Cerkev splavu nasprotuje, ker je spočeto bitje že človek in ima pravico do zakonske zaščite. Zavzel '-e je za pomoč nosečnicam, predvsem bodočim nezakonskim materam. Škofovska sinoda v Rimu 27. septembra se bo začela v Rimu škofovska konferenca, ki bo obravnavala vprašanja evangelizacije sodobne družbe. To bo že 3. redno zasedanje te sinode- Prvo je bilo 1967 Škofovske konference pošiljajo sedaj pripravljalnemu odboru svoje predloge. : Molitveni namen za julij ■ Splošni: Molimo, da bi po j navdihovanju Sv. Duha ide- • al krščanske čistosti prevla-: dal nad spolno razbrzdano- • st jo, ki nas ogroža. Misijonski: Molimo, da bi ■ vsi oznanjevalci evangelija • verno oznanjevali Jezusovo j ljubezen in njegov nauk. ! KJE K/1J DUHOVNO ZIVL1GNJG UVODNIK Hvaležni bodite, verujte resnici, ljubite se med seboj! .............................. 385 IZ ŽIVLJENJA Blagoslovitev cerkve Marije Pomagaj v Bue- CEItKVE nos Airesu ................................ 392 Pavel VI.: Pismo mladini ................... 393 Pismo jugoslovanskih škofov: Preizkus naše vernosti v sodobnem času .................. 402 Korejski mučenci ........................... 408 SODOBNA Premalo in preveč ljudi ..... 415 VPRAŠANJA RAZNO Vprašujete — odgovarjamo ............... 410 Pismo Duhovnemu življenju ............... 411 Kristjani anglikanci .................... 422 Laiki o duhovniku ...................... 438 V DRUŽINI Krščansko urejanje rojstev ............... 424 Zakon — skrivnost zavita v ljubezen .... 426 ZA MLADINO V jutru se začenja življenje ................... 428 Zakaj ne bi smela vedeti? ..................... 430 Greš, Jezus, z menoj? ......................... 432 ROMAN Hudičev advokat ........................ 433 NOVICE Novice iz Slovenije ........................ 439 Med nami v Argentini ...................... 441 Svetovne novice ........................... 445 leto XIJ Številka 7 Julij 1974 Julio XV 7 ..Duhovno življenje66 je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejuje uredniški odbor. Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. Registro de la Propiedad Intelectual No. 843.966. Tiska Vilko s. r. 1., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina. Poverjeniki: ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Ivan Marn, 131, Treevievv Drive, Toronto 14, Ontario, Canada. TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Piazzutta 18, Gorzia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. Naročnina: Celotna naročnina v Argentini in obmejnih državah je zaradi sedanjih gospodarskih razmer 100— pespv za one, ki jo bodo poravnali do konca marca 1974. Pozneje bomo morali pri določitvi naročnine upoštevati nadaljnje gospodarske spremembe; v ZDA in Kanadi 9 dolarjev;; v Avstriji 160 šilingov; v Italiji 3.500 lir; drugje protivrednost dolarja. Denarna nakazila na naslov: Antonio Orehar, Ram6n Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. NASLOVNA STRAN »Duhovnega življenja in »Božjih stezic": arh. Jure Vombergar; stalna zaglav ja: Stane Snoj.