25. štev.
V Kraiyu, 48. junija 1904.
V. leto.
GoReaoee
Totitom in gosfrod^ski list.
Vabilo na naročbo.
«GORIHJIO» stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Prevrtanje bohinjskega predora.
Konec.
■ • ■ Prvotno se je mislilo, predreti celo goro, ne da bi
se vrtalo s stroji. Saj so doslej že dobili minerske partije, ki so se vrlo dobro obnesle in katere najdemo kot edine v zgodovini gorskih in predorskih zgradeb. Vspehi od 21/*, 3 metre ali pa še čez na delavni dan in kraj so veljali kot pravilo. Šele začetkom 1903 se je na severni strani predora opustilo ročno delo, ker se je slo za to, da se predor predre kolikor mogoče hitro in da se na južni strani, kjer je primanjkovalo stavbenega materijala, dobi taisti iz bogatih kamenolomov severne strani. Z ozirom na lepe vspehe, katere je bilo možno izvršiti na severni strani karavanskega predora z uporabljajočitui električnimi stroji za prevrtanje (sistem Siemens & Halske), so se odločili tudi na tej strani za ta način vrtanja. Pod vodstvom konstruktorja inženerja Hauberja, katerega si je pridobil Ceconi za dobo gradnje, se je ta sistem krasno obnesel. V dokaz naj služi, da je bilo sedaj trice trt leta kljub izdatnim oviram, zlasti na severni strani, delo dokončano prej, kakor je bilo prvotno določeno in da se je prekoračilo pri tem le tri metre. Po gradbenem sporedu bi se to moralo izvršiti šele začetkom meseca februvarja 1905.
Po starem rudarskem običaju pomeni pravilno predre t je najvažnejši dogodek, kajti po takem predretju je gora prevrtana in presenečenja se ne morejo več pripetiti ter končana izvršitev nadaljnih del ni več posebno težavna. Ko je padla zadnja stena, ki loči obe strani, se je pregledala na obeh straneh lega, ki je pokazala pravo smer in višino, kakor tudi natančno preračunjeno dolžino predora. In to postavlja skrbno izvršitev podzemeljskega dela v najboljšo luč! Sedaj bo obzidava predora, kakor tudi spodnja in zgornja zgradba naglo napredovala.
Slavnost prevrtanja tega predora je pa tem večjega pomena, ker je to prvo predretje štirih večjih predorov nove železniške zveze s Trstom. Dne 31. m. m. so si inženirji in delavci severa in juga po končanem predretju
podali roke in sedaj bo treba le še v kratkem času obokati in obzidati predor. In to se bo skoro gotovo zgodilo že prihodnjo spomlad, tedaj bodo popolnoma končana predorska dela že mnogo prej pred določenim rokom.
Da se je tako velikansko delo moglo izvršiti v tako kratkem času, je to mogoče le takrat, kadar delajo vsi na tako velikem delu merodajni faktorji v lepi slogi in pridnosti. Predor bo veljal, kakor že omenjeno, po ko-nečni popolni dogotovitvi 20*5 milijona kron. Da moremo pojasniti to velikansko delo, naj pribijemo le eno samo številko, da se je namreč potrebovalo za to zgradbo več kakor milijon metrskih centov samega kamenja. Državno železniško-stavbeno ravnateljstvo, ki je imelo vrhovno vodstvo vseh del v rokah, je posebno skrbno in jako marljivo nadzorovalo ta dela. Stari mojster zgradbe predorov, podjetnik pl. Geconi, ki je kljub svoji visoki starosti neverjetno Čvrst in podjeten, vodja predorske zgradnje, nadzornik Anton Fritz, vsi inženerji in delavci so z združenimi močmi pripomogli k temu, da se je dosegel ta lepi cilj.
II. Izlet slovenskega Sokolstva
v Ljubljani t dneh 16., 17. in 18. julija 1904.
V dolžnosti na delo!
Bliskovito nam poteče čas priprav, deloma izpolnjen po neumornem delu, deloma pa po imenitni brezbrižnosti — lenobi, in stali bodemo pred slovensko javnostjo mala, izurjena četa pravih Sokolov, stali pa bodemo velika četa nepripravljenih, za sokolsko stvar onemelih i m enoma-Sokolov. Sodba bode ostra! Od nje je odvisna nadaljna pot slovenskega Sokolstva. Četudi nas pohvali javno časopisje, nam spleta zaslužene in nezaslužene lavorike, vendar, bratje telovrdci in netelovadci, ne smemo zamolčati, še predno smo stopili pred javnost, da bi bile priprave lahko večje, boljše in vstrajnejše, da nam je treba veliko več požrtvovalnega dela, ako hočemo doseči tak uspeh, da bode odgovarjal številu in kakovosti našega članstva. In, bratje, še imamo trohico časa, da zamujeno vsaj nekoliko popravimo, da odstranimo nekatere napake, in da nastopimo v Ljubljani v kar največjem številu, seveda vsi Sokoli v mislih in srcu; in ne samo po obleki. Da pa omogočimo to, hočemo tu navesti vse one grehe, kateri marsikaterega člana zadržujejo v delu sokol-skem, pa tudi one zadržke, kateri žive v nekaterih fantaziji. In, bratje, naša beseda bodi odkrita in ostra! . ■
Vsak slovenski društvenik, ne samo sokolski, se porodi z jako značilnim izvirnim grehom: v zavesti sije neomejenih pravic v društvu, od katerega zahteva vse udobnotti, noče pa znati za dolžnosti napram društvu, kaj šele o njih izpolnjevanju — tuje mu je narodno društveno dele in — deveta briga! Žal, da se je tudi v naših sokolskih društvih narodilo največ takih članov. In kje nam je iskati Adamovega greha? Ne toliko, bratje, v neznanju sokolske stvari, ampak skoro izključno samo v puhli domišljavosti, brezbrižni komod-nosti, otroSki nagajivosti in osebnosti!
Neznanje sokolske stvari, sokolske misli tvorilo je le v začetku poroda slovenskega Sokolstva vzrok velikih neuspehov, a v dobi, ko se govori o Sokolu skoro v vsaki družbi, smelo trdimo, da so taki člani bele vrane, in če so, so to po lastni krivdi. Vendar pa računajmo z vsemi možnostmi, denimo tudi tem besedo, da naša sokolska naloga ni nič manj, ali več kakor ta, da ustvarimo iz vsacega člana celega Slovenca po telesu, duhu in nravstvenem naziranju, da ga storimo popolnega človeka z močnim, zdravim telesom, s plemenito dušo, trdnega sina prostega naroda, moža neomahljivega značaja, moža resnično demokratičnih, svobodomiselnih in naprednih načel. Pristavimo še: ljubezen do naroda, ljubezendo svobode, ljubezen de svojega narodnega bližnjega — in brezobzirna konkurenca in boj vsem, kateri nas zadržujejo v naši svobodi, v našem narodnem razvoju in napredku. — A ta ljubezen, ta konkurenca in boj ne bodi slep, ampak odkritosrčen in premišljen! Povedali smo cilj naših teženj, povedali pa tudi že način poti k visokemu cilju in, kdor ima slovensko srce, ne bode poprašal še po dolžnostih, vsaj njih broj je neštet in izbera velika!
Puhla domišljavost! Delimo jo na dva glavna razreda: stanovsko in domišljavost, katera vse zna. Pretrcsimo stanovsko: ona nam dela pri našem sokolskem delu največ ovir in težkoč. Uradnik se sramuje družbe trgovca, trgovec obrtnika, obrtnik rokodelca, in kaj šele dražbe preprostega seljaka. A, bratje, naša sokolska stvar ne zna razlike stanov, pred njosmovsijednaki, vsijednakovrednisinovi istega naroda, in vsak stan je njega neobhodno potrebni del, kateri, če bi se odkrušil od velike narodne stavbe, bi storil to na kvar celega naroda. Stan ob stanu, jeden k življenju druzega potreben, a vsak odločno naroden, cel Slovenec. Domišljavost je znak puhlo-glavosti, puhloglavost sestra surovosti, surovost, neotesanost pa hčerka neolikanosti, neomi-kanosti! Kogar to zadržuje od sokolskih vrst, naj ostane sam na svojem vzvišenem mestu, a druge pa Vas kličemo pod naš prapor k delu, neumornemu h velikemu. Pomnožite naše čete, da bode slovensko Sokolstvo nastopilo častno, in da bode račun našega dela dober! — Domišljavost, ki vse zna. Nahajamo jo pri članstvu vobče, kot posebno species pa še v telovadnici. Cesto opažamo pri članstvu, da kaj nerado pohaja redovne in koračne vaje, če jih sploh pohaja. In zakaj? Veliko jih je bilo vojakov, in posledica je, da žive v prijetni zavesti, da izborno <marširajo» in «eksercirajo». Pustimo pa to, ali res tako znajo, popolnoma na stran in pribijmo samo to, da je sokolski korak drugačen, da so tudi nekatere premene redovnih tvorb različne od vojaških, da so jim neznana slovenska povelja, vrhutega pa, da je njih sveta dolžnost, da vzdržujejo princip redu in discipline. Ako starejši dajo slab vzgled, ni čuda, da niso mlajši nič boljši. Pohajajte vsi redno koračne vaje! — V telovadnici zlasti pri kacih večjih pripravah se odlikujejo nekateri po tem, da mislijo, ako se jim kaka vaja paikrat posreči, da isto že znajo. Temu ni tako! Vajo ne znaš toliko časa, dokler nisi v nje izvajanju siguren, dotlej pa jo pridno vežbaj ter ne bodi domišljav. Manj domišljavosti, več pridnosti in rednosti.
Brezbrižna komodnost. Prijetno je živeti v lepem miru in brezdelavnosti, ali sramotno je in nečastno.
Greh, velik naroden greh pa je odtezati se narodnemu delu. Kdor stori to iz osebne komodnosti, stori hudodelstvo na slovenskem narodu, kajti mi smo tako maloštevilni, da mora staviti vsak svojega moža vedno in povsod. Prebudite se iz tope letargije! Gibanje in delovanje je življenje, mir in tiha resignacija pa je smrt, tako posameznika, kakor celega naroda. Prepričani, da, trdno uverjeni smo, da bodo te naše besede brezuspešne, da bodo pri nekaterih vzbudile ironičen nasmeh, znak najvišje izobraženosti in olavoričene dosluženošti. Bodi! Korakali bodemo tudi brez teh dalje svojo pot, pot, na kateri ni počitka ni miru!
Posebna bolezen našega društva pa je: otroška nagajiv ost Pokazala se je na društvenem telesu ob ustanovitvi vaditeljskega zbora, spremljana od mrzlične razžaljenosti. Najboljša medicina proti nji je trezna razsodnost inpaprava ljubezen do sokolske stvari. Onim bratom, kateri bolehajo na tej bolezni, to najbolj priporočamo, druzega sokolskega zdravila ni. Će to ne pomaga, jih je Sokolstvo prisiljeno pokopati pri živem telesu. Torej!
Navedemo naj še osebnost! Veliko veljavo ima ta naglavni greh v vseh društvih, težka je borba zoper njega. On zamori često vsako delovanje, nastane boj oseb na kvar celoti. Vam, katerim so morebiti iz osebnih nekatere osebe v naših vrstah neljube samo toliko, da ste zelo kratkovidni in malenkostni, ako vas to tira od stvarnega dela. kažete s tem, da vam ni nič za stvar, ampak vse za osebo, in s tem zapadete počasi do m i š-lj avosti.
Pripomnimo, da nekatere zadržuje od naših javnih nastopov tudi to, ker si morajo v tem slučaju nabaviti društveni kroj. To pa je tako malenkostno in tako malo požrtvovalno, ako pomislimo, da v večjih slučajih raz-mečejo denar na jako nespameten, nepotreben način. Nabavite si kroj, kdor le more! Vsaj stane mal denar.
Bratje! Našteli smo vse glavne grehe, kateri so krivi vseh neuspehov in samo na Vas je, da jih uvažujete in sami priznate: Tako je, a v prihodnje ne sme več biti! Možka taka beseda. — In videli bodete, da bodete potem sami s seboj zadovoljni, zadovoljno bo z Vami Sokolstvo in vsa slovenska javnost. Ali bi ne bilo sramotno za Sokola, stati v Ljubljani med gledalci ter kričati: Jaz sem tudi Sokol! Ako si Sokol, pokaži to s dejanjem. Bodi vsacemu deviza: pripravljajmo se, izpopolnjuj m o se vsi, da postavimo častno sokolske dneve v Ljubljani! Veže nas k temu sveta narodna dolžnost, bratje, in kdor jo ne izpolni, stori s tem veliko krivico, veliko škodo vsemu Sokolstvu, in ostal bode celo svoje življenje klepetav in prazno, hipno navdušen — gledalec!
V Kranju, 18. junija.
Razpust državnega ibora. Iz najresnejših političnih krogov se čuje, da hoče vlada na jesen razpustiti državni zbor.
Vojaške vesti. Dunajski listi napovedujejo za prihodnjo jesen nova vojaška bremena, ki bodo nastala vsled revizije vojaškega zakonika in vsled zvišanja števila rekrutov. — Praški socijalno-demokratični list < Pravo lidu» objavlja razglas poveljstva 8. kora v Pragi o nedeljskem počitku pri vojakih. Vojakom naj se kolikor mogoče nudi nedeljski počitek. V šoli za enoletne prostovoljce in podčastnike naj se ne poučuje v nedeljah in praznikih. Nobeno splošno zdravniško preiskovanje se ne sme vršiti ob nedeljah in praznikih. Tudi raporti naj se omeje le na najvažnejše zadeve. Vojaški ukaz naj se izda neposredno po jedi. Pri konjenici naj se uredi tako, da daje ob nedeljah in praznikih en mož dvema konjema krmo.
Za fiuancijalno samostalnost Hrvatske se je dne
12. t. m. vršil shod, ki se je sijajno obnesel. Skoro vse mesto je bilo večinoma v zastavah. Shoda se je udeležilo kakih 15.000 oseb. Dr. Derenčin je zahteval, da naj se združijo vse stranke, da se odpravi nagodba in zagotovi iinancijalna samostojnost Hrvatske. Dr. V r b a n i ć je pojasnjeval, da je nova nagodba sicer nekoliko boljša
od stare, a vendar še vedno jako krivična. Dr. Frank je ostro obsojal ogrsko finančno politiko in zahteval financijalno neodvisnost Hrvatske. Govorila sta še realist Radič in neki socijalni demokrat. Sprejeli sta se dve resoluciji: prva zahteva financijalno neodvisnost, druga pozivlje na agitacijo za dosego tega namena. Shod se je izvršil v najlepšem miru.
V češkem deželnem zboru so Nemci pričeli takoj v prvi seji z obstrukcijo. Nemci so predlagali 10 minut odmora in glasovanje po imenih. Čeh dr. Heroldjeimel ognjevit govor o nemški obstrukciji v Pragi in o češki na Dunaju ter končal svoje izvajanje, da je eksistenca habsburške dinastije odvisna od češkega kraljestva.
Is Macedonije. Odkar se je izvršil atentat na železnici, so dobili vojaki ob železnici poostreno službo. Zadnje dni so te straže ob železnicah zaprle 18 Bolgarov.
— Turška vlada je pozvala tvrdko Krupp, naj čimpreje izdela in dopošlje naročenih IG baterij brzostrelnih topov.
— Turška zopet z veliko naglico nadaljuje oboroževanje svojih čet v Macedoniji. Vsak dan prihajajo v Macedonijo mladi častniki iz vojaške šole v Carigradu, še preden so dovršili svoje študije. Zadnji teden jih je prišlo okrog 250. Tudi brodovje se obnavlja z veliko naglico.
Tedenske politične vesti. Umrl je srbski pesnik Zmaj Jovan Jovanovie. — Bogati red kartuzijancev je hotel z dvema milijonoma podkupiti ministrskega predsednika Combesa, da bi jih pustil na Francoskem. Combes je seveda odklonil ponudbo. Poslanec Millerand je prišel nato prosit Combesa, naj molči o zadevi, kar je tudi Combes storil zaradi republikanske vzajemnosti. Toda, ker bi ga sedaj Millerand rad izpodrinil ter je namiga val v zadnji seji, kakor da bi se bil Combes okoristil s premoženjem razpuščenih kongregacij, noče več molčati ter je izročil celo umazano intrigo preiskovalni komisiji.
Dopisi.
Iz kranjske okolice. Na svojem potovanju pridem v Naklo. Vse je bilo nekam novo in praznično. Praznovali so trojno slavnost Blagoslovili so ta dan nov vodovod, gasilno orodje in lepo novo šolsko poslopje. O, to je bilo lepo!  Vsega popisati mi ni mogoče. Omenim naj le slavnostni govor. Pri banketu se vzdigne precej velik mož (ime sem pozabil), pokašlja in začne: «Dragi Na-klanci!   Danes praznujemo tri važne reči. Ustanovili smo požarno brambo in oskrbeli si potrebnega gasilnega orodja. Pa to bi nam malo pomagalo, ako bi ne imeli vode. Zato smo napravili nov vodovod z dobro pitno vodo, zraven pa tudi poseben vodnjak, v katerem je vode, da lahko pogasimo kar tri vasi. Danes pa smo blagoslovili tudi novo šolsko poslopje. Mi zavedni občani smo prostovoljno sezidali poslopje za naše ljube otročiče, katerih vzgoja in pouk nam je močno pri srcu. Vse to smo napravili sami.   Toda prvo zaslugo pri tem pa imata dva gospoda v naši fari. Ta dva sta se posebno trudila, ne le z besedo, ampak tudi v dejanju. Pokazala sta, da jima bije srce za korist občanov. Ta dva požrtvovalna moža sta naš oče župan in naš gospod župnik. «Bog ju živi!» Bog ju živi!» zadoni iz sto in sto grl. Tudi jaz navdušen kličem: «Bog ju živi* in maham s klobukom — toda, kaj je to? Nekdo me trese. Nekam Čudno mi je. Pogledam, kdo me trese, in zagledam svojo mamico. Malo nejevoljen rečem: «Kaj pa hočete? Tako lepo je pri slavuosti v Naklem!* Ona pa se smeje in govori: «Kaj v Naklem si? Ali ne vidiš, da si doma! Sanjalo pa se ti je kaj posebnega, da si mahal z rokami in vpil: Bog ju živi!*  Pogledam okrog sebe in vidim, da sem res doma na zori. Žal mi je, prav žal, da so bile le sanje. Vesel sem pa vendar, da sem imel priliko vsaj v sanjah slaviti dva tako delavna in požrtvovalna gospoda. Popotnik.
Iz selške doline se piše: V soboto, dne 4. t. m. je moral biti naš župnik Tomaž Rožnik silno slabe volje, ker je našega kovača — sploh vzornega delavca — pri svojem hlevu vrgel čez most v vodo. Fajmošter, ki napade kovača in ga vrže čez most v vodo — to je vendar nekaj novega. Prihodnjo nedeljo zjutraj je pa
fajmoštru pri masi postalo slabo. Ni čuda, ko tako rad popiva po klerikalnih gostilnih do enajstih in celo do polnoči ter se ga nasrka tako, da še kovače meče čez most v vodo. Ej, preljubi Tomaž, kam vendar krevljasi I* Krope. Samostojni žebljarski obrtniki Krope in Kamne gorice objavljajo v »Slovenskem Narodu* naslednje: Pri prvi žebljarski in Železo-obrtni zadrugi v Kropi in v Kamni gorici, registrovani zadrugi z omejeno zavezo, so se zgodile in se gode še dandanes tako nečuvene nerodnosti, da nikakor ni več mogoče molčati o njih, nego zahteva javni interes, da se kompetentne oblasti opozore na te razmere. Po devetletnem trudu, ugonobiti vse samostojne obrtnike v Kropi in v Kamni gorici, si je konečno pripomogla žebljarska zadruga v Kropi do zdavnaj pričakovanega bankerota. Žebljarska zadruga je, kakor vsaka druga zadruga, prva leta krasno uspevala, vsaj tako kažejo računi, katere je umetno sestavil znani mojster Pele pod pokroviteljstvom tistega podjetja, kateremu je sodišče vtisnilo na čelo pečat sleparstva. — Dne 25. majnika 1.1. je imela zadruga svoj občni zbor, na katerem je odobrila letni račun za upravno leto 1903. Podpisano je poročilo in bilanca od načelništva in nadzorstva, sestavljeno baje po novoustanovljeni «Zadružni zvezi*, ki je hitela pri ti priliki dokazali, da je ostala zvesta sleparskim načelom svoje matere 'Gospodarske zveze*. Posameznih toček ne bodemo sedaj pojasnjevali, ker prosimo, da te sodnijska preiskava pokaže v pravi luči. Za danes se sklicujemo le na sledeče, v bilanci navedene številke: 1.) Denarni promet: Skupna svota denarnega prometa je v bilanci za znesek K 26.032*92 previsoko navedena, pripravljeni smo to sodniji točko za točko dokazati. 2.) Bilanca izkazuje K 5806*76 izgube, katera izguba je pa v resnici petkrat večja, ako se upoštevajo sledeče točke: a) Vrednost blaga je, kakor nam je dobro znano, najmanj za 5000 K previsoko cenjena, ker je od trgovcev kot nerabno vrnjeno blago vpisano po ceni rab-nega blaga, b) Med terjatve so pa vštete tudi terjatve trgovcev, od katerih zadruga splošno nima pričakovati vplačil, ali pa le deloma, ker so v konkurzu, tako da ed zgoraj izkazanih terjatev ostane največ 50.000 K pokritja.
c) Zadružne nepremičnine, katere so razen treh skladišč in verigarne deloma razvaline ali podrtije, se baje po izvedencih in cenilcih cenijo k večjemu 12.000 K; v bilanci pa jih najdemo z zneskom K 19.026*43 navedene.
d) Premičnine zadruge naj bi bile po bilanci vredne K 16.957*62. Ker pa te premičnine tvorijo zastareli stroji, kladiva i. t d. in se je od vračunjenih premičnin tudi marsikaj odprodalo, kar pa *e ni odpisalo v knjigi, je njih vrednost za 3000 K previsoko cenjena. K izkazani izgubi K 5806*76 prišle vsi predstojeće zneske (okroglo) 21.000 K, znesek obresti deležev za leto 1903 K 1900 in davek v znesku 1200 K, znaša prava izguba bilance K 29.906*76. Od tega zneska je odšteti rezervni zaklad K 12.442*58, ostane torej nepokrita izguba K 17.464*18, katera je v računu za 1. 1903 protipostavno prikrita. Dobiček pri blagu znaša, če bi bila zadružna bilanca pravilna, K 18.942*57 in ne kakor je nepravilno izkazano na K 31.588*32, kateri znesek so naračunali na ta način, da so všteli vpisnino K 12.645*75, ki splon ni vplačana. Ni li torej zadruga na pragu bankerota? Zakaj ne likvidira, ako člani ne morejo poplačati izgube s svojim jamstvom ? Ćuli smo tudi, da pripravlja 'Gospodarska zveza* ali 'Zadružna zveza* nova pravila za zadrugo in jo namerava preosnovati v toliko, da bi dobila pokritje za svoje posojilo v znesku 60.000 K. Kdo bode pa pokril izgubo, to je deveta briga teh poštenjakov, katerim daje država iz davčnih sredstev bogate podpore, s katerimi potem sleparijo. — Načelstvo zadruge vobče ne izpol-nuje zadružnih pravil. Za ta slučaj navajamo le sledeče točke, in sicer: §§ 12., 12., 18., 49., 44., 31. in 36. zadružnih pravih, kateri se niso nikdar upoštevali. Tudi nasprotuje zadruga zadružnemu zakonu v tem, da v dobi osmih let ni nobeden delavec vplačal opravilnega deleža, ter so se jim isti, dasi jih nihče ni vplačal, šele v devetem upravnem letu vpisali v knjige. Opravilni deleži se izplačujejo — kakor odpoved delavca — v 14 dneh. Nadalje kupuje zadruga izdelano blago tudi od nečlanov;
polovica tistih ljudi, ki dajejo svoje blago zadrugi, niso člani. — Izmed vseh samostojnih obrtnikov Krope in Kamne gorice ima zadruga v svojem podjetju samo dva prava član. Drugi člani pa so: Fr. Šolar s soprogo, sestro, bratom, nečakinjo; dva uradnika zadruge, 10 delavcev, 4 zasebnice in 3 umrli Člani. Kot član je vpisan tudi veleslavni — deželni odbor. Delavci zadruge so pa člani s protizakonitimi opravilnimi deleili ter nimajo nikakih pravic -niti dolžnosti. Pri natančnem razmotri-vanju zadružnih razmer se nam nehote vsiljuje misel, kakor da bi bil edini cilj v Kropi bivajočih pravih članov, zadrugo v sebične namene izkoriščati ter si pod imenom •Zadruga* — mesto delniška družba — pridobivati vladne podpore. — Da se je žebljarska zadruga kljub vladnim podporam približala bankerotu, je vzrok: a) nesposobno vodstvo, b) ogromni upravni stroški in c) izstop imovi-tejših uglednih članov radi nezaupnosti nasproti načelniku zadruge. Cuje se, da je baje tudi lastni brat načelnika odpovedal svoje deleže. — Ko ni znani Gosti nčar na Javorniku opravil ničesar, je prišel — bržkone na povelje dr. Kreka & Gomp. — v Kamno gorico in Kropo. Konsumarski oče dr. Šušteršič je vedel, da so si ti obrtniki in zadruga nasprotni; sklical se je torej shod, na katerem se je delavcem obljubilo, da, ako vstopijo vsi k zadrugi v delo, prejmo dve kroni plače na dan, tudi za slučaj, da zadruga nima naročil. Delavci se podpisali pogodbo in zapustili vse samostojne, nad 30 let obstoječe tvrdke. Za prestopek pogodbe tekom enega leta se je določila kazen, in sicer: bičanje do krvi ali pa šestmesečni zapor. No, mislimo, da 'Gospodarska zveza* s tem korakom, še ni pridobila zadrugi posojenega zneska 60 tisoč kron. Kaj so pa delavci dosegli s tem korakom, pokaže bližnja prihod njost. Že vsled tu navedenih dejstev, katera že samaobsebi vzbujajo pri interesentih pozornost, naj-uljudneje prosimo slav. c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, katero je — žal brezuspešno — že blagohotno posredovalo v varstvo pravic samostojnih obrtnikov kot davkoplačevalcev, da napravi konec neznosnim razmeram pri žebljarski zadrugi v Kropi, in visoko c. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oziroma c. kr. deželno pravdništvo v Ljubljani, da uvede proti žebljarski zadrugi in njenemu vodstvu strogo preiskavo.
Z Bleda. (Raznoterosti.) Na Bledu smo dobili druzega policaja, tako da imamo sedaj dva. — Občinski odbor je sklenil v zadnji svoji seji, da se napravi za vas Rečico lastni vodovod. — Obrestno mero za dolg tukajšnje cesar Franc Joželbve šole je mestna hranilnica v Radovljici znižala od 4»/« na 4 \/t •/,. — Zdraviška komisija je kupila 22 oralov obsegajoč svet »Stražo*, iz katere je krasen razgled po jezerski gladini. Tukaj se napravi lep, modern park, ki bo javen, torej vsakomur pristopen. V njem se postavi godbeni paviljon, kjer bo svirala zdraviška godba. Poleg njega bo tudi veliko plesišče, ki bo pokrito, dalje zelo udobno kegljišče in igralni prostori za otroke. Kdor bo hotel, se bo lahko peljal v park s kakorkolišnimkoli vozom. Zdraviški list bo letos izhajal vsako sredo zjutraj. Od 1. majnika do 15. junija je došlo na Bled 232 tujcev.
Iz Žabnice. Če «svetinjarice> prirede romanje v Crngrob, takrat vedno ploha spira te «ncomadeževane» device. Bog gotovo bolj ljubi sokole, kajti v nedeljo 2. t. m. popoldne je ves čas tako lepo sijalo božje solnce, ko se je mudil med nami vrli 'Gorenjski Sokol* iz Kranja. Ta lep dan nam bo ostal v neizbrisnem spominu in prav srčno želimo, da bi nam bilo skoro zopet mogoče pozdraviti v svoji sredi toliko drazih gostov. Prihitelo je v Žabnico nebroj občinstva iz Kranja, Škofje Loke in sosednih vasi. Mnogoštevilna množica je z zanimanjem prisostovala izborno uspeli telovadbi, po telovadbi se je pa razvila živahna, neprisiljena zabava. Meščan in kmet sta prijateljski občevala, in tu ni bilo opažati tiste napetosti, katera se ponekod umetno vzdržuje samo zato, da bi se oba, drug na druzega navezana stanova preveč ne spoznala in zbližala. Kljub ogromni udeležbi se je izvršilo vse v najlepšem redu. In to neizrečeno peče staro-loškega kapelana Florijančiča, kateremu so, po vsem soditi, zopet zrastle po škofjeloškem bazenskem sodišču pri-
strižene perutnice. Dvakrat je prifrčal v Žabnico, da bi mu o sokolskem izletu kaj povedal za 'Slovenca* naš gospod Jurij, ki je poslal na veselični prostor vohunit svojo debelo ter grdo kuharico in ubogljivega mež-narja. Ker pa Florijančič ni mogel nič napačnega izvedeti, je na drug način hotel utešiti svojo onemoglo jezico. Poročal je v 'Slovenca*, da so dekle in pastirji sprejeli •Sokola*. Prepričan naj bo preč. g. kapelan, da je nam prav vseeno, kako nas on imenuje. Če bi tulili v njegov hripavi rog, potem bi nas počastil tako kakor Koblar s častnim priimkom «pravi Gorenjci*. Ker pa vemo. da je najslabši žabniški pastir več vreden, kakor najboljši kapelanovih podrepnikov, zato prosimo vsak dan Boga, da bi nikdar tako globoko ne padli, da bi nas Florijančič začel hvaliti in da bi nas prišteval med svoje ostrižene backe. Ta pobožni mož je pokazal tudi svojo krščansko ljubezen v pravi luči. Izmed mnogoštevilnih škofjeloških izletnikov obregnil se je le ob nekega obrtnika samo iz tega vzroka, da bi mu odjedel malo kruhka. Vsa čast takim gospodom!
Naši starološki prijatelji so nam sporočili pretresljivo novico, da debela Blažeškova mati sedaj kar naprej točijo prav debele solze. Jelovčanova mama se nič več ne morejo prav iz srca veseliti svojega obsežnega življenja, odkar jim »Narod* in 'Gorenjec* kratita spanje. Oblastni Blažeškovki se pač ni nikdar sanjalo, da bi se tudi nji moglo pripetiti kedaj kaj tacega, kar je drugim privoščila tako iz srca. Sedaj, ko je že parkrat prejela zasluženo plačilo v teh šmentanih «cajtengah>, milo tarna in jadi-kuje, da bi ponehal ta nepotrebni prepir. Ona tudi prav dobro ve, da so jo v ta sitni položaj spravili njeni dobri, a dolgojezični prijatelji, pred vsem kapelan Florijančič in penzijonirani obč. svetovalec Triller, p. d. Jernač, kateremu je škofjeloško sodišče odbrusilo predolgi jezik in zato zaračunalo 75 svitlih kronic Ker kazensko sodišče ta posel predrago opravlja, namerava neki Blažeškovka sama napraviti velik brus ali «žlajf», na katerem si bota Florijančič in Jernač zastonj lahko brusila svoje jezike, kajti Žagar p. d. Princ in Talanovška Meta (sestra preč. go-poda zapoškega fajmoštra) sta že izjavila, da bosta brezplačno vrtila kolo. Morda bota zadnja dva porabila to lepo priliko in tudi svoja dolga jezika pritisnila malo na «žlajf», da ne bosta imela sitnosti v Skofji Loki. Bla-žeškovi mami pa želimo, da bi dosegla najlepše uspehe s svojo novo in res prav umestno napravo. Kadar je nihče ne bo videl, naj tudi zase nekolito pogoni tisti «žlajf» in potem bo imela mir pred «cajlengam»!
Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
vsem tvojim podružnicam.
Vsepovsodi se priznava, da je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prepotrebna; vsepovsodi se priznava, da je njeno delovanje v največjo korist našemu milemu narodu; vsepovsodi se priznava, da je ista vsestranske podpore potrebna, če naj doseže svoj zvišeni smoter, vkljub temu pa nima naša družba v svojem narodu tiste splošne podpore, ki bi jo morala dobivati. Za Čehi z njihovo 'Osrednjo Matico* stojimo daleč, daleč Slovenci s svojo 'Družbo sv. Cirila in Metoda*. Denarni primankljaj se družbi veča leto za letom. Leto za letom so ogromnejše potrebščine, a podpore, ki naj pokrijejo družbine potrebščine, pa ne rasejo sorazmerno ž njimi.
Prevažna vprašanja čakajo že davno rešitve, a gmotno družbino stanje ne pripušča, da bi se rešila ugodno. Prispevki, ki prihajajo naši družbi, so postali tako pičli, da ista ne more več izhajati brez izrednih denarnih operacij. Ako oni faktor, ki ima edin korist od naše družbe, naš slovenski narod, ne podpre naše družbe tako, da bi mogla izhajati, prisiljeno bode vodstvo opustiti realiziranje marsikake koristne naprave. Naval s tujejezičnih strani na naš narod je vedno hujši in ljutejši. A sredstva naše družbe so v primeri s sredstvi naših nasprotnikov prav malenkostna in radi tega v takih slučajih ne moremo tako delovati kakor bi želeli in morali.
Prva opora naši družbi pa so podružnice, ki so posejane po vsem slovenskem ozemlju. V njih naj bi
se zbirali vsi Slovenci, bodisi gospod ali kmet, ter naj bi na ta način podpirali svojo matico: Družbo sv. Cirila in Metoda. Mnogo je podružnic, ki res redno delujejo, ki pobirajo doneske članov ter jih vestno pošiljajo glavni družbi. — Vsem tem bodi tu prilično izrečena najiskre-nejša zahvala na njih neumornem domorodnem naporo-vanju. Te podružnice naj bi bile vzgled rodoljubja vsem onim podružnicam, ki takorekoč spe. In teh je žal mnogo. Tem podružnicam, oziroma njih vodstvom, veljaj v prvi vrsti pričujoči poziv. Zdramijo naj se. pomneč, da je vsak nas toliko, kar premore, za mili narod storiti dolžan.
Podpisano vodstvo se torej pozivlje do vseh svojih podružnic s prošnjo, naj iste, kjer je le mogoče in čim-preje prirede kakih veselic naši družbi v korist ali pa vsaj čimpreje nabero prispevke svojih članov za leto 1904 ter jih vpošljejo vodstvu, da ne pride družba v najneprijetnejše položaje. Sedaj trkamo — odprite! Če preslišite glas, ne sodite nas, ko bo prepozno, ne recite, da smo bili mutasti takrat, ko nam je bila dolžnost govoriti.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 8. junija 1904.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Vabilo na naročbo. Cenjene naročnike, katerim poteče s prihodnjo številko naročnina, uljudno prosimo, da nam čimpreje izvolijo taisto vposlati, da se redno pošiljanje lista ne pretrga.    Upravništvo »Gorenjca*.
Promocija. Včeraj, 17. t. m., je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Janko Žirov-nik, pravni praktikant c. kr. deželne sodnije v Ljubljani in sin g. nadučitelja Janka Žirovnika iz St. Vida pri Ljubljani. Častitamo!
Poročil se je minulo nedeljo g. Slavko Rus, og-njičar pri trdnjavskem topničarskem polku št. 4 v Pulju, z gospodično Mici Funtkovo iz Mengiša.
Koblarju ni prav, ker se večkrat bavimo z njegovimi pridigami. On memda misli, da mora ostati v cerkvi, kar se v cerkvi govori in da se sploh ne sme o prepovedih razpravljati po javnih listih. Zato je minulo nedeljo rohnel nad tistimi, ki po njegovem mnenju ne hodijo v cerkev, da bi poslušali »božjo besedo*, marveč zato, da prenašajo, kar g. Anton propoveduje. Zbodla ga je zadnja «Gorenjčeva> notica in v svoji jezi je nekatere poslušalce po krivem obdolžil. Verniki pač hodijo v cerkev, da bi poslušali božjo besedo, a če se jim žalibože premnogokrat mesto kruha nudi kamen, in morajo v cerkvi poslušati politične pridige, potem je povsem naravno, da ogorčeni poslušalci spravijo v javnost Koblar-jeve neslanosti, ki niso v nikaki zvezi z božjo besedo. Koblar naj se lepo drži božje besede in «Gorenjec* se niti brigal ne bo za njegove pridige. Potem mu tudi sebi v obrambo ne bo treba navajati sv. pisma: Kdor nas pcsluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje i. t. d. Te besede morejo veljati le takrat, če duhovnik res oznanjuje zgolj božjo besedo, če pa na prižnici zganja politiko, ki nima z vero ničesar opraviti, potem ni težko uganiti, na kom bo kvečjemu lahko obtičalo to zaničevanje!
Serenada. Naš vrli tamburaški zbor je imel izvanredno čast dne 15. t. m. od 9. do 12. ure zvečer vsled brzojavnega vabila grajščaka g. Jankota Urbančiča v graj-ščini Turn pri Preddvoru pred Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvodi Leopoldu Salvatorju, ki je bil povodom potovanja generalnega štaba z več častniki istotam navzoč, igrati pri supeju. Nj. c. in kr. visokost je blagovolil izraziti njega najvišjo zadovoljnost. da je zbor tako dovršeno igral ter se je blagovolil milostno zahvaliti za izvanredni užitek. Vrli tamburaši pod vodstvom g. J. Depollija so bili za njih neutrudljivo pridnost in za vedno večji napredek odlikovani z najvišjim priznanjem Nj. Visokosti samega. — Pri koncertu v nedeljo dne 12. t m. je imel zbor izvrsten uspeh v vsakem oziru in je pričakovati, da ga še večkrat slišimo. — Kakor se čuje, namerara zbor prirediti koncert na Bledu ter na Jezerskem, spojenim z izletom.
Nova poštna zveza Kranj-Jesenko, katera je bila z odlokom c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu namesto opuščene zveze do Kokre (Povšnar) z dnem 16. L m. vpeljana, je izvrstna za naše turiste. — Odhod iz Kranja na Jezersko ob 8. uri 45 min. zjutraj (od vlakov z Gorenjskega 6. uri 26 min., oziroma iz Ljubljane 8. uri 04 min.) ter prihod z Jezerskega v Kranj ob 7. uri zvečer (k vlakoma v Ljubljano ob 7. uri 56 min., oziroma na Gorenjsko ob 10. uri 44 min.). — Poštni voz (brek) je do 15. septembra dvovprežen, od tega dne naprej pa enovprežen s 6. sedeži. Vozni na je za sedež (osebo) 2 K 80 vin. Dobro bi bilo, da se opozorijo po časopisih naši gg. turisti na to že davno pogrešano, res izvrstno zvezo na priljubljeni izlet Jezersko, Češko kočo i. t. d.
Promenadni koncert tukajšnje meščanske godbe bo jutri v nedeljo ob dvanajstih v »Zvezd i» z naslednjim sporedom: 1.) V. VVlassak: Vitez Berks. koračnica; 2.) Ziehrer: Dunajski meščani, valček; 3.) V. Wlassak: Venec slovenskih pesmi; 4.) V. Wlassak: Brhka Kranjica, polka francoska; 5.) Balfte: Odlomki iz opere »Ciganka*; 6.) L. Husso: Steinriegler-koračnica.
Na Gatteju napravi dne 23. t. m. (na kresni večer) koncert meščanska godba v Kranju.
Is Stare Loke se nam piše: Ko je naš kapelan Florijančič čul o odstopu župana Dolenca, se je samega veselja zopet začel v »Slovencu* postavljati na glavo in je celo pozabil na onih 200 kronic, katere mu bo treba šteti za lepo obnašanje na cvetno nedeljo. Mislil je, da se bo kar njemu na ljubo vršila nova volitev in da bo izvoljen županom po njegovi in po milosti Blažeškove matere večni kandidat, ki bi bil slepo orodje v rokah kapelanovih. Videl se je že neomejenega gospodarja v starološki občini in v duhu se je že kar zibal na vrhuncu svoje slave. Pa mož je zopet enkrat padel raz lojtro in, dobri kakor smo, upamo, da je padel kakor prvikrat na mehko. Jelovčanova mati ga bodo že potroštali. Na veliko žalost kapelanovo in njegovih petoliznikov je ostal g. Dolenc župan in nadejamo se, da bo vztrajal na tem zaupnem, četudi pri naših napetih razmerah težavnem mestu. Če bi pa bili morali voliti novega župana, naj si Florijančič ne domišlja, da bi segli po katerem njegovih podrepnikov. Izvolila bi večina svojega pristaša, če ne iz Stare Loke, pa iz Žabnice ali Rateč. Florijančič naj tedaj čaka boljših časov in naj ne hodi preveč krog »gadušarjev*. Gadov pik v veliki vročini je tako nevaren, da bi se niti Jelovčanova mati ne upali izsesati strupa, čeprav so nekaj takega obljubili. Pač bodo pa lahko šteli tistih 200 kronic, ker so v Ljubljani odobrili obsodbo škofjeloškega kazenskega sodišča. Kapelan Florijančič je pa tudi 200 kron med brati vreden.
Sadna razstava na Gorenjskem Iz Radovljice se nam piše: Sadna razstava se namerava prirediti jeseni za radovljiški okraj. V ta namen se je na vabilo pripravljalnega odbora zbralo dne 5. junija 20 mož iz celega okraja na Bledu, kateri so se pomenili potrebno in volili stalni odbor iz celega okraja. Ta odbor je zadnjo nedeljo v Lescah volil ožji odbor in razne odseke. Predsednikom je bil voljen g. Fajdiga, posestnik iz Radovljice, ki je sploh sprožil to stvar, podpredsednikom g. nadučitelj Rus z Bleda, tajnikom g. nadučitelj Grčar z Radovljice in blagajnikom g. nadučitelj Ažman z Brez-nice. Razstava se bo priredila v Radovljici v graščini. Odbor mora iti takoj na delo, ako hoče v tako kratkem času izvršiti najpotrebnejše priprave za razstavo. Upamo, da bo odbor storil svojo dolžnost in pri tako lepo obetajoči sadni letini priredil sadno razstavo, ki bo odboru in Gorenjcem v čast.
Is Radovljice se nam poroča, da je imela dne 31. maj-nika t. 1. podružnica slovenskega planinskega društva za radovljiški okraj svoj občni zbor. Gospod dr. Janko Vilfan je podal svoje poročilo kot predsednik, tajnik in blagajnik za preteklo leto. Obžaloval je brezbrižnost članov za to važno društvo v minulem letu in izrekel upanje, da bi novi odbor zanesel novo življenje v društvo. Poročilo g. dr. Vilfana se je vzelo na znanje, potem pa se je prešlo k volitvi novega odbora in so bili izvoljeni naslednji gg.: dr. Vilfan, odvetnik v Radovljici, Hugon Tnrk, c. kr. živi-
nozdravnik, Franc Jaklič, učitelj, posle 4. odbornika g. Hugona Robleka pa prevzame za čas njegove odsotnosti g. Rudolf dr. Andrejka pl. Livnogradski. Na predlog g. nadučitclia Jos. Korošeca se je sklenilo postaviti na planici »Goreljek* kočo, na predlog g. dr. Vilfana pa popraviti, oziroma nanovo zgraditi kočo na Rodici.
»Rokovnjaci* na Bledu. Z Bleda se nam piše: »Rokovnjači* so se pri na* igrali dve nedelji zaporedoma. Prvikrat je bila prenapolnjena obširna dvorana «Blejskega doma*, mnogo jih je odšlo, ker niso dobili prostora. Tudi drugokrat je bil obisk tako zadosten, da. se je čuditi za naše razmere. Pa ima tudi igra samanasebi privlačno silo! Kdo ne pozna povesti «Rokovnjačev» iz «Zvona* ? Tisti narodni duh in narodna govorica, ki veje iz igre, Vleče ljudi notri k predstavi. Tudi igralci so vsi storili svojo dolžnost, najbolj seveda Blaž Mozolj. Ta je zbudil dosti smeha med poslušalci. Zbori so se peli tako, kakor znajo naši pevci, ki so že znani daleč naokrog. Vsa čast igralcem in pevcem, pa tudi tistemu gospodu, ki je bil in je duša takih in enakih veselic pri nas. Da se kmalo zopet vidimo v »Blejskem domu*!
Električno razsvetljavo t Kropi dobi prva žeb-Ijarska in železo - obrtna zadruga v svojih prostorih. Vsa potrebna dela se že izvršujejo. Dosedaj bo samo 70 luči.
Umrl je v Mengišu 14. t m. g. Julij Stare, lastnik mengiške pivovarne. N. v m. p.!
V Zgornjem Tuhinju je bil soglasno izvoljen županom dosedanji župan g. Jernej Hribar; svetovalcema pa Primož Habjan in Franc Hribar.
Novice is bresmake fare. Pišejo nam: Zaprli so Janeza Knafelja iz Doslovič, ker je oskrunjeval dekleta od 9.—14. leta. Bil je zaradi tega že kaznovan radi svoje lastne hčere. — Neznani lopovi so pretečem teden vlomili v prodajalnico A. Pristova na Vrbi. Domači sin in dekla sta jih prepodila še o pravem času. — Popravljanje Valvazorjeve koče pod Stolom bo v kratkem izvršen«.
Mala s zaprekami. Malokdaj se spomnimo gospoda s ta € mehkimi rokami*, dasi bi včasih imeli dovolj gradiva. Da je Paulus oznanjevalec večne čistosti in patentiranega devištva, to za danes nočemo pribiti; ampak zgolj iz odkritosrčne skrbi za zdravje njegovega šibkega telesca, hočemo s tem opozoriti gotove kroge, da je Paulus včasih hudo bolan. In tako menimo, da bi bilo jako umestno, ako se ga pošlje v kake toplice. Skoda bi bilo dobrega pastirčka, ako bi ga pokosila prerana smrt. Zadnjikrat ga je napadlo, ko je bral mašo pri sv. Uršuli. Nakrat ga je obšla taka slabost, da ga je moral mežnar sredi maše pod pazduho peljati na sveži zrak. Čez nekaj časa seje Paulus upalih lic povrnil in bral mašo do konca. Diagnoza bolezni ni postavila za provzročenje asketskega življenja in v molitvi prečutih noči, ampak dognala je, da je treba iskati vzroka bližje — denimo v čudotvornem vplivu dušnih in telesnih darov svetega Antona Paduanskega in njemu na čast prečute noči v večjo čast božjo. Paulusu konečno še priporočamo, naj nikar preveč ne obremenuje svojega telesa, in da naj po tacih zasluženih eksercicijah, ne bere maš, ker bi že lahko vedel, da tudi »lefontov*. želodec kaj tacega na tešče ne prenese.
t Ir*n Oloboenik. Pretekli ponedeljek smo v Ljubljani spremili k zadnjemu počitku moža, kateremu bo gotovo vsakdo, kdor ga je poznal, ohranil prijazen spomin. Davčni oficijal Globočnik je bil ne le izboren uradnik, kateremu je finančna uprava, zaupajoč v njegovo sposobnost, poverjala najvažnejše posle, bil je tudi navdušen narodnjak, ki ni nikjer zatajil svojega narodnega iu naprednega mišljenja. Kot izvrsten družabnik, odkritosrčni značaj z zdravim humorjem in neprisiljenim vedenjem, si jepovsodi, koder je služboval: v Kranju, v Ljubljani, v Ribnici ter Radovljici pridobil mnogo, mnogo prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali. Do svojih sorodnikov — doma je bil v Vogljah — je vedno kazal plemenito srce ter jim pomagal, v čemur je le mogel. — Lani je obolel v Radovljici, kamor je bil premeščen koncem 1. 1901, za težko živčno boleznijo, ki ga je pahnila v prerani grob, jedva 37 let starega. Ob njega krsti žaluje mlada vdova, mati ter nebroj drugih prijateljev in tovarišev.
V Cerkljah na Vavkenovcm vrtu se vrši jutri po* poludne ob 4. uri, kakor smo poročali že zadnjič, vrtna veselica z bogatim vsporedom na korist kranjski dijaški kuhinji in učiteljskemu konviktu. Kakor čujemo, je zanimanje za to veselico splošne. Naprošeni smo objaviti, da pride iz Kamnika ondotno pevsko društvo »Lira* polno-številno to popoldne v prijazne Cerklje. Če bi pa bilo vreme skrajno neugodno, potem bi se morala veselica seveda preložiti na teden dni.
Vestna kopel se mladino. Gospod župan Karol Savnik je dogovorno s krajnim šolskim svetom v Kranju dovolil, da je mestna kopel v pondeljkih in četrtkih od 4. do 6. ure popoldne na razpolago mladini ljudske šole. Na to naj .se. ozirajo obiskovalci te kopeli.
CXXXVI. odborova seja »Slovenske Matice* v Ljubljani se vrši v sredo dne 22. junija t. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni z naslednjim sporedom: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Potrditev zapisnikov o 135. odborovi seji in o XL. rednem občnem zboru. 3.) Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4.) Tajnikovo poročilo. 5.) Even-tualija. V Ljubljani, dne 9. junija 1904. Predsednik: Fr. Leveč.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur*. Išče se: 2 pomočnika manufaktu-rijske stroke za Kranj, pomočnik špecerijske za Ljubljano. 3 mešane za deželo, potnik galanterijske in modne za Dunaj, 2 kontorista za Celje, kontorist za Ljubljano, 3 vajenci za deželo in vajenec za Ljubljano. — Službe išče: 7 pomočnikov manufakturijske, 3 špecerijske, 10 mešane, 5 špecerijske m železni nske stroke, potnik, kontorist in vajenec.
Drobil s Gorenjskega. V nedeljo zvečer ob devetih je zlezel Lovro Bcnedičič v Skofji Loki na Kodrovo črešnjo. Koder gaje zasačil in dvakrat ustrelil na Bene-dičiča. Drugi strel je Benedičiča zadel v glavo. Prepeljali so ga v Ljubljano. — Pri zažiganju smodnika se je ponesrečil .Jurij Engelbcrt v Belj peči. Smodnik ga je zelo vžgal po obrazu. — Cirkularna žaga na Savi pri Jesenicah jo delavcu Francu Sidivi odrezala tri prsta. — Na Savi se snuje delavsko izobraževalno društvo. — Na Bledu so dne 13. t. m. zvečer laški delavci napadli z noži nekaj domačinov, ki so lahko ranjeni. — V Radovljici so zaprli brezposelnega čevljarja Jožefa Pajkara, ki je ondi beračil in kradel.
Kritem sveta.
Soštanjski Slovenci — zmagali. Kakor se nam brzojavno poroča, so v četrtek pri občinskih volitvah ondotni Slovenci zmagali po hudi borbi v tretjem razredu. Oddanih je bilo 105 slovenskih in 89 nemčurskih glasov. V drugem razredu je bilo število glasov enako, in je odločil žreb za tri Slovence in enega Nemca. Nerašku-tarski župnik Govedič je volil na nemški strani. Fej! V prvem razredu so zmagali Nemci, ker se Slovenci niso udeležili volitve. Slava vrlim Soštanjcem!
Poročil se je v Metkoviću tukajšnji rojak g. Ivan Hafner, ekspedijent bosniške državne železnice, z gospico Angelo Steneck.
Strašna nesreča. Parnik »General Slocum*, s katerim je napravilo iz Novega Jorka po reki East River več ko tisoč učencev in drugih gostov nedeljski izlet, se je vnel sredi reke med visokimi skalnatimi bregovi. Le malo izletnikov se je moglo rešiti. Doslej so dobili 700 mrličev, pogreša se še 600 oseb.
Rusko-japonska vojna.
Nedaleč od otoka Čušima je bila dne 15. junija pomorska bitka med oklopnimi križaricami vladivosto-škega brodovja in oddelkom japonskega brodovja. Vladi-vostoškemu brodovju je poveljeval Skridlov. Izid te bitke še ni znan. — General Kuropatkin poroča, da veliki japonski oddelki prodirajo od Palantiena, ki je v bližini Port-Adamsa, proti severu. Nekatere kraje so Japonci že zasedli. — Iz Liaojana se poroča: Pred Port-Arturjem je bila pomorska bitka. Ruskemu portarturškemu brodovju se je posrečilo priti na široko morje. Portarturška es-
tadra je z vso silo napadla japonsko brodovje in prodrla na široko, morje. V bitki so Rusi izgubili eno top-ničarko, Japonci pa eno križarko in štiri torpedovke.
Domača knjižnica.
«Mnćenci.» Starokršćanska povest, hrvatsko spisal Mi letin Maver; s pisateljetim dovoljenjem poslovenil Emonski. Založil Tomo Zupan, prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda. Cena 90 vin.t s poštnino 1 K.
«8v. Ahaci j» s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. V prid družbi sv. Cirila in Metoda. Cena 30 vin,., s poštnino" 40 vin._
TUmštt Mtbnm t Stanja da« IS. t. m.
Prignalo se je 174 glav goveje živine, 7 telet, 420 prašičev, — ovac, — koza, — buš, — koni. — 60 kg; pšenice K S-25, f>fosa K 7 —, ovsa K BoO, rži K 7-—, ajde K 9'—, ječmena K 7*—.
Gostilno in pekarijo
„prl Golarju" v pranju štev. 7
se odda $ 1. septembrom v najem.
Pogoji se zvedo pri Jož, Kovaču v Kranju št. 6. 111—1
111—1
Učenca
sprejme za kovaško obrt od 14—15 let novo otvorjena kovačnica Jakob Crabrič, Kranj. Sodarjeva pristava.
Ali hočete dolgo živeti
in se rtoeiltl tadovotjiveia zbrhvja? Da dosolete to, morije skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav In za protivljenje vidno sposoben.
Vsak, kdor si je izpridil želodec a težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedtnt in pijačami, ali M ga je z istimi morda prehladil, naj se posluzi
Gertnanove okrepčalne esencije
žTd^^^ Ilivobolu, omotici, krču, telesnem zaprtju, nagajanju in stati
šili. Po mnogo zavzitem fco«ilu, posebno ie po niasUih in težke prebavljivih jeniliti, odstrani .ta esencija pritisk ih bolečine, vzbuja slast do jedi, kar zdatno pripomore k ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raaHk ifcpridefth stikov it telesa, uChVkuje tako, da ciati kri in ima poleg teg* pred vsemi drugimi enakimi zdravili to prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj ne, če sejo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz najfinejših in najbolj izbranih rožnih aokov ter ima prijeten, grenko-aromatičen vonj tako zelo, da jo zavživajo s slastjo tudi gospe, otroci in celo prav razvajene osebe.
Germanov« okrepčalne esencije, kot pravega domačega in ljudskega zdravila, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker odvrne prečestokrat najresn«jšo bolezen, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k povanju naj se zahteva -vedno samo Germanova okrepčala*, esenciji II lekftrfie <pri ćmem orlu« v Belo varu: zakaj po svetu kroži še nekaj drugih temu sličnih zdravil, od katerih pa se glede izvrstnosti ne more no-be*o primerjati tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaka steklenica, ki se nahaja v zelenem zavitku popolen tvrdkin napis: Lekarna <Pri črnem orlu* K. Germana v Belo rani (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vsa poš na naročila. Cona steklenici je 1 "40 K. Po pošti se ne pošlje manj kakor dve steklenici. Pri pred-plači naj se blagovoli doposlati še 20 vin. za zavitek. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povpraševanju, prospektih ter navodila pri uporabi so zastonj.
Germanovo okrepčevalno esencijo priporočam bolehavim kar najbolj, ko- seaa preverjen v izbornem učinku, katerega sem zapazil ~že mnogokrat deloma sam na sebi. deloma pri mnogih župljanih, katerim sem te esencije nasvetoval.
Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu (Hrvaško).
Oni dve steklenici Germanove okrepčalne e* encije, kateri sem prejel od Vas, so mi posebno prijale, zato naročam znova nadaljuih sest steklenic 113—1 Peter Gradinac. upokojeni župnik, Gradec, Zinzendorfgasse.
Obveščam Vas, da sem prejel ž« od m nor »h strani rasna slična zdravila, toda tako niso učinkovala nobena kakor Germanov* okrepčalne esencija..      Andrej 2 i ž e k, Sv. Ana, Kriehenberg.
Prosim, pošljite mi nemudoma zdpet osem steklenic Germa-nove okrepčalne esencije, katero najtopleje priporočam zlasti tistim, ki so bolni na želodcu. Zd avje se mi vidno boljša.
Apolonija Habeil, Semriach, p. Peggau (Štajersko).
A<» f « - ■ m -
ft
hrvTirtsrfi otme ka*e 4ee)0)4eee % prifvtvesjstjea^
tyft>m žitne kavi
POSKUSITE I Viorafc dri«orot|n?.
PoMM S k* PO«l«ki 4 K 60 k Imioo,
M DOMAĆI r*RUAitLr
Tff i /i i i i m M----— * \j9tw
%/jwrwwm ftaaaaarmm Jona* maWw rrWJm*¥itt.
^ G.Picooii
lekarnar ▼ Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
fM priporoča naslednje izdelke svojega ke-
«   mično farmacevtičaege laboratorija, ki m izstavljajo kot sicer vii drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo Piccolijsva želodčna tinktura krepi želodec, Vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter j« posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 10 vin. fletitUJoVO SfJleaaaie Vino m uporablja pri malo krvnih, nervoknih ia slabotnih osebah z najboljšim vspe-
h o m. PolliW*k* steklenica 2 K
Piceolfjšvi sirupi il malih ali tamarisde dajo s vodo pom sani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica.
pasteurizovaoa K 1*30.
Zunanja naročila po poštnim povsetja.
P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
II. 191-36
i n ir
SeđaJ snmb 70 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 1*5 |ld. Ravno ista vožnja in po+ strežbe kakor- preje.        ■ — aJV—Is-
Iz Ljubljane v Novi York
šm6 70 |lđ. s prosto dobro hrani Ife t Hamburgu
t dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montan| Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-A inerika Littie."
Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na Moj naslov:
FR. SBtJNlG, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
Zahtevajte »Gorenjca' v gostilnah in kavarnah!
Zaloga „B«lske kisi« vod«"
Vellacher Sauerbrunnen 1—18 pri Albinu Bantu, Kranj, Savsko predmestje. I zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
j~       Doktor pl. Trnk6exy-jetv
KraijsM rcditni trtici za praJUc
Londonska modajla
j« dobil v Londonu, Parizu in Rimu 1903 najvišje odlikovanj«
Grand Prix!
Dalje na tisoče zahvalnih pisen, tudi uradno potrjenih   T*, redilna moka se mesa med krmo že pujskom Prašiči dosežejo največjo teto.
1 zavojček po 50 vin. s« dobiva
pri trgovcih,
po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi
Lekarna Trnl6czy, LJubljana.
Uradno poverilo.
NaSMSanl •* popo)noa>a strinja pisanomu originalu na dopisnici,
ira ina naatke aa 4 aWj* in I vinarja.
Ljubljana, trotjaga oktobra ed«ntiso*dtY»Utoen«. (Rotaraki patat.) Ivan Plantan, e. kr. notar.
Spoštovani gospod! Mojil prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih hudi za poskusnjo en zavojček redUnega praika za prašiče. Človek se n>ora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko potro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izrodili, hvala tečnu izbornomu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno poŠto pet zavojev redilnega praška za prašič«. BeliSče, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z velespoštovanjem Josip Eagllook
sslozniiki nadoratalj.
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
9—H    katerega plačuje iz lastnega. V
Stanje vlog K 8,381.4S6 33. Stanje bipotečnih posojil K 1,970.368'Sl.
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno znamko rupnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov.
M.H/d
Pariz 1900
„Grand Prix"
Najviše odlikovanje.
Singerjevi šivalni stroji*
Original Singer šivaln Original Singer šivaln Original Singer šivaln Original Singer šivaln Original Singer šivaln
stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi, stroji soneutrpljivi za obrt in domačo rabo. StrOJ 1 so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih. StrOJl so neprekosljivi glede trpežnostiin zmožnost L Stroji so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučn' kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje
Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, sv. Petra cesta 5t. 6.
98-2-
Ijobljana (Kolizcj)
8i Mart)« Terezije cesti
Bogata, zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Zalagate!] društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli.
97 »3
Pohištvo Iz železa, otroške postelja In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Opravo za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-m i val na miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
s katerim uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem založen v veliki izberi z raznimi ŠiVilliai stroji in kolesi. Kolesa prodaja« proti plačilu, šivalne stroje pa tudi na obroke.
'S o
Cu
O M
O M
>
'S
—<
M '3
13
60
O
N
TJ v
73
cd S
O M
M
n
os t*
M
(V
C
au
M M
JU
■*->
•M
a
K/5
a
t-k   J— M
Vsem cenjenim kupcem bodem vedno točno in natančno postregel. Z ozirora na to in na nizke cene se nadejam obilnih naročnikov ter se udano priporočam z velespoštovanjem
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.
?oio-emayl v barvah
$ro$k*> priveske, gumbe ja zapestnice, igle 3a kravate i. t. d.
JaJ^o lepa in primerna darila.
Izdeluje po vsaki fotografiji
Jv. Jagodic —--
49—12 - fotograf v JCranju
Velik požar
se zamore tanke In naglo pogasiti ^
samo s
13-22
frefrlotini brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.  V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: 8 1. počastno diplomo za isboljianje parnih in motor-briz-galnio ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnioah za nove aeatave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
It t
Sredstvo zoper
tnnhe
V salonit
Komad 10 vin. Slavna zalaga ia Gorenjsko:
j. Dolcnz, M
36-11
E Suttner, urar
w Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah. Ceniki zastonj in«
Nikelnasta anker-remont. roskopf. želez- poštnine piOStO.
nit'arjem dobro poznana, najtrpeznejša „ ....
in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov KazpOSllja Se na stanovitno bel gld. 3'7.r>, najfinejša znam- . .
ka, gld. 6-50     140—52   vse kraje sveta.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 144—50
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcn. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše izdaja k vsakemu žrebanju.
Polnovplačani akcijski ti    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurani izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
»Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
»Vsak dan rabim 0. SevdlOVO higijenično kozmetično ustno vodo, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
88—16
4y»ttm laik«
M. PottrajM
friier
za dame in gospode
Ljublj&na, sv. Petra c. 36
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela is las. Oddelek za dame s seperat-uim vhodom.
»a Aope-Ct, Aa&ot, tudi &ipe, va+t iti
dtuyc glinast* iodttkt v voeA fatvah, ttpe*ne in cen« ptipotoča ptva iti največja
tovavna €lvcyw>t ^zelot
98-4
Ima« t kleti
6S-U
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fl*# rakijo in brinovoa ter namiinega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tadi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor pb primerno Diski ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalaru.
Ivan Pnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano
d io io io io io
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom JtCRJOtR« peter Jffajdič v pranju.
tt
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovalko, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile, ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-boiinej, trsje za obijanje
Velika izbor travnik kos, brusilnik kamnov in srpov, klaj-nega apna in redilnega praika za živino.
Strop+V, Tlite kotle. Veliko   izber slamoreznic, plaht za vozove, železnih peči,
fym-iifiTtlifl-cencnt, triVcrzc, stare, želeniftc $tii
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, SOStlke It vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv.
o: oi oi oi oi oi o: o: oi oi o
Slav. iolakim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
*****
Naročajte si prezanimivo knjigo
gadovi huzarji in Iliri.
Starine slovenskih pisateljev, J. Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dogodke na Hrvaškem, v oni im hrvaški narod žalostni dobi za zloglasne«i Bahovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častne uloge. Trdina je znan izbor« stilist, način njegovega pripovedovatnja je za-nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brušen.
Kdor si hoče razširiti svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi našega naroda ter se obenem piijelno zabavati, naj si naroči to knjigo pit zaloiniku 10-38
L. Sotarontnoiju v Izubijani.
Cena broš. 8 K, po pošti 8 K 20 h.
:
Vromatiina harmonika se proda.
%       Kje? pove upravništvo «Gorenjca».
Kottces. zoootrtntfni atrtijc
64—18
Ptll
1 Kranja (pri dr. GiobočniKn)
izdeluje vsa zobotehnična dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostičke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen), obturatorje i. t. d.
JtizHc cene! Takojšna postrežba!
Odprto vsako nedeljo od 8.-5. nre.
Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi Odlikovanji in ga je doletela čast, da je bil zbog svojega strokovnega znanja in strokovne spretnosti imenovan Stalnim cenilcem jury v Parizu.
JOSIP 1FEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice it. 4
Stavbeno-umetno ii konstrukcijsko kljaeavničarstvo.
Žično omrežje ns stroj, obhajllne mize, ograje na mirodvoro, obstojno omrežje, vežns vrsta, balkoni, verande, st6lpos križe, štedilnike I t. d. 103 3
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
G. Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Isjubljani priporoča kot  posebnost  sage  in yso>
stroj o za obdelovanje lesa. Francis <- turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. 104-8 za konjsko silo in uro.
lakaja vsako soboto zvečer, če je to dan praznik, pa dan poprej. — Velja* po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5*60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K loO. Dostavljanje na dom atanf za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošijjatve naročnine se ne ozira. —; Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovora. IJredniitve in upravništvo se nahaja t hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
izdaja in zalaga konaorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Matija Cej.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.