42580
List na ogled.
Izhaja
1. in 16. vsakega mesca in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošilanjem na dom
za celo leto . 2 fl. „ pol „ . 1 fl.
„ y4 „ . -A.50k.
Brez poštnine in
pošiljanja 1 fl. 80 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigam Novaku na velikem trgu za 8 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Poduk v gospodarstvu bogati deželo.
Rokopisi se ne bodo nazaj pošiljali, neplačani listi se ne bodo prijemali.
Oznanila se prijemljejo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 80 k.
Stv. 1.
V Mariboru 16. januarja 1867.
Tečaj I.
liram i rojaki I
Kdor se noče učiti, ostane nevednež. Nevednost pa je za človeka velika nesreča. To še posebej dokazovati menda ni treba, saj vsak dan vidimo, v ktere stiske in sitnobe spravi nevednost človeka. Kdor več zna, več velja in si lože opomaga. Ni pa še dosti, kar se kot otročički v šolah naučimo; tudi nam odraslim je vedno še poduka treba. Zmiraj se kaj novega iznajde, kar moramo vedeti, če nočemo zaostati za drugimi deželami in drugimi narodi. Mi Slovenci smo bistre glave, a kaj nam pomaga naša bistrost, Če je ne rabimo nam in deželi na korist. Kar je za otroke šola, so odraslim dobri časniki in pod učljive knjige. Obojih imamo dovolj. V Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu izhajajo slovenski Časniki in se na svitlo dajajo vsake vrste dobre knjige. Samo mi štajerski Slovenci, kterih nas je vendar čez 400.000 nimamo svojega časnika za naše ljudstvo, kteremu je gotovo jako treba podučenja.
v
Zato so se pogovarjali slovenski rodoljubi t>.a štajerskem in sklenoli izdavati podučiven list za slovensko ljudstvo.
„Slovenski g-ospodLar"
prizadeval si bode podučiti naše ljudstvo v domaČi, lehko razumljivi besedi o raznih gospodarskih pa tudi v političnih in narodnih stvareh.
„Slovenski gospodar" bode:
1)	razlagal vse deželne in državne razmere, vselej z ozirom na slovenski narod;
2)	prinesel naj boljše nauke in naj novejše skušnje-o vino-sadjo —živ i no-reji in sploh vseh gospodarskih stvareh, ter tudi gospodinjam podal marsikteri dober svet;
3)	bode, kot zvesti no vi čar v kratkih besedah povedal, kaj se je novega dogodilo doma po slovenskih deželah in drugod;
4)	bo našim občinskim predstojnikom ali županom razločil občinsko postavo (Gre-meindegesetz), njih pravice in oblasti, ter v vsakem listu prinesel nektere obrazke (For-mularien), kako naj bi naši župani vredovali in pisali v domaČem slovenskem jeziku;
5)	naznajal bode dobre slov. knjige in Časnike, da vedd bralci, kje in po kteri ceni jih dobiti;
6)	povedal bode tudi včasih ktero za kratek Čas;
7)	končno bo v vsakem listu naznanjal ceno žita in drugih gospodarskih pridelkov.
Ali to ni dosta podučivnega blaga ino vse to če podati „slovenski gospodar" zares malo ceno 50 kraje, za tri mesece !
Izhajal bode dvakrat na mesec na veliki polpoli in veljal
za celo leto................2	f.
» pol leta................1	„	^
„ četrt „ ................—	„50 kraje. 9
Naj se oglasi obilo naročnikov, in naj ne bo nobeden slovenski gospodar na spodnjem Stajerji, da bi si ne omislil svojega zvestega prijatla „slov. gospodarja".
Naročnina naj se pošlje v Maribor podpisanemu.
I>r. Mat. Prelog.
Yo v»' volitve za deželni zbor.
Z cesarskim pismom od 2. jan. t. 1. razpuščali so se dozdanji deželni zbori (Landtage) in razpisale nove volitve. Ljudstvo ima torej sopet pravico, si izbirati tiste može, ki ga bodo potem zastopali, zanj govorili in delali v deželnem zboru.
Naj Vam tedaj v kratkem povem pravice teh deželnih zborov, da iz tega sami sprevidite, kako važne da so volitve kako težko da je najti pravih mož za poslance, kako težko breme pa tudi vsak ima, kdor prevzame poslanstvo, če mu je v resnici mar za prid in dobiček njegovih volilcev.
Deželni zbor je družba, v kterej so zbrani vsi zaupni možje ali poslanci cele dežele. Sniti se mora vsaj enkrat Da leto v glavnem mestu, da se pogovarja in posvetuje v vseh zadevah in potrebah dežele in ljudstva in sklepa take postave, ktere bodo v prid eelej deželi. Deželni zbor ima v skrbi deželno premoženje, s kterim mora varčno ravnati, da se ne potroša preveč denarjev za nepotrebne stvari. On mora skrbeti za ceste, bolnišnice, jetnišnice; potem za šole srednje vrste, za tako imenovane realne in latinske šole, da se napravijo, kjer se kaže potreba. Sploh mora deželni zbor gledati na to, dase ljudstvo poduči v vseh njemu potrebnih vednostih. Posebno kar se tiče slovenskega Staj erja bi moral deželni zbor skrbeti za take kmetijske šole, v kterih bise žeodraslli kmečki fantje lehko podučili in izurili v kmetijstvu, vino- in sadjoreji i.t.d. Moral bi tudi paziti naš štajerski deželni zbor, ker je on zastopnik cele štajerske dežele, da se tudi nam Slovencem, kterih je tretji del vseh prebivalcev štajerskega vojvodstva, ne krati pravica, ampak, da tudi mi Slovenci vživamo vse dobrote in pravice, kakor naši nemški sosedje. Naš deželni zbor mora biti tudi nam Slovencem skrbna, mila mati, ne pa neusmiljena mačeha, ki nas suva v kot in nam za jed vrže le pičle drobtinice od bogato obdarovane mize. Saj tudi mi Slovenci enake in še veče davke plačujemo kakor Nemci in oddamo več naših sinov v vojsko, kakor marsikteri drugi narod.
Deželni zbor ima tedaj precej obširne pravice in oblasti.
Torej je jako važno, koga da volimo za našega poslanca; kajti kokošni poslanci pridejo v deželni zbor, takošne bodo postave, ki jih bo sklepal.
Prepričali smo se dosti žalostno v preteklih šestih letih, kako se nam godi in kaj da je storil graški deželni zbor za nas, ker smo žalibože pred šestimi leti tako nesrečno volili, da so prišli v deželni zbor štajerski tudi od naše slovenske strani večidel taki možje, kterim je bilo le za čast poslanstva za potrebe in stiske slovenskega ljudstva pa nič niso marali, Samo g. M. Herman, ki so si ga zvolili možje ptujskega in rogačkega okraja (Slava jim !) in g. dr. Razlag, poslanec celjskega volilnega okraja, borila in poganjala sta se celi čas nevtrudljivo in nevstrašljivo za pravice našega ljudstva, nasvetovala najboljše postave in priprave, da bi se saj nekaj poboljšal truda- in skrbipolni stan naših kmetov. Pa kaj jima je pomagalo juno pošteno početje, ker je v štajerskem deželnem zboru mnogo več nemških poslancev, ki jim nič niso znane naše žalostne okolščine in ker še tudi tisti možje, ki so bili izvoljeni od slovenskih kmetov, so še celó nasproti govorili tema dvema in tako res grdo izdali svoje volilce,.
Šest celih let zboroval je dozdanji štaj. dežejni zbor ino v vseh teh šestih letih, kaj je storil za spodnje-Stajersko in njega slovenske prebivalcev — Malo manj, ko nič!
Temu pa smo si tudi nekaj sami bili krivi, ker si pri prvi volitvi 1.1861 nismo zbrali takih možev za svoje poslance, na ktere se moremo zanašati, da nas ne bodo izdali.
Sopet po šest letih si smemo voliti nove poslance. Bo-demo tudi zdaj tako slabo ravnali, kakor 1. 1861? Mislim, da ne! Skušnja četudi nesrečna, nas je vendar učila, da vsaj vemo, komu smemo zaupati, komu ne, da vemo, kdo je v resnici naš prijatelj, in kdo le na videz. Takim hinavcem pokazali ¿bodemo, da jih dobro poznamo, če se še tako slad-koustijo. Bodimo složni in pogumni! —
Po tehtnem prevdarjaDji in po dogovoru z volilci raznih okrajev, Vam priporočamo te-le može, da jih izvolite za svoje zastopnike v deželni zbor:
1) Za volilni okraj Maribor, slov. Bistrico in Šent-Lenart, g. dr. Jož e Voš n j ak , c kr. zdravnik v slov. Bistrici; g. dr. Ferdinand Domin k u š, odvetnik v Mariboru.
2)	Za volilni okraj Ptuj in Rogatec, g. Mih. Herman.
3)	„ „ „ Ljutomer, Ormuž in gornjo Radgono, g.
dr. Mat. Prelog.
4)	„ „ „ Brežce, Sevnico in Kozje, g. Alojzi
Len ček, posestnik na Blanci blizo
Sevnice.
5)	„ „ „ Celje, Vransko, Laško, Gornjigrad, Jelše
in Konjice, g. dr. Razlag, g. Janez
Lip o ld, posestnik v Mozirji.
6)	„ „ „ Slovenji Gradec, Marnberg in Šoštajn,
g. JakobMeško, dekan v Marnbergu.
Imeni Herman in Razlag svovite po vsem Slovenskem. Ni nam torej treba, nju še posebno priporočati. Prepričani smo, da Vi volilci iz ptujskega in rogačkega okraja tudi pri volitvi 21. januarja vsi kot en mož bodete glasovali za g. Hermana , ter mu tako vsaj nekoliko skazali hvaležnost, ktero mu je dolžen ves slovenski narod. G. Herman je v preteklih šestih letih v graškem deželnem zboru za nas Slovence prestal marsiktero grenko uro, požirati moral marsiktero britko besedo; vender ni se prestrašil, stal je kakor trdna skala sredi viharnega morja in pri vsaki priložnosti je zagovarjal in se potegoval za pravice svojih slovenskih volilcev. Slava in čast g. Hermanu! Slava in čast pa tudi njegovim volilcem v ptujskem in rogačkem okraji. Njega zvesto podpiral v deželnem zboru je vselej g. dr.Razlag; volilci celjskega okraja, ki so si ga enoglasno zvolili za svojega poslanca, imajo v njem zastopnika, kteri ni samo v srcu vnet za blagor naše domovine in našega naroda, ampak, kteri tudi to, kar v srcu čuti, ve razodeti v krepkem prepričavnem govoru.
Za drugega poslanca Vam, volilcem celjskega volilnega okraja svetujemo g. Janeza Lipolda, posestnika v Mozirji, kteri ne ve samo iz lastne skušnje, kako trdo se kmetu godi, ampak se je tudi zmirom trudil za povzdigo kmetijstva in trgovine v južno-slovanske kraje.
Vi volilci mariborsko-, slov. bistriško-, šent-Lenartškega okraja imate take može med Vami, kteri se vedno potegujejo za Vaše pravice in Vaše dobro. Gg. dr. Jože Vošnjak, zdravnik v slovenski Bistrici in dr. Ferd. Dominkuš, odvetnik v Mariboru ne poznata samo dobro vse okolščine teh treh okrajev, ampak sta tudi iskrena rodoljuba in bota gotovo, kedar bo le treba v deželnem zboru povzdignola svoj glas za slovensko ljudstvo in njegove zadeve in potrebe. Zvolite ju toraj za Vaša poslanca!
Ljutomer, Ormuž in gornja Radgona! Lepi kraji! Na Vaših homcih naj žlahtnejše vince dozori in razveseljuje človeško srce. V Vaših kmečkih hišah porodil se je že marsikteri mož, kteri zdaj slovi po svoji učenosti, po svojih vednostih, pa vender ni pozabil na prekrasni svoj rojstni kraj, ni pozabil, da je sin slovenskega naroda. Lehko bi Vam toraj nasvetovali celo vrsto Vaših rojakov, kteri bi vsi imeli vse lastnosti, zastopati Vas v deželnem zboru. Po izrečeni želji volilcev teh krajev pa priporočujemo Vašega rojaka, g. dr. Mat. Preloga, zdravnika v Mariboru. Ker je kot zdravnik mnogo let med Vami bival, Vam je dohro znan. Dr. Mat. Prelog naj bo toraj Vaš poslanec v prihodnjem deželnem zboru.
Vam, volilcem, brežko-, sevniško-, kozjižkega okraja priporočujemo po dogovoru s tamošnjimi volilci za poslanca, g. Aloj. Lenček-a, posestnika na Blanci blizo Sevnice. Kot jgruntni posestnik naj bolj pozna res velike težave in bremena kmečkega stanu in ker je pošten mož, ki mu je v resnici mar za veči blagor našega ljudstva, se bo tudi v deželnem zboru zmirom potegoval za polajšanje teh bremen.
Vi volilci v slovenje-graškem, šoštajnskem in marn-berškem okraji ne bodete sami zaostali za vsemi drugimi Slovenci. Tudi Vi bodete stopili v kolo svojih slovenskih rojakov, spoznavši, da vsi prebivalci ene hiše, vsi družniki ¡ene družine morajo skup držati, morajo biti enih misli, drug i drugemu pomagati, vsi stati za enega, vsak stati za vse, če I hočejo, da se ne podere hiša, da ne propade družina. Tudi |Vi Slovenji-Gradčani, Soštajnčani in Marnberžani ste naši slovenski bratje, tudi Vi ste sinovi slovanskega naroda, čez kterega ni večega na svetu. Zvolite si za svojega poslanca Slovenca, zvolite si Slovenca, ne pa tujega človeka, ino-stranca, kteremu bi bilo toliko mar za slovenske volilce, kakor volku za jagneta. G. Jak. Meško, dekan v Marnbergu, kterega Vam priporočujemo, je samostalen in izveden mož, kteri ima srce za Vas in kteri bo tudi združen z drugimi slovenskimi poslanci v deželnem zhoru zagovarjal pravice in želje svojih volilcev. Le zvolite ga!
Slovenci! Te može Vam svetujemo za Vaše poslance. Vsi slovijo v svojih okrajih ne samo kot pošteni, ampak tudi kot izvedeni, rodoljubni, samostalni in srčni možje trdnega značaja, ki se ne bojijo nobene zamere, če gre za resnico in pravico in ki se bodo tudi v deželnem zboru dolgih šest let vselej upali, resnico vsakemu, tedaj tudi vladi v obraz povedati. Kavno takih mož pa nam treba v sedanjih časih.
Volilci! V vaših rokah ni samo vaša osoda, ampak tudi osoda celega ljudstva, ktero je izbralo Vas, da v njegovem imenu izvolite poslance. Imenitna je Vaša naloga. Pridite to-raj vsi k volitvi, ker je vsak glas važen in morebiti celo odločiven. Pridite vsi! Pri volitvi pa se ne dajte odgovarjati, niti oplašiti, ne dajte se slepariti od krivih prerokov, ki se bodo plazili okoli Vas, pa Vas skušali preobrnoti s hudobnimi lažmi in gerdim obrekovanjem. Ostanite stalni, in glasujte posvod vsi, kakor en mož, za poslance, ktere Vam nasvetu-jemo.
Bodimo složni in zmaga bo naša!
Gospodarske stvari.
Trsozuaustvo.
Kar nam koli rožic na svetu cveti, Tak mi to vince naj lepši diši; Naj je zima alj spomlad, Naj je človek star alj mlad, Vsak mi pije ja vince rad! i. t. d.
Star. narod.
Prežlahtna rastlina, naša vinska trta, trs, loža, po srbsko čakot, češko revva, francosko cep de vigne, nemško Weinstock, -rebe, -ranke, latinsko vitis vinifera imenovana, je morala s svojim lepim vabljivim sadom preljubega okusa že pred vesoljnim potopom zuana biti, kako bi jo razumel drugač Noje, izstopivši iz barke, kakor se pripoveduje, hitro na armenskih gorah v Perziji zasajati? še dandanašnji ondotni previbalci kažejo popotnikom na bregu Kanat Erivan prvi Nojetov vinograd. Naj že bo Noje prvi viničar in prvi vinopivec al ne, povestnica mu pusti to čast, dalje tudi ne-moremo nazaj kakor do leta 2325 pred Kristom, prvo po vesoljnem potopu- Že v starodavnih časih so pesniki trto popisovali, kakor Homer, Kato, Varro, Dioskorid, Plinij, Atenez, Lucian in Horae, Virgil in Kolumela. Od Virgilijeve^ pesmi, kako trsje gojiti, imamo lepo prestavo našega dra. Subica, dobra bi tudi bila od Kolumela zlatih starih navkov, (on piše postavim, njegov brajdni trs je imel 2000 grojzdov, in naznanja, kako je nek Paradij starši imel 2 hčeri in en vinograd, ko je omožil staršo hčer je dal za doto 3ji del vinograda, in je še potem ravno toliko vina pridobil, tako je dal mlajši hčeri 2gi del vinograda, vender mu je po marljivi strežbi ostali tretji del ravno toliko donašal).
Pierij Valerian nam naznanja, da je trs obrezovati nek osel iznašel, ker je lačen nektere trte čisto objedel, in gospodar si misli trte izgubljene, v jesen pa vidi tiste najbolj grozdja polne, poskušava večkrat trte obrezavati in še druge! uči. Zato imajo Grki in drugi stari narodi svoje krive vinske bogove, kterim so vinograjdbo in blagoslov pripisavali, kakor Bah u in Silenu na oslih jahajoče, in so je tudi nespodobno častili, da so Bakanalije nazadnje gnjusobno končale. Žalostno, da se še dandanašnji včasih kaj takega primeri.
O času Abrahama je v kanaanski deželi tudi trta naj-žlahtniji pridelk dala, tudi Židovi so se trtoreje skrbno po-prijeli, ko so v obljubljeno deželo Palestino prišli, iz ktere sta jim že prej dva poslanca znani velikanski grozd in smokve prinesla,branje je bilo največe in slavno obhajilo. Tudi Kristus je vino blagoslovil pri gostovanju v Kani Galileji kakor znamenje zvestobe.
Feničanom gre prva čast, da so iz Indije spravili v naše južne dežele rodovitno in imenito trto. Najboljše vino je takrat bilo cipersko, kiosko in falernsko, ob času Julija Cezara je ročka falernskoga vina 300 rimskih denarov koštala.
Blizo 610 1. pred Kristom (im J. d. Welt 3390) so pri-drli Gali in Kelti, revjao ljudsto iz Azije v naše kraje, (ali Panonijo) in so pod vodjem Belovezijem še dalje strašne planinske gore (Alpe) prekoračili, zapustivši svojo domovino in svoj želodni živež, ker so čuli tamo od sladuega grozdja, smokevin oljk, in so to do Reke Po, najbrš naši stari prededi bili, kteri so priduo trto in drevje sadili, in namest mehurjev,
vrčev pučele iznašli, od Grkov pa omike se napili, kakor jo mi zdaj posilama od Nemcev jemljemo (?).
Na Francosko je trta prišla poFocejcih (Phocaer) tako, da je sploh okolj leta 200 pred Kristom trta v južni Evropi domovala, če ravno je verjetno, da je tcidi divja trta, tukaj rastla in se na drevesa vpinjala.
Rimljani so začeli iz posebnih vzrokov trto zanemarjati, cesar Domicijan je celo ukazal trto pokončati in prepovedal jo saditi, in tako je vinoreja 200 let po Kristusu hirala, dokler je naš slavni preded, modri in junaški cesar Pr ob (us) rojen Ilir iz kmetov blizo Sirmije 181 po Kristu začel gorice saditi, (še Nemci mu hvalo pojejo, da je on prvi na Renu terto vpeljal), tudi naše ljutomerske in haložke gorice, kakor tudi vogerske so še od tod, in sirmiško vino je bilo do bitke pri Mohaču naj prvo, po tem še le Tokajec. Naši pridni prededi niso takrat peli: „Bratci pimo vince!" — „Veselimo se bratci, da se vidimo —! vender so kaj veselja imeli pri vinogradu in vinobranje, to je največo obhajilo bilo do danes, tudi so bili gostoljubni in še desetino so radi da-vali, da so le mir imeli.
Čeravno je ali dobrega namena ali po božji vojli že očak Abraham zapovedal Melkisedeku od pridobljenega plena in Mo^es od vsega desetino davati, tak je vender prav za prav še le cesar Kari Veliki desetino in gornjo od vinogradov v 8. stoljelju vpeljal, in večnega spomina vredno pa je leto za nas namreč 1848, kedar je tota službenost odpala.
Zares nima rastline na svetu, ktera bi tako potrpeča še pri tako nerodni roki bila, zato je toliko razširjena. (Dalje prihodnjič.)
Domače stvari.
(Da se ribe tudi lehko po naj vekši vročini dobro ohranijo) in dalje pošljejo se jim na Francoskem usta in škrg s testom napolnijo, ktero se napravi iz drobtine in močnega spiritusa, za tim se povije vsaka riba za se najprej v koprive in za tim v slamo.	(Neue Erfind.)
(Kako se erjavenje železnih reči obrani.) Vzemi ednaka delka belega voska in terpentinovega olja, raztopi ju toliko, da ju lehko prav dobro zmešaš, s .takim mazilom dobro namaži železne reči, ktere hočeš erje varovati in s cunjo tako dolgo teri, da bodo prav svetle.
(Frauen Ztg.)
(Obleko in sploh robo napraviti da se ne vžge ali vsaj z plamenom ne gori.) Mora se roba ali obleka v stekleno vodo (Wasserglass,) — se dobi v apoteki — namočiti. Taka obleka se ne more vžgati, temoč samo počasno tleje. Fuks pravi da se tudi les ne vžge, kteri je v tako vodo namočen bil.	(Frauen Ztg.)
Sadjoreja.
(Kedaj je najbolje sadno drevje obrezavati V) Imenitni sadjorejec Luk a s pravi, daje v pomladi, kedar je obrezavanje naj bolj navadno to tudi naj bolj škodljivo. Priporoča zato , naj bi se to po letu činilo in sicer mesca junija, kteri čas je, po njegovi skušnji, naj boljši za ta posel. Če se koj v pomladi drevje obreže, pravi Lukas, lehko zboli, kajti sok, kterega se ta čas mnogo izlije, ima mnogo sladkora, kteri na zraku hitro okisne, to pa čini, da pri toplem in volhken zraku drevje gobasto postane, t. j. zboli in se naskorem celo posuši.
(Allgm.Land. u. Forst. Ztg.)
(Kako se listne uši naj lože p o k o nča j o.) Ako uši listje napadejo, poškropi vejice z apnenim mlekom (beležem). Tudi prigor in maroge na jabolkah se lehko obranijo ako je z apnenim mlekom zmočiš.
(Land. Zeitschrift.)
(Kako se najlože preženejo zelske bolhe.) G. Trap, kteri je že mnogovrstne pomočke proti takim bolham skušaval, pravi, da mu ni noben toliko koristil, kot pravi peruvianski gnoj, (guano), kterega je na želišča trosil, na kterim je bolhe opazil. Če se to potrdi, bi moral naš kurji ali golobji gnoj tudi koristiti.	(Land- u. Forst-Zt g.)
Slovenski župan.
Pod tem naslovom prinaša „slovenski gospodar" vse, karkoli se pTimeri važnega za župane sploh, zlasti pa za župane na Slovenskem. Treba je namreč, da kdor je za župana izvoljen, tudi ve in sicer dobro ve, kaj mora župan znati kako se obnašati, in sploh kakošen mora biti. — Oe pa župan tega ne ve, če je bil le zavoljo tega izvoljen, ker je morebiti naj bogatejši mož v celej soseski, ali ker ume ravno nekoliko nemških besed vpletati v svoj govor, tedaj župan ni na pravem mestu in celo občinsko življenje hira. To pa je v vsakiv državi velika nesreča, ker vsaka država le obstoji iz občin. Če so tedaj občine neredne, če se ne zavedajo svojih pravic in le v beli dan naprej životarijo, kakor megla brez vetra, občuti to nerednost cela država in začenja se duševno in materijalno bolehanje.
Tako je bilo tudi pri nas v Avstriji. Dokler je bil strogi absolutizem, so se jemale pravice komur le mogoče, tako tudi soseskam in občinam in župan je bil predstojnik soseski in občini le v tem, da so mu ljudje tako rekli, — drugih pravic pa ni imel skoro nič. — Pozno skoro prepozno je naša vlada spoznala, da v našem stoletji, ko drugod povsod državljani duševno in materijalno napredujejo, ne more vedno tako ostati. Zato je dala soseskam in občinam več moči in več pravic, da se lebko bolj prosto gibljejo, ker do sedaj so bile kakor otrok v povojih v zibelji. — Ce pa dobijo soseske in občine več pravic, treba tudi, da jih prav rabijo, sicer bi se reklo, da za politično življenje še niso dorasle, in da če se jim dajo pravice, ki jih ne umejo rabiti, je skoro taka, kakor bi kdo dal otroku nož v roke.
Da tedaj kaj takega nihče ziniti ne more, to naj bode skrb vsaki soseski, svaki občini, posebno pa njihovim županom. Ker pa morda marsikteri slovenski župan, ne ve vsemu kaj, kar se tiče občinskega življenja, prinaša „slovenski gospodar" v predalčeku, ki je slovenskemu županu odmerjen, vse, kar mora slovenski župan vedeti. Prinaša vse dotične postave pa tudi potrebne obrazke (Formulare) za uradovanje županov ali županovanje.
Razdelil pa se bode ta predmet na troje, namreč: I. Kakošen mora župan biti?
II.	Ktera so njegova opravila?
III.	Kako naj župan svoja opravila izvršuje?
(Dalje prihodnjič.)
—	Pri 43. občni seji poddružnice v Brežcah 20. septembra preti, leta, se je dokazalo, da je vzrok sadanje velike reve v tem, da je preidoča letina bila zlo slaba, da manjkajo denarji, da se kinetiški pridelki skorej ne morejo prodati, ali samo po zelo slabi ceni, da so dače velike, da so kmetje v kmetovanju preslabo podučeni in da je sol predraga. Kar se tiče preklicanja postave odrtije, so soglasno trdili, da je to poguba kmetovanju in da se to samo po tem odvrnoti more, ako se napravijo naupnice (kreditne naprave) s prijemljivimi pravili, ktere bodo kmetovanje podu-pirale.
—	20. t- m. bo v Mariboru v Kartinovi dvorani večerna veselica na čast gg. volilnim možem, mariborsko-, slov. bistričko-, st. lenarskega okraja. Začetak ob 6. zvečer
—	Za Slomšekov spominek seje že nabralo 2728 fl. 52 kr.
Kraikocasnice.
Grajsak idoč mimo kmeta, kteri se je zlo pri delu trudil, reče: „Miha, če bodeš prav marljivo iz svojega polja kamenje nosil, polje dobro gnojil, oral in sejal , boš dobro žetvo imel". „Že prav," žlahtni gospod, reče kmet, „če vendar Vi mesto mene činite, bom s desetino prek in prek zadavoljen "
— Dva obrtniška pomagača, Horvat in Nemec, potujeta v jeseni po lepi rodoviti slovenski deželi; Horvat zagleda na njivi lepo debelo zelje in reče svojemu tovarsu: „Glej brate, kako je to lepo zelje." Na to reče Nemec : O, prijatelj! to jev toliko, kot skorej celo nič proti onemu, ktero pri nas na Svabskem raste, kajti to ima tako debele glave, da se pod jednolehkooeli polk (regiment) huzarjev vadi, (eksereira) pa še mokri ne postanejo, čeravno deš gre. Horvat, ki je bil kotlar, mu na to pripoveduje, da je nekikrat na Ogerskem pri nekem mojstru delal, kder so tako veliki kotel delali, da je tisoč pomagačev v njem na enkrat, delalo in vendar, drug drugega ni čul in ni videl "
„Za božjo voljo! zakaj pa ste tako velik kotel potrebovali?" pita Nemec „Hoteli smo celo glavo tvojega švabskega zelja v njem kuhati": odgovori Horvat.
Slovensko slovstvo.
Ravnokar je v tisku gotova in se razpošilja knjižica: „Slovenci, kaj čemo?" ktero je spisal rodoljubni gosp. dr. Jože Vošnjak v slov. Bistrici in jo zdaj za poduk in prevdarek podaruje svojim slovenskim rojakom štajerskim. Živo priporočamo vsem Slovencem, naj jo pazljivo prebirajo in si globoko v srca vtiskajo resnične besede svojega rodoljubnega rojaka. Vprihodnjič govorimo obširneji o ti željno pričakovani politični knjižici, ktero si lehko omisli vsak Slovenec, ker ji je cena samo 20 kraje.
V Gorici je začel o novem letu izhajati nov slovenski časnik pod napisom „Domovina" posebno za primorsko-deželne, pa tudi sploli slovenske zadeve. Vrednikovo ime g. Marušica je nam porok za njegovo izvrstnost; toraj ga vsem slovenskim rodoljubom prav iskreno priporočamo. Cena mu je za celo leto 2 gl.
Novičar iz širokega sveta.
Madjari se hudo branijo naj novejše cesarske postave zastran dopolnovanja armade, ker, kakor Deak pravi, se taka postava le po ustavni poti vpeljati more.
1. Marca zapustijo Francozi na vsak način Mehiko, naj cesar Maks odloči kakor koli hoče.
Pravi se, da ruska vlada hoče tudi naš koledar vpeljaji.
Cuje se, da pri prihodni občili skupšini jugoslovanske Akademije, hočejo škofa Strossmayer-a za predstojnika voliti. Živili.
Novičar iz Slovenije.
Pri zadnji seji kmetiške poddružnice (Filiale) v Celju je mnogo udov zato iztopilo, ker se od letnih prineskov t. j. od 2 fl. 50 kr. morajo 2 fl. v Gradec poslati.
Tržna cena
v Mariboru 12. Januarja 1867.
Pšenice vagan (drevenka) . Eži „ Ječmena „ Ovsa „ Turšice (kuruze) vagan Ajde	„
Prosene kaše	„
Krompirja	„
Govedine funt Teletine
Svinjetine črstve funt
Drv 30" trdih sežen (Klafter)
M	5)	» ■
„ 30" mehkih „ . 18"
., io „ ,, . Oglenja iz trdega lesa vagan
„ „ mehkega „ „ Sena cent
Slame cent v šopah
„ „ za steljo . Jedno jajce . Špeha cent
fl.	k.
6 40	
4 40	
1 80	
3	40
3 40	
160	
—	21
—	•25
—	24
8	50
4 35	
3	40
—	56
—	40
L	40
1	40
—	80
—	2
30	—
Opazka, prihodnič bomo tudi prinesli tržno ceno v Ptuju in Celju.
Narodno državno posojilo 69.40. Ažijo srebra 30.75
¡KSf* Ker nam je veliko prostora vzel program, in velitvene zadeve, smo prisiljeni odložiti mnogo novičarskih stvari, ktere bo zato prinesel prihodni list. — Gospodo, zlasti častite duhovne uljudno prosimo, da bi blagovolili proste naročnike podučiti, kako se umra pismo z denarji na poŠto dati.	VredniŠtvo.
Listnica vrednlštva.
J. G. v Gradcu: Lepa hvala za lep dopis, prosimo prinašajte ponujeno podporo.	V r e d-_