s ^ _ X - X _ ! i CL t ■ [■• - v v v ^ V V V ^ Ip d ™ « T ii w/ I ̂ « L. .. Ij^HL -J m G ^ IL O ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina pk Gradbeni vestnik* GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, julij 2 0 0 6 , letnik 5 5 , str. 165-196 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana, telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3 000 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT' za študente in upokojence 2200 SIT za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80 EUR. V ceni je vštet DDV. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: kniiae: založba: reviie: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalno poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Uredništvo Vsebina • Contents Članki • Papers stran 166 prof. dr. M iha Tom aževič, univ. d ip l. inž. grad. NEKAJ VTISOV IZ KAŠMIRJA PO POTRESU 8 . OKTOBRA 2 0 0 5 SOME IMPRESSIONS FROM KASHMIR AFTER THE EARTHQUAKE OF OCTOBER 8 ,2 0 0 5 stran 178 izr. prof. dr. M aruška Š ub ic Kovač, univ. d ip l. inž. grad., as isf. dr. A ndre ja Is ten ič S tarčič. univ. d ip l. ped. KOMPETENCE DIPLOMANTOV GRADBENIŠTVA - EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT TUNING COMPETENCES OF GRADUATES IN CIVIL ENGINEERING - THE EUROPEAN RESEARCH PROJECT TUNING 1 2 15 13 11 17 9 14 4 18 6 16 3 12 10 7 8 5 sposobnosti stran 187 prof. dr. Franci Krž ič, univ. d ip l. inž. grad. JEKLENE KONSTRUKCIJE PRI PRENOVI STOLPNICE TELEKOMA SLOVENIJE V LJUBLJANI STEEL STRUCTURES IN THE RENOVATION OF TELEKOM SLOVENIJA MULTISTOREY BUILDING IN LJUBLJANA Slika na naslovnici: Po kašmirskem potresu v Muzafarabadu, foto Miha Tomaževič NEKAJ VTISOV IZ KAŠMIRJA PO POTRESU 8. OKTOBRA 2005 SOME IMPRESSIONS FROM KASHMIR AFTER THE EARTHQUAKE OF OCTOBER 8 ,2 0 0 5 prof. dr. Miha Tomaževič, univ. dipl. inž. grad. Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana. miha.toimazevic@zag.si Strokovni članek UDK 624.131.55:699.841 (Kašmir) Povzetek I Članek opisuje posledice potresa 8. oktobra 2005 v pakistanskem Kašmirju in ukrepe za odpravo posledic. Na posameznih značilnih primerih so obrazložene posledice na gradbenih objektih, zidanih in armiranobetonskih stavbah ter mostovih, prikazanih je pa tudi nekaj primerov zemeljskih plazov. Hude poškodbe in porušitve konstrukcij so predvsem posledica neupoštevanja potresne nevarnosti. Neinženirske zidane stavbe so bile grajene iz nekakovostnih materialov in na način, ki ni zagotavljal ustreznega obnašanja, pri armiranobetonskih konstrukcijah pa že pri projekti­ ranju niso bila upoštevana osnovna pravila za zasnovo konstrukcije in detajle armiranja. Na kratko so opisane tudi dejavnosti za odpravo posledic. Summary I The consequences of the October 8, 2006, earthquake in Pakistani Kashmir on building and civil engineering structures are presented and discussed. The characteristic examples of typical heavily damaged masonry and reinforced-concrete buildings are described and the causes of damage explained. The damage to bridges as well as the examples of landslides are also discussed. It has been found out that most of the damage is a result of lack of earthquake awareness. Non-engineered masonry build­ ings are built with poor quality materials without usual features to provide earthquake resistance. In the case of engineered RC structures, poor seismic behaviour was the result of inadequate structural layout, the lack of reinforcement and poor details. The activities for disaster relief and mitigation are also briefly mentioned. 1 • UVOD Potres, ki je 8. oktobra 2005 ob 8. uri in 50 minut po lokalnem času prizadel zahodno območje Kašmirja, je bil po posledicah eden najhujših v zadnjem času. Zaradi obsega katastrofe je vzbudil veliko medijsko pozor­ nost, ki ji je sledila tudi obsežna mednarodna akcija pomoči Pakistanu pri odpravi posledic. Dober mesec po potresu sem na povabilo Tehniške univerze Severozahodne mejne province, kot se imenuje avtonomna provin­ ca Islamske republike Pakistan na meji z Afganistanom (Nort-West Frontier Province - NWFP), iz Pešavarja, predaval na delavnici in posvetovanju, ki jo je Univerza (NWFP Uni­ versity of Engineering and Technology) organizirala za odpravo posledic potresa v pakistanskem glavnem mestu Islamabad. Na dvodnevni delavnici, ki so se je udeležili naj­ višji predstavniki tako zvezne vlade kot tudi vlad prizadete province (NWFP) oziroma kašmirskega teritorija (Azad Jummu and Kashmir) ter civilne zaščite in drugih organov za odpravo posledic naravnih nesreč, sem v družbi s še šestimi drugimi strokovnjaki- specialisti iz Italije, Makedonije, Turčije in ZDA pakistanskim udeležencem predstavil naše iz­ kušnje. Da so Pakistanci dali delavnici izreden pomen, kaže dejstvo, da je tuje udeležence prvi večer namesto predsednika države Per- veza Mušarafa, ki je bil zadržan, ker je gostil konferenco donatorjev pomoči Pakistanu z generalnim sekretarjem OZN Kofijem Ananom na čelu, sprejel predsednik vlade Šaukat Aziz (mimogrede: prvi minister Aziz je bil, predenje prevzel predsedstvo pakistanske vlade, pod­ predsednik znane Citibank) in se je z nami zadržal v več kot uro trajajočem pogovoru. Po končani delavnici so gostitelji tistim, ki smo v Pakistanu ostali čez konec tedna, organi­ zirali dvodnevni obisk prizadetega območja. Ker so nos spremljali mlajši fakultetni učitelji, ki so območje že obiskali, smo imeli zagoto­ vilo, da bomo v kratkem času, ki smo ga imeli na razpolago, videli in zvedeli kar največ. Pričakovanja so bila obojestranska, saj so tudi gostitelji menili, da bodo od nas dobili dragocene nasvete, kako ukrepati med ob­ novo prizadetega območja. Ne glede na to, da je med glavnim mestom Islamabadom in epi- centralnim območjem le 105 km zračne črte in še enkrat toliko po cesti, pa je bilo potova­ nje kar zamudno. Nekajurna vožnja po gor­ skih cestah v Kašmirju je vsekakor doživetje, ki terja močne živce, in bi bila brez trdnega za­ upanja v hladnokrvnega šoferja močno utrud­ ljiva (slika 1). Čeprav Pakistanci zaradi svoje­ vrstnih nenapisanih pravil, ki vladajo na cestah, Evropejcem vožnje ne priporočajo (nam zadeva močno diši po ruski ruleti), so razmere na cestah vseeno za spoznanje bolje urejene kot v sosednji Indiji. Dolgotrajna vožnja in kratek dan (mračiti se je začelo že ob petih popoldne) sta nam omogočila videti samo tisto najvažnejše. Tako smo se prvi dan pripeljali v Abotabad, si ogledali, kaj se je zgodilo tam in se odpeljali še v ne preveč od­ daljeni Balakot, kjer je bilo najhuje, naslednji dan pa smo si ogledali glavno mesto Muza- farabad in okolico. Tam so gostitelji našo na­ vzočnost izkoristili tudi za nasvet, kako po­ praviti ne preveč poškodovani hiši guvernerja Kašmirja in neke druge pomembne osebnosti. V Abotabadu smo nekateri imeli celo nekaj sreče, saj se je med rahlim popotresnim sunkom, za katerega s pakistanskim ko­ legom, ki sva ga edina začutila, nisva bila niti prepričana, ali gaje pripisati bližnjemu bagru ali potresu, do tal sesula stavba, ki smo si jo le kake četrt ure pred tem ogledali. Seveda ne samo od zunaj. Čelade nam v tem primeru ne bi bile v preveliko pomoč: to vedoč, nas paki­ stanski kolegi z njimi niti niso opremili. Članek zato nima namena podajati celovitega pregleda nad dogajanjem po potresu in stan­ je analizirati, pač pa bralcem ponuja le nekaj vtisov, dobljenih med obiskom prizadetega območja. Vtisi in opažanja so dopolnjeni z nekaj osnovnimi, že objavljenimi podatki o potresu, ter s podatki in pojasnili, dobljenimi med pogovori s spremljevalci, sodelavci Teh­ niške univerze v Pešavarju. Slika 1 • Ozka dolina ob reki Džhelum na poti v M u zafarab ad je zavita v prah. D esno zgoraj ob reki je v ideti veliko taborišče za brezdom ce 2 • SPLOŠNO O POTRESU Potres magnitude M = 7,6, ki je 8. oktobra 2005 ob 8. uri in 50 minut po lokalnem času prizadel Kašmir, seizmologi povezujejo z območjem subdukcije ob aktivni prelomnici, na kateri se stikata evrazijska in indijska tek­ tonska plošča. Le-ta se proti severu pomika s hitrostjo 40 mm na leto in povzroča dviganje himalajskega pogorja. Žarišče glavnega potresa je bilo na 34° 29' 35" severne širine in 73° 37' 44” vzhodne dolžine, 19 km seve­ rovzhodno od mesta Muzafarabad, glavnega mesta Kašmirja pod pakistansko upravo, ki leži 170 km zahodno-severozahodno od Šrinagarja, glavnega mesta Kašmirja pod indijsko upravo. Prizadeto območje je močno militarizirano in leži vzdolž razmejitvene črte med obema državama (Line of Control), ki dejansko, uradno pa še ne, pomeni mejo, inje bilo prizorišče že treh vojn med Pakistanom in Indijo. Obe območji se imenujeta Azad Jumu and Kashmir (AJK), le da ima območje pod indijsko upravo status zvezne države, pod pakistansko upravo pa se uradno imenuje teritorij (slika 2). Žarišče potresa je bilo 26 km globoko, pri­ zadeto območje pa je obsegalo kakih 30.000 km2, večinoma zahodnega dela Kaš- Kupwars T ifcMansehrjr i ' ( 1 j* Akiottalted,/ SSt Kashmir Hawaii . m ^ Mcmsu I S L A M A B A D «Pinch 1972 Line of ' £ g o t r c l ' ’ Afloc* City Isla m a b a d Č a pH a |̂ _ d r y leMra/j Bala i Raw alpfdtiK .Gujar Khan Slika 2 • Zem ljevid P akistana z vrisanim epicentrom potresa 8 .1 0 .2 0 0 5 (N a e e m et a l., 2 0 0 5 ) Slika 4 • Avtobusna postaja v Muzafarabadu: ed ina povezava so avtobusi, dostop do vasi v hribih je bil zaradi številnih podorov m ogoč le s helikopterji dolinah, medtem ko je bil večji del ozemlja z vasmi še dalj časa odvisen le od zračnega, helikopterskega prometa (slika 4), Intenziteto potresa v epicentralnem območju nekateri ocenjujejo celo na X+. stopnje po modificirani Mercallijevi lestvici (MM) v Bala- kotu, Vlil. - IX. stopnje v Muzafarabadu in stop­ njo manj v sosednjih krajih južno od mesta (EERI, 2005), pri drugih ocene ne presegajo Vlil. stopnje (USGS, 2005). Stopnje po MM lestvici, ki se danes uporablja še predvsem v ZDA, približno ustrezajo stopnjam intenzitete potresa, kot jih definira pri nas že vpeljana Ev­ ropska makroseizmična lestvica (EMS). Sam bi se na podlagi posledic, ki jih je bilo videti na stavbah in okolju, strinjal z oceno EERI. z Indijo, kjer je vsaj regulativa razmeroma so­ dobna, pravih predpisov v Pakistanu ni; v določeni meri se uporabljajo le britanski standardi. Če so z nekaj osnovnega znanja oboroženi projektanti, pa usposobljenih kadrov primanjkuje med izvajalci. Še bolj šepa nadzor, ki so ga deležni le zelo pomembni ob­ jekti na posebno zahtevo investitorja. Pri tem niso bile nobena izjema niti številne državne šole, bolnišnice in upravne stavbe. Začudenje vzbuja dejstvo, da projektanti prepustijo armaturne načrte in detajle izvajalcu, saj se Slika 3 • M uzafarabad: v ruševinah na najbolj prizadetih obm očjih se na jde še m arsikaj koristnega mirja, kije pod pakistansko upravo. Območje seje umirjalo dalj časa: samo v prvih treh ted­ nih po potresu so registrirali skoraj tisoč po­ potresnih sunkov z magnitudo, večjo od M = 4,0. Registracij glavnega potresa ni, tako da lahko o doseženih pospeških gibanja tal med potresom lahko samo ugibamo. Prizade­ tega območja niso šteli med potresni nevar­ nosti izpostavljenega. Neposredne posledice potresa so bile hude (slika 3), saj je po uradnih podatkih na celot­ nem območju umrlo več kot 80.000 ljudi (neuradno se je govorilo o več kot 200.000 žrtvah), 200.000 je bilo ranjenih, več kot 4 milijone ljudi pa naj bi ostalo brez strehe nad glavo. Samo v Pakistanu gre za 72.000 mrtvih in 2,8 milijona brez doma. Obseg katastrofe v območju Kašmirja, ki ga nadzira Indija, je bil bistveno manjši kot v Pakistanu. Podatki, ki jih najdemo v posameznih že ob­ javljenih poročilih, so različni, kar kaže, kako težko je bila nastala situacija obvladljiva. Veči­ na stavb se je porušila v območju blizu epi­ centra: po prvih poročilih domačih in tujih strokovnjakov, ki so si prizadeto območje bolj ali manj celovito ogledali, seje v krogu s pre­ merom 25 km od epicentra porušila skoraj četrtina stavb, večinoma sezidanih iz kamna oziroma betonskih blokov, medtem koje bila polovica težko poškodovana. Zaradi hribovite pokrajine in pretrganih prometnih povezav so bila dostopna le mesta in nekatera naselja v V nasprotju s pričakovanji, da se vsaj inženirski kader zaveda, da je severni del Pakistana potresno ogroženo območje, smo med obiskom izvedeli, da ni tako in je bil potres v Kašmirju vsaj glede intenzitete ne­ kakšno presenečenje za pakistansko gradi­ teljsko stroko. Da so bile najbolj prizadete tradicionalno zidane kamnite hiše na po­ deželju, je bilo pričakovati, da pa bo podobna usoda doletela tudi v zadnjih letih zgrajene večnadstropne armiranobetonske stavbe v mestih, seveda ne. Toda že med samo de­ lavnico v Islamabadu, še več pa v neposred­ nih pogovorih s kolegi z Univerze v Pešavarju, smo izvedeli, da je tudi na področju ti. inženirske gradnje stanje kritično. V nasprotju 3 • UČINEK POTRESA NA GRADBENE OBJEKTE Slika 5 • Zidarji zida jo s kam nom , pobranim Slika 6 • Lesena strešna konstrukcija šo le , porušeni prečn i zid in m očno poškodovano obodno iz ruševin. Po s tarem , brez veznih z ido vje kamnov, cem ent v m alti je le za boljši občutek njihovo delo konča z dimenzioniranjem, tj. z izračunom potrebnega prereza armature v posameznih prerezih in določitvijo marke be­ tona. Katere profile izbrati ter kam in kako položiti izračunano količino armature, pa tudi vse ostalo, je stvar izvajalca, ki praviloma zmanjšuje stroške in povečuje dobiček na račun kakovosti gradnje. Vse to je bil seveda razlog, da so posledice potresa občutili tudi v zadnjih letih projektirani objekti iz armiranega betona. Omejeno število primerov poškodb in celo porušitev je bilo celo v mladem, moderno zasnovanem glavnem mestu Islamabad. 3.1 Zidane stavbe Zidane stavbe predstavljajo večino gradben­ ega fonda na podeželju in v prizadeti mestih. Vse so sezidane iz navadnega zidovja, navpičnih vezi ne poznajo. Medtem ko so na podeželju zidane hiše praviloma pritlične in samo kamnite, so enonadstropne hiše v mes­ tih sezidane tudi iz klasične opeke iz žgane gline ali pa iz betonskih blokov. Kot so nam povedali spremljevalci, je opeka drag materi­ al zato so opečne stavbe praviloma v lasti na­ jbolj premožnih meščanov. Ne glede na mate­ rial je zidanim stavbam skupno, da zidovje razen pri zelo redkih izjemah ni povezano z vodoravnimi vezmi, preklade so le nad okni in vrati, ustrezne povezave pa ne zagotavljajo niti monolitne stropne plošče. Stropne kon­ strukcije in ostrešja so pri kamnitih hišah na­ jvečkrat lesena, pokrita z valovito pločevino, medtem ko so pri hišah, sezidanih iz opeke ali betonskih blokov, praviloma monolitne armi­ ranobetonske plošče. Slika 7 • R azpad kam nitega zidu in odpiranje vogala kljub strešni plošči. V id i se struktura kam nitega zidu Kamnite stavbe so večinoma pritlične, včasih sezidane iz lokalno pridobljenega, nepravilno obdelanega kamna, večinoma pa uporabljajo kar okrogli kamen, odvzet iz ledeniških ozi­ roma rečnih nanosov. Zid je včasih tudi mešan iz kamna in betonskih blokov. Zidovje je, podobno kot pri nas na podeželju, se­ zidano iz dveh slojev kamna, vendar je tanjše in nima vmesnega, z drobirjem napolnjenega sloja (slika 5). Za zidanje uporabljena malta je slaba, apna je malo, še manj, pa le pri javnih objektih, kot so šole in podobno, je cementa. Večkrat za vezivo služi le blato, ne­ malokrat pa so celo hiše, ki služijo za bivanje, sezidane kar na suho. Čeprav so strehe bo­ disi lahke, lesene in krite z valovito pločevino bodisi monolitne armirnobetonske plošče, ki zagotavljajo togo povezavo zidovja v vodo­ ravni smeri, niso mogle preprečiti razpadanja oziroma rušenja s slabo malto sezidanega zidovja (slike 6 ,7 in 8). Predvsem moderne enonadstropne stano­ vanjske hiše v mestih so zidane s polnimi betonskimi bloki. Zidaki sicer niso standar­ dizirani, kljub temu pa imajo enotne dimenzije 15 X 15 X 30 cm in so uliti iz lahkega betona nizke trdnosti. Čeprav so za zidanje uporab­ ljali cementno malto, pred zidanjem blokov niso močili z vodo. Posledice je bilo po potresu jasno videti: zidovje je razpadlo, kot da bi bilo zloženo iz kock, na betonskih blokih pa ni bilo sledu malte (slika 9). Bistveno bolje so se obnesle hiše podobne zasnove, se­ zidane iz polne opeke. Dimenzije opeke so 10 X 7 X 22 cm, opeka sama pa je za naše razmere slaba, saj se trdnost giblje med 10 in 20 MPa. Opeka tudi ni standardizirana, je pa označena z znakom opekarne, ki jo je izde­ lala. Bistveno boljše obnašanje je posledica načina zidanja: opeko po tradiciji pred po­ laganjem v malto namakajo v vodi. Ker so opekarne daleč (na območju, ki gaje prizadel potres, jih zaradi pomanjkanja surovine ni), je opeka draga. Zato so si gradnjo hiš z opeko privoščili le najpremožnejši, ki so imeli dovolj, da so si privoščili tudi najboljše zidarje in učinkovit nadzor. Potres je pokazal, da se je investicija splačala (slika 10). 3.2 Armiranobetonske stavbe V armiranem betonu intenzivneje gradijo šele zadnjih deset do petnajst let, predvsem javne stavbe, stavbe državne uprave, bolnišnice in hotele, pa tudi druge. Armiranobetonske stavbe v mestih ne presegajo višine štirih, morda petih nadstropij. Prevladujejo okvirne konstrukcije, včasih okviri z zidanimi polnili. Stenastih konstrukcij ni bilo videti. Proti pričakovanjem je bil obseg rušenja armiranobetonskih stavb v mestih, Abota- badu in še posebej v Balakotu in Muzafara- badu, zelo velik (sliki 11 in 12). Praktično vse primere porušitev in hudih poškodb, ki smo jih videli, lahko pripišemo klasičnim napa­ kam, ki jih kot primer, česa ne smemo storiti pri projektiranju potresnoodpornih konstruk­ cij, najdemo v vsakem učbeniku. Večina jih gre že na rovaš same zasnove konstrukcije, celo izbire nosilnega sistema, ostale pa so posledica neustreznih detajlov, ki jih v raz- Slika 10 • M uzafarabad : opečna hiša v ozad ju , soseda hiše na sliki 9 , je potres presta la brez poškodb. Poškodovana je le ograja , sezidana iz betonskih blokov Slika 9 • M uzafarabad: zelo s labo so se obnesle hiše, sezidane iz betonskih blokov. Betonski zidaki bodo še uporabni: ali bo nova hiša sezidana kaj bolje? Slika 11 • Balakot: m orda m ožak na sliki prem išlju je , kaj je botrovalo porušitvi vitem svetu že nekaj desetletij ne poznamo. Razmeroma malokrat je bilo neustrezno ob­ našanje posledica izključno neustrezne kakovosti materialov oziroma same gradnje. Trdnost in kakovost betona sta večinoma ustrezni, armatura kot material pa tudi ni odvisna od dela na gradbišču. Ker gre za potrditev upravičenosti zahtev, ki jih najdemo v sodobnih predpisih za projek­ tiranje potresnoodpornih konstrukcij in o ka­ terih se projektanti in investitorji sprašujejo, čemu neki jih je treba upoštevati, saj po njihovem predstavljajo le nepotrebno kom­ plikacijo in podražitev objekta, bo nekaj značilnih primerov prikazanih v nadaljeva­ nju. Obnašanje stavbe, prikazane na sliki 13, je posledica klasične neustrezne zasnove okvirne konstrukcije: vitki stebri in toge prečke v eni smeri so razlog za nastanek plastičnih členkov v stebrih in s tem nestabil­ nega mehanizma obnašanja konstrukcije med potresom. Da se je to zgodilo šele v prvem nadstropju, so krivi polnilni zidovi v pritličju. Togo stopnišče v vogalu, ki je moralo prevzeti velike sile in je bilo temu primerno močno poškodovano, je povzročilo dodatne torzijske obremenitve v okvirnem sistemu. Stavba je bila še v gradnji. Le nekaj razbitih šip na fasadi sosednje stavbe (slika 14) dokazuje, da bi bila vgradnja zidanih polnil Slika 12 • Balakot: streha novega hotela je postala začasna m oliln ica po celi višini stavbe s slike 13 morda dovolj, da deformacije okvirnega sistema ne bi bile prevelike in bi bilo obnašanje ustrezno. Obenem pa lahko na podlagi primerjave stanja obeh stavb brez posebne analize ocenimo, da potres v Abotabadu niti ni bil prav posebno močan in da so se tam poru­ šile le stavbe, kjer so bile pomanjkljivosti le prehude. Podobnih primerov bi lahko našteli še veliko. Slika 13 • Abotabad: v eni sm eri šibki stebri, stopnišče v vogalu zadaj in zidana polnila v pritličju so im eli za posledico nastanek plastičnih členkov v stebrih nad pritlič jem in velike preostale deform acije zgornjega dela konstrukcije. Stavba je bila še v gradnji Slika 14 • A botabad: zidana polnila so zm anjša la deform acije okvirne konstrukcije sosednje stavbe za to liko , da so na fasad i popokale le redke šipe Slika 15 «A botabad: plastični č lenek v neustrezno arm iranen stebru Slika 15 • M uzafarabad : strižna porušitev stebra zarad i oviranih deform acij Slika 16 • M uzafarabad , sodna palača: s tr ižn e poškodbe neustrezno zasnovanih stebrov 172 Gradbeni vestnik • letnik 55 «julij 2006 Slika 18 • Balakot: prebivalci niti ne opazijo palačinke, v katero se je sprem enil hotel Slika 19 • M uzafarabad: posledica m ehkega pritličja Posledica neustrezne zasnove konstrukcije, pa tudi detajlov armiranja, ■ tj. premajhne količine glavne armature in še posebej stremen, so bile hude poškodbe nosilnih ele­ mentov. Primere nastanka plastičnih členkov na konceh stebrov ob neustrezno zasnovanih vozliščih (slika 15) oziroma strižnih poškodb stebrov zaradi oviranih deformacij (sliki 16 in Slika 20 • Padec nove prekladne konstrukcije cestnega m ostu zarad i prevrnitve krajnega opornika 17) je bilo videti skoraj povsod. Končna posl­ edica neustrezne zasnove so bile seveda porušitve stavb, od nerazpoznavnega kupa ruševin, kjer bi težko ugotavljali, kaj in zakaj se je podrlo (sliki 3 in 11), zlaganja stropnih plošč (palačinke, sliki 12 in 18), do hudih nag­ ibov in delnih porušitev zaradi mehkih pritličij (slika 19). 3.3 Mostovi V ozki dolini reke Džhelum, v katerih ležijo prizadeta mesta, je bilo bolj ali manj poško­ dovanih tudi nekaj mostov. 0 porušitvah ne poročajo, prva poročila pa celo govorijo, da mostovi niso bili poškodovani, saj poškodbe niso ovirale prometa po glavnih promet­ nicah. Med poškodovanimi so večji cestni Slika 21 • Balakot: hude poškodbe prekladne konstrukcije m ostu na vm esni podpor mostovi, večinoma z armiranobetonsko prekladno konstrukcijo, kot tudi manjši, veči­ noma viseči mostovi, ki služijo le za prehod pešcev in živine, pa tudi lažjih voz do okoliških vasi. Kot se je dalo na hitro ugotoviti, so se pre- kladne konstrukcije same obnašale ustrezno, saj gre večino poškodb pripisati premikom opornikov oziroma betonskih blokov, v katere so bili sidrani kabli visečih mostov. Zaradi nestabilnih brežin je prišlo do zdrsov ali celo prevrnitev opornikov, kar je povzročilo padce prekladne konstrukcije (slika 20). Pre- kladne konstrukcije so manjše poškodbe utrpele predvsem na podporah, izjemoma je hujše poškodbe utrpel prečni vezni nosilec prekladne konstrukcije na vmesni obrežni podpori glavnega cestnega mostu v Balakotu (slika 21). Na nasprotni podpori istega mostu je viden tudi skoraj metrski premik opornika v prečni smeri. Pri lokalnih visečih mostovih, ki služijo za peš promet, so se premaknili temelji obrežnih pi- lonov. Hujše poškodbe so povzročili veliki premiki sidrnih blokov za kable, ki so nastali zaradi zdrsa brežin. Posledica zdrsa sidrnih blokov za sidranje kablov za bočno zavezo­ vanje so bile velike deformacije mostu v vzdolžni smeri (slika 22), posledica iztrganja nosilnih kablov iz sidrnih blokov pa delna Slika 22 • Balakot: m očna deform acija v isečega mostu je posledica velikih zdrsov b loka, v katerem so sidrani kab li za bočno zavetrovanje porušitev mostu, ki je obvisel le na enem kablu (slika 23). Čeprav so takšne mostove oblasti uradno zaprle za promet, ljudje pre- 4 • UČINEK POTRESA NA OKOLJE Z zemeljskimi plazovi in podori imajo v goratem Kašmirju vsakoletne težave, saj se zaradi raz­ meroma nestabilnih in erozijsko občutljivih pobočij (ledeniške in rečne naplavine se še niso pretvorile v konglomerat, veliko je laporja in skrilavca) ob monsunskem deževju redno sprožajo plazovi, ki zasujejo ceste in včasih za več dni onemogočijo promet. Potres je sprožil številne večje in manjše zemeljske plazove. Največji seje sprožil kakih 40 km severovzhodno od epicentra: dolg je bil skoraj 2 km, splazelo pa je do 2 milijona ku- bičnh metrov zemljine (EERI, 2005). Zaradi plazov naj bi bilo uničenih kar 1200 km cest, zato še več kot mesec po potresu ni bila vzpo­ stavljena prometna povezava z vasmi po okoliških hribih. Plazove smo si lahko ogledali že med vožnjo v Muzafarabad. Ker ljudje za boljšim za­ služkom silijo v mesta tudi v Kašmirju, zaradi pomanjkanja oziroma vse dražjega terena v dolini postavljajo hiše tudi na strmih, nestabil­ nih pobočjih. Do hiš seveda speljejo tudi ožjo ali širšo pot, kar vse še poslabša. Prav never­ jetno je, kje vse so hiše: še posebej jih opaziš v temi, ko se očisti zrak in se prižgejo luči (človek v teh krajih ne bi pričakoval, da je do zadnje hiše napeljana elektrika). Tako je po­ tres tudi s proženjem plazov terjal žrtve. Na sliki 24 je poleg zasutih objektov južno od mesta Muzafarabad lepo videti tudi strukturo terena oziroma strme rečne brežine: reka Džhelum teče pod cesto. Človek kar ne more verjeti, da si je luknjo, nastalo v brežini med podorom le kakih sto metrov stran, nekdo izbral za stanovanje (slika 25)! Slika 26 pri­ kazuje malo večji plaz nekaj kilometrov sever­ no od mesta. Kot je videti, je plaz s seboj v dolino odnesel tudi nekaj hiš. O likvifakciji, utekočinjenju z vodo zasičenih peskov, ne poročajo, čeprav je pri tako močnih potresih nekaj običajnega. Tudi sami med ogledom terena nismo opazili znakov, ki bi kazali na ta pojav. Slika 23 • Za prehod preko deroče reke Džhelum po visečem mostu, pri katerem se je m ed potresom na eni strani iztrgal kabel, je potrebno precej pogum a povedi ne spoštujejo. Prečkanje mostu, ki nad deročo reko visi le na enem kablu, pa je se­ veda kar tvegana zadeva. Slika 24 • M uzafarabad : strm a pobočja, ki so jih v leden iške nanose izdolble reke, so nestabilna. Š tevilni zdrsi in podori so zasuli ceste in pod seboj pokopali stavbe Slika 26 • M uzafarabad: eden od številnih zem eljsk ih plazov, ki je s seboj Slika 25 • V luknji, nastali po podoru, si je revni prebivalec M u zafarab ad a uredil b ivališče odnesel tudi nekaj hiš 5 • ODPRAVA POSLEDIC IN DRUGI UKREPI Dober mesec po potresu, ko smo obiskali največjih mestih akcije za odpravo posledic prizadeto območje, so bile vsaj v dolini in že v polnem teku. Pakistanu so na pomoč Slika 27 • Transport p lastičnega začasnega b ivališča na prizadeto obm očje. R azne dobrodelne organ izac ije in industrija v ladi ponujajo vse mogoče izdelke priskočile številne države, med katerimi so posebej močno zastopane muslimanske (med obiskom smo srečali tudi ekipo iz Bosne in Hercegovine). Seveda s tehniko in logistiko prednjačijo ZDA, ki so na prizadeto območje poslale helikoptersko brigado in bolnišnico iz Afganistana. Da bi vzbudili večje zaupanje, so ameriški vojaki prišli brez orožja. Ker pa med ljudmi niso priljubljeni, jih varujejo pakistanski vojaki, ki jih na tem območju tudi ne manjka. Uradno je Pakistan sicer eden večjih zaveznikov ZDA v vojni proti Al Kajdi, v resnici pa so ljudje na območju, kjer tudi meja z Afganistanom ni prav daleč, simpatizerji talibanov. Že med vožnjo je bilo vsaj v dolini videti že številna organizirana taborišča za brez­ domce (slika 1), še več pa je bilo taborišč v samih naseljih. Med delavnico v Islamabadu je bilo veliko razprave o tem, kako ljudem zagotoviti zatočišča oziroma kako obnoviti njihove hiše. Zelo agresivna je industrija, predvsem multinacionalke, ki vladi ponujajo različne "najboljše" rešitve, od pločevinastih hiš, ki se jih sestavi na kraju samem, do pla­ stičnih kioskov, kakršne smo lahko videli med potjo (slika 27). Osnovni moto je se­ veda: saj bo za uboge ljudi vse zastonj, plačala bo vlada. Kdo se pa še vpraša, od kod vladi denar? In seveda se nihče ne vpra­ ša, kako bodo ljudje taka bivališča, ki so poleti vroča, pozimi pa mrzla, vzeli za svoja. Od tistih, ki nudijo pomoč v upanju, da bodo sklenili dober posel, seveda nihče ne za­ govarja izboljšanja tradicionalne gradnje. Na delavnici sem poskrbel, da je bila raz­ prava o tem precej burna. V nasprotju s »poslovneži« so številne mednarodne in druge nevladne organizacije med drugim že organizirale in postavile ambulante in druge centre, ki prebivalcem pomagajo prebroditi najhujše težave (slika 28). Zato je bilo vsaj v mestih, ki smo jih obiskali, videti, da se je utrip življenja kljub temu, da je med potresom skoraj vsak, s katerim smo govorili, koga izgubil, že vrnil v stare tire (slika 29). Ob odhodu s prizade­ tega območja smo si zaželeli, da bi bilo še pred zimo poskrbljeno tudi za ljudi v hribih. Kako pa s potresno odporno gradnjo v prihodnje? Lanski potres v Kašmirju bo, vsaj upati je tako, položaj v Pakistanu spremenil. Visoki vladni predstavniki, med njimi visoki komisar za visoko šolstvo, so že ob spre­ jemanju zaključne resolucije na delavnici v Islamabadu obljubili reforme visokošolskega sistema. Na večernem sprejemu je prvi mi­ nister obljubil, da bo poskrbel za takojšnjo pripravo oziroma prevzem učinkovite teh­ nične regulative, za kar bo država zagotovila ustrezna sredstva. Sredstva naj bi se našla tudi za raziskave in raziskovalno opremo, s katero naj bi se opremila predvsem Tehniška univerza v Pešavarju. Seveda pa ukrepi niso izvedljivi čez noč. Trajalo bo nekaj let, da se stanje izboljša. Pri pogoju, seveda, da Paki­ stan ne bo že čez leto ali dve pozabil na po­ sledice potresa. Slika 28 • P redvsem zdravstveno pom oč so o rgan izira le š tevilne m ednarodne in druge nevladne organ izac ije r a Slika 29 • Balakot: živ ljen je teče naprej in prem aga strah pred m islijo , da se lahko vsak trenutek obcestna trgovinica podre na glavo 6 • ZAHVALA Avtor se zahvaljuje Tehniški univerzi iz Pešav- arja, ki je pokrila stroške potovanja in omogočila obisk Pakistana, še posebej pa _ L prof. dr. Akhtarju Naeem Khanu za povabilo na delavnico in obisk Kašmirja ter pomoč pri reševanju težav med pridobivanjem vizuma, ter mlajšim sodelavcem Univerze z Mohama- dom Džavedom na čelu za spremstvo med obiskom po potresu prizadetega območja. 176 Gradbeni vestnik • letnik 55 -ju lij 2006 7 • LITERATURA EERI, First Report on the Kashmir Earthquake of October 8,2005. Special Earthquake Report, December 2005. Naeem, A., Qaisar, A., Javed, M„ Hussain, Z., Naseer, A., Ali, S.M., Ahmed, l„ Ashraf, M. A Summary Report on Muzafarabad Earthquake, Pakistan. NWFP University of Enginering and Technology, Peshawar, Pakistan, 2005. USGS, Preliminary Earthquake Report, 2005. i KOMPETENCE DIPLOMANTOV GRADBENIŠTVA - EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT TUNING COMPETENCES OF GRADUATES IN CIVIL ENGINEERING - THE EUROPEAN RESEARCH PROJECT TUNING ( izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač, univ. dipl. inž. grad. Znanstveni članek asist. dr. Andreja Istenič Starčič, univ. dipl. ped. UDK 378.1:624 FGG, Jamova 2,1000 Ljubljana Povzetek I V prispevku so predstavljene ugotovitve raziskave o kompetencah diplomantov gradbeništva kije potekala po metodologiji v okviru evropskega projekta TUNING. Namen projekta je vzpostaviti skupni okvir in metodologijo za kurikularno načrtovanje skladno s cilji bolonjskega procesa. V okviru raziskave so bili anketirani pedagogi in delodajalci, ki zaposlujejo diplomante gradbeništva. Skladno s TUNING metodologijo načrtovanja kurikuluma in usmerjenostjo k učnim izidom predstavljajo kompetence diplomantov podlago za posodobitev študijskih programov. Izražene so v obliki študijskih ciljev in v opisu profila diplomantov. Analizirane so generične in predmetnospecifične kompetence v evropski in slovenski raziskavi. Rezultati kažejo na nujnost razvijanja generičnih kompetenc pri temeljnih inženirskih predmetih. Razlike v predmetnospecifičnih kompetencah kažejo na različnost univerzitetnega in visokega strokovnega študija. V pojmovanjih o predmetnospecifičnih kompetencah na 1. in 2. stopnji obstaja večja razlika med ugotovitvami evropske in slovenske raziskave. Primerljivost študijskih programov je zato možna šele po zaključeni 2. stopnji. Summary | The paper presents the findings of the research project on the competences of graduates in civil engineering, which has been conducted in the frame of TUNING methodology in the TUNING project. The aim of the TUNING project isto provide a common framework and the methodology for curriculum design aligned with the Bologna process. Teachers as well as the employers of the graduates of civil engineering participated in the research questionnaire. According to the TUNING methodology and its orientation to learning outcomes, the competences are described in study objectives and diploma profiles. The generic and subject specific competences have been analysed in the European and Slovene research. The results show the importance of development of the generic competences in core engineering subjects. The differences in the subject- specific competences show the differences of the university and professional study pro­ grams. The great difference in conceptions on the subject-specific competences was find between the 1st and the 2nd cycle in comparison with the Slovene and European findings. The study programs are therefore not comparable before the accomplished 2nd cycle. ja. Vsebine posameznih predmetov so se stat no prilagajale razvoju tehnike in tehnologije zato zahteva po prenovi študijskih programov ne izraža potreb stroke, temveč evropske polt Obstoječi programi na področju gradbeništva verze v Ljubljani (v nadaljevanju: FGG UL) so bili tike po oblikovanju enotnega visokošolskega na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Uni- sprejeti sredi devetdesetih let prejšnjega stolet- prostora. Pri oblikovanju študijskih programov 1 • UVOD se je FGG UL pridružila na tem področju najvidnejšemu evropskemu projektu TU­ NING, da bi v procesu prenove oblikovala študijske programe, konkurenčne v evrop­ skem prostoru. V prvi fazi aktivnosti se je oblikoval koncept nove strukture študija in kompetenc diplomantov gradbeništva. V prispevku predstavljamo ugotovitve raziskave o kompetencah diplomantov, ki je potekala po mednarodni metodologiji v okviru evropskega projekta TUNING, katerega namen je mednar­ odno usklajevanje študijskih programov. V okviru raziskave so bili anketirani pedagogi na FGG UL in delodajalci, ki zaposlujejo diplomante gradbe­ ništva v Republiki Sloveniji. V prispevku primerjamo ugotovitve te raziskave z ugoto­ vitvami evropske raziskave TUNING, v kateri je sodelovalo 23 evropskih fakultet gradbe­ ništva. Rezultati raziskave so bili uporabljeni pri oblikovanju študijskih programov grad­ beništva. 2 • EVROPSKI OKVIR Bolonjski proces se je formalno pričel s pod­ pisom bolonjske deklaracije leta 1999. Države podpisnice so se v deklaraciji opre­ delile za vzpostavitev enotnega evropskega visokošolskega prostora in zapisale šest temeljnih bolonjskih ciljev: vzpostavitev pre­ poznavnih in primerljivih diplomskih stopenj, sistem z dvema glavnima študijskima stop­ njama: diplomsko in podiplomsko, uveljavitev kreditnega sistema, spodbujanje mobilnosti, sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti viso­ košolskega študija in spodbujanje evropske razsežnosti v visokem šolstvu (Bolonjska dek­ laracija, 1999). Za uveljavitev bolonjskih ciljev se oblikuje splošno ogrodje visokošolskih kvalifikacij, ki opredeljuje kvalifikacije na rav­ neh študija, delovno obveznost, kompetence, študijske izide, profil diplomanta in zagotav­ ljanje kakovosti (Zgaga, 2004). Bolonjska reforma visokega šolstva je odprla mnoga vprašanja, povezana z vzpostavitvijo mednarodne primerljivosti študijskih progra­ mov. Primerljivost omogoča sistem treh sto­ penj študija, ECTS kreditni sistem (European Credit Transfer System) in splošno ogrodje kvalifikacij v evropskem visokošolskem pro­ storu. Zastavljeni skupni evropski okviri terjajo nadaljnjo konkretizacijo. V okviru projekta TUNING je nastala mednarodna metodologija oblikovanja študijskih programov po izhodiš­ čih bolonjske reforme. Projekt TUNING (ime projekta »uglaševanje« izraža iskanje skupnih referenčnih točk štu­ dijskih programov in ne harmonizacije ali unificiranja študijskih programov) seje pričel leta 2000 s sodelovanjem skoraj 100 evrop­ skih univerz, katerim se je leta 2003 pridružilo še 36 univerz. Namen projekta je opredelitev enotne metodologije za obliko­ vanje bolonjskih študijskih programov, ki v središče postavljajo študenta ter vedenje in sposobnosti, ki jih študent med študijem razvije, skratka, kompetenčno naravnanost načrtovanja študijskih programov. Izhodišče je usmeritev v učne izide (learning out­ comes). Za področje gradbeništva poteka projekt TUNING v okviru evropskega omrežja za izobraževanje in usposabljanje v gradbeništvu EUCEET (European Civil Engineering Education and Training). V okviru projekta TUNING so nastali seznami generičnih in predmetno- specifičnih kompetenc, na katerih temeljijo diplomski profili in struktura stopenj študija za področje gradbeništva. TUNING metodologija oblikovanja kurikuluma se razlikuje od tra­ dicionalne metodologije oblikovanja kuriku­ luma, vezane na nacionalne okvire, po svoji usmeritvi v učne izide. Temelji na pristopu kompetenc in omogoča oblikovanje interdisci­ plinarnih, multidisciplinarnih ter integriranih in skupnih študijskih programov. Osnovno izhodišče pri pripravi študijskih pro­ gramov so kompetence diplomantov, ki so izražene v študijskih ciljih in v opisu diplom­ skega profila. Po TUNING metodologiji so kompetence opredeljene kot dinamična kombinacija lastnosti, sposobnosti in vede­ nja, ki označujejo učne izide študijskega pro­ grama. Drugače povedano: označujejo to, kar naj bi bili študenti sposobni napraviti ob koncu izobraževalnega procesa. Opisujejo se z generičnimi in predmetno-specifični- mi kompetencami, ki so definirane takole (Tuning, 2003): a) Generične kompetence sestavljajo instru­ mentalne kompetence (npr. kognitivne, jezikovne spretnosti), individualne sposob­ nosti, kot so socialne spretnosti (npr. sodelovanje), in sistemske kompetence, sposobnosti in spretnosti, ki zadevajo sis­ tem kot celoto (npr. sposobnost uporabe znanja v praksi, prilagajanje novim situaci­ jam). b) Predmetnospecifične kompetence sestav­ ljajo znanje, razumevanje in spretnosti na strokovnih področjih, za katera se oblikuje­ jo skupni referenčni okviri. Pri oblikovanju novih študijskih programov je treba veliko skrb nameniti inovacijam na področju metod poučevanja in študija, pod­ prtega z IKT, ki omogoča tudi vpeljavo novih organizacijskih oblik študija (Istenič Starčič, 2005). Tudi na področju vse­ življenjskega izobraževanja, ki naj bi bilo (vsaj delno) integrirano v univerzitetno izobraževanje, se kaže vse večja potreba po novih pristopih pri poučevanju in učenju na področju metod in novih organizacijskih oblik (Legait, 2001), (Dolinšek, 2004). Pri obravnavi izboljšav na področju poučeva­ nja in učenja v gradbeništvu so leta 2001 obravnavali tudi pomen »socialnih« kompe­ tenc, ki jih po TUNING metodologiji uvršča­ mo med generične kompetence. Predvsem je bilo obravnavano, kje in s kakšnimi me­ todami poučevanja in učenja jih razvijati. Prevladovalo je mnenje, da je potrebno »socialne« kompetence razvijati v okviru temeljnih inženirskih predmetov (Holmes, 2001). Z metodami poučevanja in študija pa tudi z novimi organizacijskimi oblikami, zlasti s tistimi, ki spodbujajo aktivnost in ustvarjalnost pri študiju, je mogoče v okviru strokovnih predmetov uspešno razvijati generične kompetence. Za dvig študijske uspešnosti pa so potrebni tudi podporni sistemi, ki študentom zagotavljajo celovito podporo pri njihovem študiju in načrtovanju kariere (Istenič Starčič, 2005). Ne smemo pozabiti tudi na povezovanje med strokami in spodbuditi medpredmetno povezovanje (npr. tuj jezik in temeljni predmet gradbe­ ništva) in tudi vključevanje predmetov nematične fakultete (npr. pravni, ekonom­ ski predmeti). Med ključnimi cilji bolonjske reforme je povezovanje izobraževanja z gospodar­ stvom in zagotovljanje visoke odzivnosti izobraževalne in raziskovalne sfere pri pre­ nosu znanj v gospodarstvo (Dolinšek, 2004). Zato je tudi pri oblikovanju študijskih programov in njihovem vrednotenju, pred­ vsem pa pri vzpostavljanju kompetenčnega okvira, spodbujeno sodelovanje strokov­ njakov iz prakse in socialnih partnerjev. 3 • RAZISKAVA NA FGG UL a) Struktura podjetij po lokaciji Slika 1 • S truktura v anketi sodelujočih podjetij g lede na njihovo lokacijo Raziskava TUNING je potekala marca 2005 na triindvajsetih evropskih gradbenih fakul­ tetah. Med pedagogi in delodajalci je bila izve­ dena anketa za opredelitev generičnih in predmetnospecifičnih kompetenc diplomantov 1. (dodiplomske) in 2. (podiplomske) stopnje. Na FGG UL je skladno s TUNING metodologijo potekalo anketiranje pedagogov gradbeništva in delodajalcev, ki zaposlujejo diplomante gradbeništva. Raziskava je bila razširjena še z anketo diplomantov gradbeništva. V članku so zbrani in interpretirani tile podatki iz ankete: • demografski podatki, • ocene pomena generičnih kompetenc z rangiranjem prvih petih najpomembnejših kompetenc, • ocena pomena predmetnospecifičnih kom­ petenc z lestvico 1 (nič), 2 (šibko), 3 (pre­ cejšnje) 4 (visoko), • podobnosti in razlike v mnenju dveh skupin anketirancev (profesorjev in delodajalcev) za generične kompetence in • primerjava ugotovitev raziskave v Republiki Sloveniji in mednarodne raziskave. 3.1 Struktura anketiranih delodajalcev v Republiki Sloveniji Bolonjska reforma spodbuja povezovanje izo­ braževalne in raziskovalne sfere z gospodar­ stvom s ciljem, da se zagotovi kakovostno izobraževanje po sistemu treh stopenj in vse­ življenjskem izobraževanju. To izhodišče je upo­ števano tudi v TUNING metodologiji. Pri obli­ kovanju študijskih programov in njihovem vrednotenju sodelujejo tudi delodajalci in štu­ denti. TUNING metodologija pri oblikovanju programov spodbuja oblikovanje programov vseživljenjskega izobraževanja. Ti programi so kompatibilni s sistemom univerzitetnega študija, zagotavljajo vseživljenjsko izobraževanje diplo­ mantov ter s tem skrbijo za nenehen kakovosten in učinkovit prenos znanj v prakso. V okviru pre­ nove potekajo na FGG UL aktivnosti za vzpostav­ ljanje in krepitev stikov z delodajalci ter njihovo vključevanje v prenovo študijskih programov. Pričele so potekati tudi aktivnosti za oblikovanje kluba diplomantov FGG UL, ki bo v prihodnosti še okrepil stike med gospodarstvom in fakulteto. V omenjenem TUNING projektu je v Republiki Sloveniji sodelovalo 41 podjetij. Njihovo struk­ turo predstavljamo v nadaljevanju, in sicer: • po lokaciji, • področju dela in • številu zaposlenih. _ L Večino anket so izpolnila podjetja iz osred­ njeslovenske regije (65 %), sledita podrav­ ska in pomurska regija z 12 % in savinjska z b) Struktura podjetij po področjih dela Največ podjetij, ki je izpolnilo anketo, se ukvarja z izvajanjem gradbenih del (31 %), sledijo podjetja, ki se ukvarjajo z gradbenim inženiringom (24 %) in projektiranjem (18 %). Ministrstva, direkcije, agencije in komunalna 10%. Primorska, dolenjska in gorenjska regija skupaj predstavljajo ostalih 12 % (slika 1). podjetja predstavljajo skupaj 24 % delež (slika 2). To niso vsa področja, kjer se zapo­ slujejo diplomanti gradbeništva. Zaposleni so tudi v lokalnih skupnostih, vendar od teh nismo prejeli nobenega odgovora. izvajanje g ra d b en ih de l g ra d b e n i inžen iring sam o g ra d b en i nadzor sam o pro jek tiran je m in istrs tv a in d ržav n i o rg an i d irekc ije in ag en c ije lo k aln e sk u p n o sti k o m u n aln o p o d je tje 0 % 5 % 10% 15% 20 % 2 5 % 30% 35% Slika 2 • S truktura sodelujočih podjetij g lede na področje dela 180 Gradbeni vestnik • letnik 55 «julij 2006 Največ podjetij, kije odgovorilo na anketo, ima od 100 do 500 zaposlenih (31 %), sledijo podjetja s 50 do 100 zaposlenimi (27 %) in 23 % podjetja z 10 do 50 zaposlenimi (23 %). Najmanjši delež predstavljajo podjet­ ja z manj kot 10 zaposlenimi (11 %) in več kot 500 zaposlenimi (9 %) (slika 3). Ugotavljamo, da je vzorec podjetij, ki so iz­ polnila anketo, relativno heterogen in zato reprezentativen. 4 • UGOTOVITVE NA PODROČJU GENERIČNIH KOMPETENC V Republiki Sloveniji potekajo študijski pro­ grami na univerzitetnem (v nadaljevanju: UNI) in visokem strokovnem študiju (v nadalje­ vanju: VSŠ) v okviru univerze. Zato nas zani­ ma, kako pedagogi razvrščajo generične kompetence diplomantov teh študijev oziro­ ma ali obstajajo bistvene razlike v njihovem razvrščanju. Splošna razlika med diplomantoma UNI in VSŠ naj bi bila vtem, da zna prvi odgovoriti pri svojem delu ne le na vprašanje »Kako?«, tem­ več tudi »Zakaj?«, medtem ko drugi le na vprašanje »Kako?«. Zato naj bi se tudi študij­ ska programa UNI in VSŠ med seboj razliko­ vala. 4.1 Razvrščanje generičnih kompetenc diplomantov na univerzitetnem in visokem strokovnem študiju (1. stopnja) v Republiki Sloveniji Pedagogi so med 17. generičnimi kompeten­ cami izbrali pet najpomembnejših in jih uvr­ stili od 1. (najpomembnejša kompetenca) do 5. mesta. Vsak odgovor predstavlja eno točko. Uvrstitev posamezne generične kompetence v preglednici 1 je določena glede na vsoto šte­ vila zbranih točk od 1. do 5. mesta oziroma glede na skupno frekvenco na tem intervalu (preglednica 1). Preglednica 1 • Razvrščanje generičn ih kom petenc na UNI in VSŠ Generične kompetence Uvrstitev kompetence UNI VSŠ 1. S posobnost de lovanja v in te rd isc ip lina rn i ekipi 9 5 2. S poštovan je različnos ti in večku ltu rnos ti 17 15 3. O snovno znan je s področ ja g radben iš tva 4 6 4. O snovno znan je stroke 3 2 5. S posobnost ana lize in s inteze <\ 5 10 6. S posobnost uporabe znan ja v praks i 1 1 7. S posobnost us tvarjan ja novih idej (u s tva rja ln o s t) 2 7 8. S posobnost p rilaga jan ja nov im s ituac ijam 7 3 9. S posobnost učenja 6 4 10. S posobnosti k ritičnosti in sa m o kritičnos ti 11 13 11. O d ločanje 8 11 12. O snove računa ln iš tva (u re jeva ln ik besedil, baze podatkov , d ruga o rod ja ) 14 8 13. Etična predanos t 15 14 14. M edosebni odnosi 12 12 15. Znanje tu jega jezika 10 16 16. U stna in p isna kom un ikac ija v m a te rinem jez iku 13 9 17. R aziskova lne sposobnosti 16 17 c) Struktura anketiranih podjetij po številu zaposlenih manj kot 10 zaposlenih 10 do 50 zaposlenih 50 do 100 zaposlenih 100 do 500 zaposlenih več kot 500 zaposlenih 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% Slika 3 • Struktura sodelu jočih podjetij in organizacij v anketi g lede na število zaposlenih Ugotavljamo, da obstaja relativno velika skladnost v uvrščanju kompetenc na UNI in VSŠ, Spearmanov koeficient korelacije znaša kar 0,73. Podrobna analiza pokaže, da so na prvem mestu najpogosteje omenjene kot najpo­ membnejše generične kompetence na UNI študiju (v oklepaju navajamo število odgovo­ rov): • Osnovno znanje s področja gradbeništva (9) , • Osnovno znanje stroke (5), • Sposobnost analize in sinteze (5), • Sposobnost ustvarjanja novih idej (ustvar­ jalnost) (2). Na VSŠ so odgovori podobni in so na prvem mestu najpogosteje: • Osnovno1 znanje s področja gradbeništva ( 10) , • Osnovno znanje stroke (7), • Sposobnost uporabe znanja v praksi (5), • Sposobnost delovanja v interdisciplinarni ekipi (2), • Sposobnost analize in sinteze (2). Tri kompetence (Osnovno znanje s področja gradbeništva, Osnovno znanje stroke, Sposobnost analize in sinteze) so anketiranci uvrstili pri obeh študijih relativno visoko. Razli­ ka v odgovorih je v poudarjanju Sposobnosti ustvarjanja novih idej za UNI diplomanta in Sposobnosti uporabe znanja v praksi ter Sposobnosti delovanja v interdisciplinarni skupini za VSŠ diplomanta, kar se ujema s pričakovanimi značilnostmi posameznega diplomanta. Zanimivo je, da so generične kompetence, kot so: Medosebni odnosi, Ustna in pisna komunikacija, Osnove računalništva, Etična pripadnost in celo Raziskovalne spo­ sobnosti na UNI študiju, ter Sposobnost kritičnosti in samokritičnosti, Etična pre­ danost, Spoštovanje različnosti in več­ kulturnosti ter Znanje tujega jezika na VSŠ dobili najmanjše število točk. Nižjo po­ membnost generičnih kompetenc na pod­ ročju individualnih in socialnih spretnosti so pripisali tudi na drugih tehniških študijih (Dolinšek, 2004). Na mednarodni ravni smo generične kompe­ tence analizirali le na univerzitetnem študiju, ločeno za pedagoge in delodajalce. 4.2 Primerjava ugotovitev na področju generičnih kompetenc v raziskavi v Sloveniji in v evropski raziskavi V raziskavi v Sloveniji je sodelovalo 36 peda­ gogov in 41 delodajalcev. Podrobnosti drugih sodelujočih so prikazane v preglednici 2. Skupaj je sodelovalo v evropski raziskavi 23 držav: 728 respondentov podjetij in 1151 pedagogov. Delež slovenskih respondentov podjetij znaša 6 %, delež respondentov slo­ venskih pedagogov znaša 3 %. Država Število Število pedagogov delodajalcev Belgija 5 9 Bolgarija 28 16 Češka 31 19 Nemčija 55 41 Danska 36 2 Estonija 30 16 Španija 49 68 Francija 40 20 Grčija 82 56 Madžarska 88 8 Irska 5 2 Italija 64 17 Litva 19 19 Latvija 20 22 Nizozemska 12 0 Norveška 20 24 Poljska 162 65 Portugalska 37 26 Romunija 233 177 Slovenija 36 41 Slovaška 28 6 Turčija 42 60 Velika Britanija 29 14 SKUPAJ 1151 728 Preglednica 2 • Š tevilo respondentov po državah V nadaljevanju analiziramo rezultate raz­ vrščanja generičnih kompetenc med peda­ gogi in delodajalci tako v slovenski kot tudi evropski raziskavi, izvedeni leta 2005 (pre­ glednica 3). Pedagogi Delodajalci Generične kompetence Slovenski Evropski Slovenski Evropski TUNING 2005 TUNING 2005 TUNING 2005 TUNING 2005 3. Osnovno znanje s področja gradbeništva 1 1 3 5 6. Sposobnost uporabe znanja v praksi 2 2 1 1 4. Osnovno znanje stroke 3 4 2 2 5. Sposobnost analize in sinteze 4 3 4 3 7. Sposobnost ustvarjanja novih idej (ustvarjalnost) 5 6 6 9 15. Znanje tujega jezika 6 11 14 12 8. Sposobnost prilagajanja novim situacijam 7 8 7 8 1. Sposobnost delovanja v interdisciplinarni ekipi 8 7 5 4 10. Sposobnosti kritičnosti in samokritičnosti 9 10 10 13 13. Etična predanost 10 12 17 15 9. Sposobnost učenja 11 5 8 7 11. Odločanje 12 9 9 6 14. Medosebni odnosi 13 15 13 10 16. Ustna in pisna komunikacija v maternem jeziku 14 13 11 n 12. Osnove računalništva (urejevalnik besedil, baze podatkov, druga orodja) 15 14 15 14 17. Raziskovalne sposobnosti 16 16 12 16 2. Spoštovanje različnosti in večkulturnosti 17 17 16 17 Preglednica 3 • P rim erjava rezultatov evropske ankete projekta TU N IN G 2 0 0 5 na področju gradbeništva te r rezultatov ankete projekta TUNING, ki jo je leta 2 0 0 5 izvedla UL FGG, m ed delodajalc i in pedagogi v razvrščanju generičn ih kom petenc na področju gradbeništva Pedagogi in delodajalci so uvrstili prvih pet najpomembnejših generičnih kompetenc. Rezultati so naslednji: • Največja skladnost v razvrščanju generičnih kompetenc je med delodajalci v Sloveniji in v anketiranih evropskih državah. Spearma- nov koeficient korelacije uvrstitve znaša 0,91. • Sledi skladnost v razvrščanju generičnih kompetenc med pedagogi v Sloveniji in v anketiranih evropskih državah. Spearmanov koeficient korelacije uvrstitve znaša 0 ,89. • Analiza korelacije uvrstitve med pedagogi in delodajalci v anketiranih evropskih državah kaže, da je Spearmanov koeficient le ma­ lenkost nižji in znaša 0,88. • Najnižja, vendarle še kljub temu relativno visoka, je skladnost v razvrščanju kom­ petenc med pedagogi in delodajalci v Slo­ veniji. Spearmanov koeficient korelacije znaša 0,79. Pričakovali smo, da se bodo mnenja anke­ tiranih pedagogov in delodajalcev bolj raz­ likovala. Največje razlike v razvrščanju v mednarodni raziskavi na relaciji pedagogi - delodajalci so pri kompetenci Osnovno znanje s področja gradbeništva, ki so jo pedagogi ocenili višje, in Medosebni odnosi, ki so jo delodajalci ocenili višje. Zanimivo je, da so tako slovenski kot evropski pedagogi relativno nizko ocenili Ustno in pisno komu­ nikacijo, medtem ko sojo vsi delodajalci raz­ vrstili za dve ali tri mesta višje. Na lestvico petih najpomembnejših kompetenc jo je med slovenskimi anketiranimi pedagogi uvrstilo 13 %, pri anketiranih slovenskih delo­ dajalcih pa 29 % anketiranih. Pri raziskavi na FGG UL so največje razlike v razvrščanju na relaciji pedagogi - delodajalci pri kompetenci Znanje tujega jezika, Etična predanost in Raziskovalne sposobnosti. Vsem trem kompetencam dajejo pedagogi precej večji pomen kot delodajalci. Do največje razlike pri razvrščanju kompe­ tenc med FGG UL in evropsko raziskavo je prišlo pri razvrščanju kompetence Znanje tujega jezika. Slovenski pedagogi so raz­ meroma visoko uvrstili to kompetenco, medtem ko ta v evropski raziskavi in tudi pri slovenskih delodajalcih ni dosegla tako visokega mesta. Evropski pedagogi in delo­ dajalci dajejo večji pomen Sposobnosti odločanja, ki ima po njihovem mnenju v praksi večji pomen. Vse anketirane skupine so med najpomemb­ nejše generične kompetence uvrstile: • Sposobnost uporabe znanja v praksi, • Osnovno znanje stroke, • Sposobnost analize in sinteze, • Osnovno znanje s področja gradbeništva. Med zadnje, to je manj pomembne, so se pri vseh anketirancih uvrstile Raziskovalne sposobnosti in Spoštovanje različnosti in večkulturnosti, Osnove računalništva in Etična pripadnost. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da se te kompetence nanašajo na zaključeno 2. stopnjo študija. Predvidevamo, da bi bil rezultat po zaključeni 3. stopnji drugačen. 5 * UGOTOVITVE NA PODROČJU PREDIVIETNOSPECIFIČNIH KOMPETENC Na FGG UL so se predmetnospecifične kom­ petence raziskovale na 1. stopnji ločeno za UNI in VSŠ. Na delavnici FGG UL v letu 2005 so delodajalci povedali, da ne delajo velike ra­ zlike med diplomanti UNI in VSŠ. Nekateri so celo indiferentni pri odločanju, ali zaposliti diplomanta UNI ali VSŠ. Zato nas je zanimalo, ali za pedagoge obstajajo značilne razlike med UNI in VSŠ pri razvrščanju predmetno- specifičnih kompetenc. 5.1 Razvrščanje predmetnospecifičnih kompetenc diplomantov 1. stopnje UNI in VSŠ - Pedagogi - Pedagogi Predmetnospeci icriG kompetence - 1. stopnja UNI VSŠ 13. Razumevanje strokovnih in etičnih obveznosti gradbenega inženirja 1 1 4. Prepoznati, formulirati in rešiti povprečne naloge iz gradbeništva 2 2 3. Projektiranje sistemov ali komponent, da izpolnjujejo dane robne pogoje (zahteve) 3 7 17. Spoznanje potrebe po vključitvi in vključitev v vseživljenjsko izobraževanje 4 3 15. Sposobnost učinkovite komunikacije 5 6 6. Razumevanje medsebojnih vplivov tehničnih in okoljskih problemov in sposobnost oblikovati in konstruirati okolju prijazne gradbene objekte 6 10 2. Uporaba znanja mehanike, uporabne mehanike in drugih temeljnih predmetov za gradbeništvo 7 9 9. Uporaba tehnik, znanja in modernih inženirskih orodij vključujoč IT potrebno za inženirsko prakso 8 8 18. Delovanje v interdisciplinarni skupini 9 4 1. Uporaba znanja matematike in drugih osnovnih predmetov 10 12 11. Razumevanje posameznih elementov projekta, operativno planiranje in vodenje enostavnih gradbenih del 11 5 14. Razumevanje vpliva načrtovanih gradbenih objektov v globalnem in družbenem kontekstu 12 11 12. Razumevanje posameznih elementov projekta, operativno planiranje in vodenje zahtevnih gradbenih del 13 13 10. Uporaba znanja v specializiranih področjih gradbeništva (geotehnika, projektiranje konstrukcij, promet, hidrotehnika, gradbeni inženiring itd.) 14 14 7. Načrtovanje in vodenje eksperimentov z analizo podatkov in interpretacijo rezultatov 15 16 5. Prepoznati, formulirati in rešiti težke naloge iz gradbeništva 16 17 8. Ugotavljanje potreb za raziskave in potrebnih sredstev 17 18 16. Razumevanje vloge vodje ter poznavanje vodstvenih načel in vedenja 18 15 Preglednica 4 • P rim erjava uvrstitve predm etnospecifičnih kom petenc d iplom antov 1. s topnje UN I in VSŠ Razlike med UNI in VSŠ v uvrstitvi predmetno- specifičnih kompetenc niso velike (pregledni­ ca 4). Obstaja relativno velika skladnost v uvrstitvi teh kompetenc. Spearmanov koefi­ cient korelacije znaša 0,88. Največje razlike v razvrščanju so pri predmet- nospecifičnih kompetencah, kot so: • Razumevanje posameznih elementov pro­ jekta, operativno planiranje in vodenje eno­ stavnih gradbenih del, Delovanje v inter­ disciplinarni skupini, Razumevanje vloge vodje ter poznavanje vodstvenih načel in vedenja, ki so pri diplomante UNI študija višje uvrščene in zato po mnenju peda­ gogov pomembnejše, • Projektiranje sistemov ali komponent, da izpolnjujejo dane robne pogoje (zahteve), Razumevanje medsebojnih vplivov tehnič­ nih in okoljskih problemov in sposobnost oblikovati in konstruirati okolju prijazne gradbene objekte, ki so za diplomante VSŠ višje uvrščene in zato po mnenju peda­ gogov pomembnejše. 5.2 Primerjava ugotovitev slovenske in evropske raziskave na področju predmetnospecifičnih kompetenc na 1. in 2. stopnji - Pedagogi Vprašanje, ki se nam v nadaljevanju postav­ lja, je, koliko se razlikujejo odgovori glede predmetnospecifičnih kompetenc na 1. in 2. stopnji med slovenskimi in evropskimi pedagogi (preglednica 5). — — Razlika v uvrstitvi med l . in 2. stopnjo v: slovenslii j raziskavi evropski raziskavi 13. Razumevanje strokovnih in etičnih obveznosti gradbenega inženirja 18 15 11. Razumevanje posameznih elementov projekta, operativno planiranje in vodenje enostavnih gradbenih del 17 14 18. Delovanje v interdisciplinarni skupini 16 9 6. Razumevanje medsebojnih vplivov tehničnih in okoljskih problemov in sposobnost oblikovati in konstruirati okolju prijazne gradbene objekte 15 8 4. Prepoznati, formulirati in rešiti povprečne naloge iz gradbeništva 14 10 17. Spoznanje potrebe po vključitvi in vključitev v vseživljenjsko izobraževanje 13 13 3. Projektiranje sistemov ali komponent, da izpolnjujejo dane robne pogoje (zahteve) 12 6 9. Uporaba tehnik, znanja in modernih inženirskih orodij vključujoč IT potrebno za inženirsko prakso 11 12 15. Sposobnost učinkovite komunikacije 10 16 14. Razumevanje vpliva načrtovanih gradbenih objektov v globalnem in družbenem kontekstu 9 11 2. Uporaba znanja mehanike, uporabne mehanike in drugih temeljnih predmetov za gradbeništvo 8 17 1. Uporaba znanja matematike in drugih osnovnih predmetov 7 18 12. Razumevanje posameznih elementov projekta, operativno planiranje in vodenje zahtevnih gradbenih del 6 5 10. Uporaba znanja v specializiranih področjih gradbeništva (geotehnika, projektiranje konstrukcij, promet, hidrotehnika, gradbeni inženiring itd.) 5 4 16. Razumevanje vloge vodje ter poznavanje vodstvenih načel in vedenja 4 7 7. Načrtovanje in vodenje eksperimentov z analizo podatkov in interpretacijo rezultatov 3 3 8. Ugotavljanje potreb za raziskave in potrebnih sredstev 2 2 5. Prepoznati, formulirati in rešiti težke naloge iz gradbeništva 1 1 Preglednica 5 • Razvrščanje razlik predm etnospecifičn ih kom petenc m ed 1. in 2 . stopnjo v slovenski in evropski raziskavi - Pedagogi Podrobnejši rezultati so prikazani na slikah 4 in 5. Na slikah 4 in 5 so oznake predmetnospeci­ fičnih sposobnosti naslednje: 1. Uporaba znanja matematike in drugih osnovnih predmetov 2. Uporaba znanja mehanike, uporabne mehanike in drugih temeljnih predmetov za gradbeništvo 3. Projektiranje sistemov ali komponent, da izpolnjujejo dane robne pogoje (zahteve) 4. Prepoznati, formulirati in rešiti povprečne naloge iz gradbeništva 5. Prepoznati, formulirati in rešiti težke naloge iz gradbeništva 6. Razumevanje medsebojnih vplivov teh­ ničnih in okoljskih problemov in sposob- s p o s o b n o s t i Slika 4 • R azvrščanje predm etnospecifičn ih kom petenc evropskih pedagogov g lede na razlike m ed 1. in 2 . stopnjo (M ano liu , 2 0 0 5 ) s p o s o b n o s t i Slika 5 • Razvrščanje predm etno-specifičn ih kom petenc slovenski pedagogov g lede na razlike m ed l . i n 2 . stopnjo nost oblikovati in konstruirati okolju pri­ jazne gradbene objekte 7. Načrtovanje in vodenje eksperimentov z analizo podatkov in interpretacijo rezulta­ tov 8. Ugotavljanje potreb za raziskave in potreb­ nih sredstev 9. Uporaba tehnik, znanjd in modernih inženirskih orodij vključujoč IT, potrebno za inženirsko prakso 10. Uporaba znanja v specializiranih pod­ ročjih gradbeništva (geotehnika, projekti­ ranje konstrukcij, promet, hidrotehnika, gradbeni inženiring itd.) 11. Razumevanje posameznih elementov projekta, operativno planiranje in vodenje enostavnih gradbenih del 12. Razumevanje posameznih elementov projekta, operativno planiranje in vodenje zahtevnih gradbenih del 13. Razumevanje strokovnih in etičnih ob­ veznosti gradbenega inženirja 14. Razumevanje vpliva načrtovanih gradbe­ nih objektov v globalnem in družbenem kontekstu 15. Sposobnost učinkovite komunikacije 16. Razumevanje vloge vodje ter poznavanje vodstvenih načel in vedenja 17. Spoznanje potrebe po vključitvi in vklju­ čitev v vseživljenjsko izobraževanje 18. Delovanje v interdisciplinarni skupini Rezultati statistične analize razvrščanja razlik predmetnospecifičnih kompetenc med 1. in 2. stopnjo kažejo na relativno nizko skladnost med slovensko in evropsko raziskavo, ki je najnižja od obravnavanih. Spearmanov koeficient korelacije znaša le 0. 564. Slovenski in evropski pedagogi imajo različni predstavi o tem, kaj naj bi razvijala 1. in kaj 2. stopnja visokošolskega študija na področju gradbeništva. Zato je vprašljiva neposredna primerljivost programov na posamezni stopnji, ki je zahtevana za akre­ ditacijo programov in bo potrebno izvesti primerljivost po zaključeni 2. stopnji. 6 «SKLEP V prispevku so obravnavane generične in predmetnospecifične kompetence, ki pred­ stavljajo izhodišče za prenovo študijskih programov v bolonjski reformi. Predstavljeni so rezultati evropske raziskave TUNING za področje gradbeništva, ki je potekala v okviru EUCEET. Rezultati analize generičnih in predmetnospecifičnih kompetenc v okviru projekta TUNING predstavljajo podlago za oblikovanje novih študijskih programov na FGG UL. Seveda fakulteta ne sme iskati harmonizacije ali unifikacije svojega študij­ skega programa z evropskimi, temveč točke ujemanja in skupnega razumevanja (»ugla- ševanje«), V okviru projekta so bili zbrani in interpreti­ rani podatki o oceni pomena generičnih kompetenc in oceni pomena predmetno­ specifičnih kompetenc ter podobnosti in razlike v mnenju dveh skupin anketirancev (pedagogov in delodajalcev) v evropski in slovenski raziskavi. Podrobno je predstav­ ljena tudi struktura anketiranih delodajalcev diplomantov gradbeništva. Analiza je pokazala največjo skladnost v razvrščanju generičnih kompetenc med delodajalci v Sloveniji in v anketiranih evrop­ skih državah. Sledi skladnost v razvrščanju generičnih kompetenc med pedagogi v Slo­ veniji in v anketiranih evropskih državah. Najnižja, vendarle še kljub temu relativno visoka, je skladnost v razvrščanju kompe­ tenc med pedagogi in delodajalci v Sloveniji. Razlike v predmetnospecifičnih kompeten­ cah med UNI in VSŠ so poleg Dublinskih deskriptorjev (Dublin descriptors, 2005) podlaga za oblikovanje različnih univerzi­ tetnih in visokih strokovnih študijev gradbe­ ništva. Prvih bolj raziskovalno in drugih bolj aplikativno naravnanih študijev. Inercija obstoječih študijskih programov se kaže v primerljivosti 1. in 2. stopnje z drugimi fakultetami v Evropi šele na ravni zaključene 2. stopnje. Na odprta vprašanja o podrob­ nejši strukturi študija bo mogoče odgovoriti tudi z vključevanjem inovativnih pedagoško/ didaktičnih pristopov, ki omogočajo nove prilagodljivejše organizacijske oblike študija. Trenutna prenova študijskih programov ne sloni le na oblikovanju skupnih evropskih kompetenc gradbeništva, temveč vpeljuje tudi nove študijske strukture in nove metode v razmerju do neposrednega okolja, v ka­ terem se diplomanti zaposlujejo. 7 • LITERATURA Bostič, 1, Priprava gradiva za prenovo študijskih programov gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Šubic Kovač, M., somentor: prof. dr. Fischinger, M., Ljubljana, 2005. Dolinšek, S., Istenič Starčič, A., Kopač, J., Education for manufacturing - from discipline to the competency based aproach. v: International IMS forum, Cernobbio, Italy, 17-19 May, ur. M. Taisch e ta t, str. 1354-1362,2004. »Dublin« descriptors for the Bachelor's, Master's and Doctoral awards - Joint Quality Initiative, 23.3.2004, priredil in prevedel Mihevc, B„ 2005, http://www.uni-li.si. dostop 5 .5 .2006. The European Higher Education Area. Joint Declaration of the European Ministers of Education, Bologna Declaration, Convened in Bologna on the 19th June 1999, h ttp ://www.bologna-bergen2005.no/Docs/00-Main_doc/990719BOLQGNA_DECLARATION.PDF, dostop 5.5.2006. Flolmes, P, Angelides, D., Bratteland, E., Lemos, L, Inquiries into European higher education in civil engineering. SOCRATES-ERASMUS thematic net work project. European Civil Engineering Education and Training, Third EUCEET volume (ur. Manoliu L), Bucuresti, str. 113-250,2001. Istenič Starčič, A., Klinc, R., Fischinger, M., Turk, Ž., Computer based learning in earthquake engineering - giving control to students. V: Auer, M. E. (ur.)./Ambient and mobile learning: proceedings of the workshop ICL - Interactive Computer Aided Learning, 28-30 . September 2005/. Villach: Carinthia Tech Institute, University of Applied Sciences, School of Electronics, str. 1-14,2005. Istenič Starčič, A., Šubic Kovač, M., E-tutor - the student support system for raising quality of the learning process and learning outcomes in the undergraduate civil and geodetic engineering education. V Proeceedings of the WSEAS/IASME International conference on Engineering education, Vouliagmeni Atens, Greece, July 11-13.2006. Legait, A., Frank R„ Enhancing the role of the universities in continuing (civil) engineering education: a chalange at the beginning of the 21st century V: Challenges to the civil engineering profession in Europe at the begining of the third millenium, Proceedings of the EUCEET - ECCE International Conference, Sinaia, Romania, 13-17. July 2001. European Civil Engineering Education and Training. Second EUCEET volume (ur. Manoliu L). Bucuresti, str. 251 -261,2002. Manoliu, I. Preliminary Report of the EUCEET II- Tuning Task, EUCEET II General Assembly, Pariz, September 29 -30 ,2005 , http://www.esib.orQ/ BPC/wellcome.html. dostop 5.5 .2006. Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. Ur. I. RS, št. 124/04,19. november 2004. Tuning Educational Structure in Europe, Final report. Phase one, (ur. Gonzalez, J„ Wagenaar, R.), Bilbao: University of Deusto, University of Groningen, 2003. Zakon o visokem šolstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZVIS-UPB2). Ur. I. RS, št. 101/04,17. september 2004. Zgaga, P, Bolonjski proces, Oblikovanje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, CEPS, 2004. JEKLENE KONSTRUKCIJE PRI PRENOVI STOLPNICE TELEKOMA SLOVENIJE V LJUBLJANI STEELSTRUCTURES ATTHE RENOVATION OF TELECOM SLOVENIJA MULTISTOREY BUILDING IN LJUBLJANA Prof. dr. Franci Kržič, univ. dipl. ing. grad. Strokovni članek Derčeva 27 UDK 624.92.014.2:69.059.25 1000 Ljubljana Povzetek I V sklopu prenove stare stavbe Telekoma Slovenije v Cigaletovi ulici 15 v Ljubljani so bile ob stolpnici zgrajene jeklene požarne stopnice, na bivši terasi na vrhu stolpnice je bila zgrajena dodatna jeklena etaža z zunanjim antenskim stolpom, zgornji del notranjega obstoječega antenskega stolpa pa je bil zamenjan z novim delom. V članku so predstavljene konstrukcije navedenih novih delov zgradbe, ki znatno prispe­ vajo k boljši funkcionalnosti, varnosti in lepšemu videzu prenovljene stolpnice. Summary | While renovating the old Telekom Slovenija building in Cigaletova street in Ljubljana, a fire escape was set up by the side of the multistorey building. Also, on the former terrace on the top of the building an additional steel storey with an external antenna tower was erected, and the upper part of the inner existing antenna tower was replaced by a new part. The paper describes the structures of the mentioned new parts of the building, which considerably contribute to better functionality, safety and the improved image of the renovated multistorey building. 1 • UVOD Z izjemo požarnih stopnic je bil za takratno PTT podjetje Slovenije že leta 1995 izdelan projekt za novo jekleno etažo z zunanjim antenskim stolpom na terasi stolpnice in pro­ jekt zamenjave zgornjega dela obstoječega antenskega stolpa z novim delom. Izvedba prenove in nadgradnje stolpnice se je zaradi prenosa lastništva stolpnice na Telekom Slovenije nato zavlekla vse do leta 2004. Ker so se v tem vmesnem obdobju pri nas že pričeli uveljavljati in uporabljati novi evropski standardi, je bilo predvsem zaradi bistveno spremenjenih obtežb z vetrom, snegom in potresom ter dokazov varnosti potrebno navedene projekte ustrezno obnoviti. Ob tem so bile upoštevane tudi določene manjše spremembe predvsem v arhitektonski zasnovi jeklene etaže na terasi, dodatno pa je bil izde­ lan še projekt jeklenih požarnih stopnic ob vzhodni strani stolpnice. Projekt jeklenih konstrukcij je izdelal Inštitut Fakultete za grad­ beništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani na osnovi arhitektonskih podlog, ki jih je izdelal Arhitektni biro Ljubljana. Konstrukcije je izde­ lalo in montiralo podjetje IMKO, Ljubljana. 2 • JEKLENO POŽARNO STOPNIŠČE Požarno stopnišče (slika 1) celotne višine ca. 45,4 m ima v tlorisu obliko sime­ tričnega trapeza, s stranico ob zgradbi dolžine ca. 7,5 m, zunanjo stranico dolžine ca. 5,0 m in višino trapeza ca. 2,2 m. Iz požarnih razlogov je stopnišče v celoti za­ prto s pomočjo fasadnih sten, nameščenih na obeh bočnih in na zunanji stranici. Stop­ nišče je zasnovano tako, da se jeklena nosilna konstrukcija ob stavbi priključuje v vsaki etaži na betonske stebre zgradbe, na zunanji strani pa se preko glavnega palič­ nega okvira (slika 2) opira na nizek beton­ ski parapet s temeljno gredo, nameščeno nad kletnim betonskim zidom. Dostop na stopnišče je v vsaki etaži stolpnice in iz »23« PRIKLJUČEK NOSILCA PODESTA NA STEBER STAVBE IN PALIČNEGA OKVIRA Slika 1 «D ispozic ija s tlorisom tip ične e taže in nekaterim i detajli novega objekta na terasi skozi dvoje vrat, dodatno pa še skozi odprtino v strehi stop­ nišča. Podesti stopnišča so pretežno na medsebojnih višinskih razmikih 3,465 m. Vse stopniščne rame so situirane ob zgrad­ bi, z izjemo pritljičja, kjer so kratke stopnice za izhod na prosto nameščene tudi ob zu­ nanji strani. Na čelni strani predstavljajo fasadno steno aluminijaste žaluzije, na bočnih straneh pa sta fasadni steni sestav­ ljeni iz podkonstrukcije in požarno odpornih Alucobond sendvičev (slika 3). Stopniščne rame sestavljata po dva lomljena nosilca NP U14 na medsebojnem razmaku 800 mm, med katera so na poševnem delu prlvarjene stopajnice iz rebraste pločevine 5/6 mm, širine 217 mm, z obojestransko za­ krivljenima robovoma višine 30 mm. Ravna dela lomljenih nosilcev sta istočasno del podestne konstrukcije, ki jo poleg še dveh podestnih nosilcev NP U 12 sestavljajo še dva poševna robna nosilca NP U 14 in pohodna rebrasta pločevina debeline 5 /6 mm, kije na montaži privarjena s prekinjenimi zvari na podestne nosilce. Za kritino strehe je uporab­ ljena enaka rebrasta pločevina kot na pode­ stih. Podestna konstrukcija, ki je med seboj spojena z vijaki, se opira na dva prečna no­ silca HEA 100, ki sta na eni strani priključena na betonska stebra obstoječega objekta, na drugi, zunanji, pa na stebra paličnega okvira. Priključki so izvedeni kot pravi vrtljivi členki, ki omogočajo v vertikalni smeri neovirane pomike paličnega okvira zaradi temperatur­ nih sprememb. Iz istega vzroka je členkasto izveden tudi priključek obeh poševnih robnih nosilcev na ležišča, sidrana v betonske pre­ klade stolpnice. Ležiščna konstrukcija je na betonske stebre sidrana s 4 razpornimi vijaki M16. Čelna ležiščna plošča ima predvideni dve horizontalni podolgovati luknji, zaradi možnosti prilagoditve morebitni neravnosti ali netočnemu razmiku stebrov. Po natančni na­ mestitvi ležiščne konstrukcije in izvedenem sidranju se čelna plošča prečnega nosilca privari na čelno ploščo ležišča. Na jeklenih stebrih paličnega okvira pa so ušesa ležišča privarjena v delavnici in se na montaži vsta­ vijo samo čepi. Konstrukcije podestov v višini vsake etaže ob­ stoječe zgradbe lahko za horizontalno obtežbo z vetrom ali potresom štejemo kot toge šipe, ki prenašajo skoraj vso obtežbo neposredno na ležišča na betonskih stebrih stavbe. Palični okvirni sistem na čelni strani, ki prenaša del ver­ tikalne stalne in koristne obtežbe, pa je zaradi večje varnosti računan tudi na ustrezni del hori­ zontalne obtežbe z vetrom. Čelni palični okvir sestavljata jeklena stebra, ki sta med seboj povezana s horizontalami in dia­ gonalami, ki se med seboj spajajo na montaži Slika 2 • Zm ontirana je k len a konstrukcija stopnišča z vijaki. Stebra sta iz valjanih HEA 200 profilov, horizontale so profila HEA 100, diagonale pa so cevi dimenzij 108/3,6 mm v spodnjem in 88,9/3,2 mm v zgornjem delu. Vsak steber je sestavljen iz več montažnih kosov pretežno dolžine 10 m, ki so se na montaži med seboj preko čelnih pločevin povezali z vijaki. Noga stebrovje izvedena členkasto, ležiščna plošča stebra je sidrana v betonski parapet s po dvema sidroma M 27. Betonski parapet, na ka­ terem stoji palični okvirje nameščen le na čelni strani inje dolg ca. 5 m in visok 90 cm. Temelj­ na greda parapeta prereza 30 x 35 cm pa se ustrezno obliki stopnišča poševno podaljšuje do obstoječega objekta. Parapet s temeljno gredo je preko sider M 27 dodatno sidran v betonsko steno v kleti. Ograje na stopniščnih ramah in na podestih, višine 1,2 m, so iz držala, ki je cev 0 42,4/ 2,6 mm, krajnih stebričkov istih dimenzij in vertikalnih polnil iz okroglih profilov Slika 3 • Izgotovljeno požarno stopnišče, čelna fasadna stena z a lum in i­ jastim i ža luz ijam i in požarno odporni bočni steni iz A lucobond sendvičev 0 20 mm. Stebrička in polnila so spodaj privarjeni na jekleno lamelo. Ograje so tako izdelane v enem kosu in na montaži preko spodnje lamele privarjene na rame stopnic oziroma rebrasto pločevino podestov. Fasadne obloge in žaluzije se preko podkon- strukcij obešajo na fasadne stebričke, ki se opirajo na robne nosilce in horizontale okvira. Stebrički bočnih fasad omogočajo preko ver­ tikalnih ovalnih lukenj medsebojne pomike podestnih konstrukcij zaradi obtežbe in tem­ peraturnih sprememb, zasuki stebričkov na mestu priključka na bočne podestne nosilce pa so omogočeni s posebnimi vzmetnimi krožnički (tellerfedern), nameščenimi pod podložkami vijakov. Vsi jekleni elementi so bili vroče pocinkani. Teža jeklenih nosilnih konstrukcij znaša 18.500 kg, teža rebraste pločevine 7480 kg, skupaj torej 25.980 kg. Betona temeljev in parapeta je 1,96 m3, armature pa 224 kg. datna jeklena etaža, namenjena za name­ stitev kompresorjev za klimatizacijo stavbe, zajem zraka in nekaj večnamenskih prostorov. Zunanje tlorisne dimenzije etaže znašajo ca. 22 X 22 m, višina pa ca. 4 m. Na severni in Na terasi stolpnice je bila okoli središčnega nameščena zidana strojnica dvigala in južni strani terase sta v srednjem delu nepo- dela terase dimenzij ca. 8 x 8 m, kjer je notranji antenski stolp (slika 4), zgrajena do- kriti tudi dve površini terase izmer po 8 x 6 m. 3 * JEKLENE KONSTRUKCIJE NOVE ETAŽE IN ZUNANJEGA ANTENSKEGA STOLPA Na notranje obodne nosilce strehe etaže se opira zunanji antenski stolp, na katerega se nameščajo antene različnih velikosti in siste­ mov. Ker antene ne dovoljujejo večjih defor­ macij konstrukcije, na katero so pritrjene, so bile dimenzije nekaterih elementov nosilne konstrukcije stolpa določene glede na ome­ jene deformacije ali pa iz konstrukcijskih raz­ logov. Zaradi enostavnosti montaže na vrhu visoke stolpnice so konstrukcije nove etaže in zunanjega antenskega stolpa zasnovane kot členkasti sistemi z ustreznimi horizontalnimi in vertikalnimi povezji oziroma portali, ki kon­ strukcije prostorsko stabilizirajo. 3.1 Konstrukcije nove etaže na terasi Glavno nosilno konstrukcijo etaže sestavljajo stebri, nameščeni v razmikih 2 m po zuna­ njem obodu terase in stebri, nameščeni v raz­ mikih 4 m po notranjem obodu. Nad stebri so Slika 4 • S tro jn ica na terasi z delom starega antenskega stolpa Rez 'E-E* S -a* U Jn s g ® ® — 1— ---Ä___m___,___is----- ,---- iBi----_ ______________ m___ ____________ _ __1®- Slika 5 • Tloris nove e taže z g lavnim i prerezi uti tl. ... I Q . . ~ ***»■» llMBfflfffl p H * ' . — H r j Slika 6 • Del prvotne te ra se z m ontirano jek leno konstrukcijo nove e taže položeni kontinuirni strešni nosilci; prečni strešni nosilci, ki se na zunanji strani opirajo na obodne stebre, na notranji strani pa na kontinuirne nosilce; diagonalni prečni nosilci, nameščeni v vogalih objekta, na katere se priključujejo bližnji ortogonalno nameščeni prečni nosilci in horizontalna palična povezja, nameščena med prečnimi in kontinuirnimi nosilci strehe.Ta povezja prenašajo vse hori­ zontalne sile vetra ali potresa na štiri med seboj pravokotne portalne sisteme v ravninah pod kontinuirnimi nosilci. Stebri po zunanjem in notranjem obodu etaže imajo škatlasti prerez, zvarjen iz dveh NP U14 profilov. Statično so členkasti - nihajni, spodaj sidrani v betonsko ploščo terase, zgoraj pa z vijaki povezani s prečnimi in kontinuirnimi nosilci strehe. Stebri na zunanjem obodu imajo na zunanji strani privarjene posebne T prereze iz plo­ čevine, na katere se priključujejo nosilni elementi fasade. Za zagotovitev potrebne stabilnosti je med vrhovi teh stebrov nameščena horizontalna povezava iz okrog­ lih cevi. Kontinuirni nosilci iz širokopasnih HEB 200 profilov so v srednjem delu neko­ liko lomljeni, da se izognejo nogam obsto­ ječega antenskega stolpa. Prečni nosilci strehe imajo enak prerez kot kontinuirni z razpetino 6 m in naklonom 3 % proti sredini. Večina od njih ima na notranji strani še previsni del v dolžini 1,4 m in na koncu previsnega dela privarjeno konzolo T prereza iz polovičnega HEB 200 profila, na kateri je nameščen žleb. Prečni nosilci nosijo kritino, Slika 7 • Tloris zunanjega antenskega sto lpa z glavnim i prerezi - 4 - I Fra Slika 8 • M ontaža stebrov in spodnjega kolobarja Slika 9 • Zm ontiran stolp brez vertikaln ih cevi za antene, v sredin i še s tari stolp izolacijo, obešen strop in na štirih mestih še obešeno steno s fasadno oblogo ter ograjo, ki poteka po celotnem obodu strehe. Bočni izklon tlačenih pasov nosilcev preprečuje toga kritina iz siporeks plošč. Vse palice horizontalnega povezja so iz okroglih cevi različni prerezov. Vsakega od štirih portalnih sistemov sestavljajo konti- nuirni nosilec kot prečka, štirje stebri škat­ lastega prereza iz po dveh NP U14 profilov in dve diagonalni opori iz okroglih cevi 0 133/5,6 mm. Fasada nove etaže je usklajena z novo fasado stolpnice. Nad be­ tonskim parapetom je pas steklenih oken, nad tem pa do vrha ograje enaka obloga kot pri stolpnici. Po predhodnem opeskanju so bile navedena konstrukcije protikorozijsko zaščitene z dvojnim osnovnim in dvojnim protipožarnim prekrivnim premazom. 3.2 Konstrukcije zunanjega antenskega stolpa Zunanji stolp za antene sestavlja 8 vertikalno na podporne okvirne sisteme konstrukcije nove etaže postavljenih stebrov iz okroglih cevi dimenzij 193,7/10 mm, ki so na dveh višinah na razmiku 3,76 m med seboj povezani z dvema paličnima kolobarjema. Vsak od obeh kolobarjev je sestavljen iz notranjega in zunanjega krožnega nosilca, med katerima je nameščeno palično po- vezje. Krožna nosilca imata škatlasti prerez iz dveh zvarjenih NP U12 profilov, palično povezje pa je iz okroglih cevi dimenzij 51/2 ,6 in 30 /2 ,6 mm. Kolobarje sestavljen iz 8 montažnih segmentov. Notranji krožni nosilec je vijačno priključen med stebre, zunanji pa med škatlaste konzole, zvarjene iz dveh NP U16 profilov, ki so v radialnih smereh togo privarjene na stebre. Preko škatel krožnih nosilcev so v razmikih 60 cm postavljene prečke iz kvadratnih cevi 8 0 /2 mm, med katere so uvarjeni cevni drogovi dimenzij 108/7 mm, na katere se pritrjujejo antene različnih premerov in oblik. Pri spodnjem kolobarju so preko prečk položene rešetke, ki omogočajo po- hodnost hodnika za servisiranje anten. Pri zgornjem kolobarju pa so nad krožnima nosilcema nameščeni nosilci z lomnjeno osjo iz pravokotnih cevi 8 0 /4 0 /2 mm v razmikih ca 1,2 m, ki so namenjeni za namestitev strehe. Na zunanji strani kolobarjev je nameščena maska iz aluminijske pločevine višine 70 cm. Palična kolobarja sta v svoji ravnini zelo toga nosilca, ki vse horizontalne sile vetra na kon­ strukcijo stolpa in antene ter obtežbo potresa preneseta na štiri med seboj pravokotne palične portale, nameščene v ravninah nad spodnjimi štirimi portalnimi sistemi nove etažne konstrukcije. Vsi elementi in montažni kosi imajo take di­ menzije, daje bil omogočen enostaven trans­ port in montaža na veliki višini ter tudi pred­ hodno vroče pocinkanje. Medsebojno spajan­ je elementov je pri tej konstrukciji potekalo večinoma z montažnim varjenjem. Za jekleno etažo in zunanji antenski sto lp je bilo porabljeno 61.600 kg jekla. 4 • NOVI DEL NOTRANJEGA ANTENSKEGA STOLPA Stari palični antenski stolp, na katerega so bile doslej pritrjene vse antene, je bil visok ca. 35 m. Zaradi funkcionalnih, deloma pa tudi estetskih razlogov se je arhitekt odločil, da se zgornji vidni del nad višino 12,5 m, kjer je montažni stik spodnjega in zgornjega dela starega stolpa, zamenja z novim delom. Ker novi zunanji antenski stolp zadovoljuje vse potrebe za namestitev velikega števila anten, naj bi novi del notranjega stolpa rabil le za Slika 12 • Demontaža starega dela stolpa Slika 13 • Montaža novega dela stolpa eventualno namestitev omejenega števila manjših lahkih anten. Novi del stolpa višine 18,3 m sestavljajo trije glavni deli: spodnja palična podporna kon­ strukcija, ki ima v ravnini spodnjih pasov kvadratni tloris izmer 3 x 3 m in preide na višini 1,6 m v ravnini zgornjega pasu v krog s premerom 2 m, košasti del premera 2 m in višine 9 m in centralna cev višine 18,3 m. Vsi trije deli, povezani v celoto, predstavljajo prostorski nosilni sistem, ki je dovolj tog, da so pomiki in zasuki stolpa v mejah, ki jih dovoljujejo občutljive antene. Spodnja palična podporna konstrukcija je sestavljena iz zgornjega škatlastega obroč­ nega nosilca premera 2 m, zvarjenega iz NP U16 in ploščatega jekla, štirih spodnjih pasov kot stranic kvadrata, štirih glavnih dia­ gonal iz oglišč kvadrata do zgornjega obroča in osmih diagonal v poševnih stenah, ki skupaj s povezovalnimi križi v ravninah obroča in spodnjih pasov s priključki na cen­ tralno cev zagotavljajo potrebno torzijsko odpornost tega sklopa stolpa. Vse palice prostorskega sistema so okrogle cevi raz­ ličnih dimenzij. Priključek podporne kon­ strukcije na stari del stolpa je izveden s 16 vijaki preko prirobnic, privarjenih na štiri glavne diagonale. Košasti del stolpa je sestavljen iz dvanajstih obodnih cevi profila 108/5,6 mm, ki so med seboj na razmakih 2,2 m povezane s petimi obroči iz ploščatega jekla 100 x 10 mm. Te cevi so namenjene pritrjevanju anten. Na mestih obročev je koš povezan s centralno cevjo z radialno nameščenimi cevmi profila 57/2,9 mm. Obodne cevi so spodaj privar-Slika 14 • Priključevanje novega na stari del stolpa Slika 15 • Pred zaključkom montaže jene na krožni nosilec podporne konstrukcije. Horizontalna stabilnost košastega dela je dosežena z dvema vertikalnima cevnima povezjima v dveh med seboj pravokotnih ravninah. Od spodnjega dela podporne konstrukcije pa do vrha košastega dela je speljana lestev. Centralna cev ima dimenzije 244,5/7,1 mm. Izdelana je iz dveh montažnih kosov s pri- robničnim vijačenim stikom malo nad vrhom košastega dela. Do vrha cevi je mogoč dostop po vzpenjalnih klinih. Teža jekla novega dela stolpa znaša 3600 kg. Slika 16 • Pogled na prenovljeno zgradbo s požarnim stopniščem, novo etažo in zunanjim ter notranjim antenskim stolpom 5 «SKLEP Nadgradnja stolpnice z novo jekleno etažo, zunanjim krožnim stolpom, ki omogoča nameščanje velikega števila anten raznih ve­ likosti, postavitev novega dela notranjega antenskega stolpa, postavitev požarnega stopnišča, notranja prenova prostorov in nova zunanja fasadna obloga stolpnice predstavljajo za uporabnika objekta veliko pridobitev tako glede funkcionalnosti, var­ nosti, pa tudi zaradi estetskega videza objek­ ta, ki je na vratih Ljubljane na zelo vidnem mestu. SDGK Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev ■I Priprava prispevkov na 28. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije ^ A Bled, hotel Golf 19.-20. oktober 2006 Vabim o vas, da s p o d roč ja svo jega de lovan ja za zborovanje pripravite p rispevek, ki ga boste lahko predstavili ustno ali s posterji, ki bodo nam eščeni v p reddverju dvorane. V publikaciji bom o objavili vse sp re je te p isne p rispevke ne g lede na to ali b odo predstavljen i ustno ali s pos te rjem . Avtorje p rispevkov p rosim o da nam do 1 5 . ju l i ja 2 0 0 6 sporo­ č ite naslov svo jega prispevka s kra tkim povzetkom predvidene vseb ine in naslovom avtorja oz irom a avtorjev, če jih je več. Po­ vzetek naj ne presega 150 besed. O spre jem u predlaganega pri­ spevka boste p isno obveščen i do 3 0 . ju lija 2 0 0 6 . Hkrati boste p re je li tud i navodila za p rip ravo prispevkov. Prispevke pošljite na naslov: S lo v e n s k o d r u š tv o g r a d b e n ih ko n s tru k to rje v , J a m o v a 2 , 1 0 0 0 L ju b lja n a . ■i Prijava Svojo ude ležbo na zborovan ju prijav ite s tem , da nam pošljete izpo ln jeno prijavo, ki jo odreže te od te g a vabila in nakažete po­ tre b n o ko tizac ijo . Kotizacijo nakažite na tekoč i račun Sloven­ skega društva g radbenih konstruk to rjev 0 2 0 8 5 - 0 0 1 5 3 1 9 1 8 7 s p rip isom za 2 8 . zborovan je g radben ih konstruktorjev. Prijavi prilož ite p o trd ilo o p lačan i kotizaciji. Za doda tne in fo rm acije lahko po k liče te Franca Sajeta ali Jožeta Lopatiča po te le fonu na š t.: 0 1 4 7 6 8 5 0 0 ali poš lje te elektron­ sko poš to na naslov: j lo p a t ic @ fg g .u n i- l j .s i . m Kotizacija Kotizacija za ude ležbo na zborovan ju , v kateri so zajeti stroški o rgan izac ije in pub likac ije zborovan ja , ka ko r tud i stroški dru­ žabnega srečan ja , znaša 4 0 . 0 0 0 S IT na o sebo v primeru plači­ la do 2 0 . 9 . 2 0 0 6 , ozirom a 4 5 . 0 0 0 S IT v p rim eru kasnejšega p lačila . Z a u p o ko jence in š tuden te znaša kotizacija 2 0 .0 0 0 SIT. Kotizacija je prenosljiva na d rugo o s e b o , ne bom o pa je vračali. ■I Promocija dejavnosti Na pod lag i dogovora z organ iza to rjem bo na zborovanju mo­ goča tud i p rom oc ija vaših izde lkov in storitev. Prijava za 28. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije 19. 1n 20. oktobra 2006 Im e in priim ek: Davčna številka: P od je tje oz. ustanova: Podpis: Naslov: Telefon: Kotizacija je b ila nakazana na transakc ijsk i račun S lovenskega društva g radben ih konstrukto rjev, E-mail: P otrd ilo o p lačan i ko tizaciji je p riloženo. NOVI DIPLOMANTI UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Miha Križaj, Analiza postopka javnega naročila za adaptacijo Centralne lekarne v Ljubljani, mentor izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač Katja Gajser, Organizacija in izvajanje zimske službe na območju Cest­ nega podjetja Ljubljana, d.d„ Sektor vzhod, mentor izr. prof. dr. Albin Rakar, somentor asist. dr. Aleksander Srdič Boštjan Pečnik, Idejna zasnova kajakaške proge na reki Savi v Hrastniku, mentor izr. prof. dr. Matjaž Cetina, somentor asist. Matej Brecelj Alenka Prosenc Tkalec, Idejna študija odvodnjavanja naselja Babno polje, mentor izr. prof. dr. Jože Panjan Stanislav Škrjanc, Trasiranje cestne osi z gibko žico, mentor doc. dr. Alojzij Juvane Klemen Kikelj, Vpliv vrste apna, dodatkov in tehnik izdelave na karakteri­ stike apnenih fasad, mentor doc. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, somentor dr. Blaž Šeme Miha Hafner, Mehanska analiza z vlakni armiranih kompozitov, mentor doc. dr. Jana Šelih, somentor mag. Matjaž Makarovič Domen Lazar, Analiza različnih vrst tipov stropov v jeklenih okvjrnih kon­ strukcijah, mentor prof. dr. Darko Beg, somentor asist. dr. Peter Skuber H UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Vidrih Zlatko, Analiza potresnega odziva in potresne utrditve viadukta Ravbarkomanda - prečna smer, mentor doc. dr. Tatjana isakovič, somen­ tor prof. dr. Matej Fischinger Klemen Rejec, Analiza potresnega odziva in potresne utrditve viadukta Ravbarkomanda - vzdolžna smer, mentor doc. dr. Tatjana Isakovič, somentor prof. dr. Matej Fischinger Miha Bogataj, Razdelitev stroškov komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo, mentor izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač Žiga Babnik, Planiranje z omejenimi viri - Študij primera z uporabo Pri- mavera project Planner verzija 3.1, mentor prof. dr. Žiga Turk, somentorja asist. dr. Aleksander Srdič in prof. dr. Attila Dikbas Petra Krištof, Preložitev ceste G2 v Grobelnem - idejna študija variant, mentor doc. dr. Alojzij Juvane Miha Zupančič, Določitev parametrov odvisnosti hitrosti od prometnih obremenitev na državnih cestah, mentor doc. dr. Marijan Žura, somentor Tomaž Guzelj Jernej Kobe, Analiza varnih šolskih poti, mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentor asist. dr. Peter Lipar Jernej Volk, Funkcionalna urbana območja in njihova vloga v policen­ tričnem razvoju v Sloveniji, mentor prof. dr. Andrej Pogačnik, somentor viš. pred. mag. Alma Zavodnik Lamovšek Andrej Koglot, Nelinearna analiza obnašanja AB nosilcev med požarom skladno z Eurocode 2, mentor doc. dr. Igor Planinc, somentor doc. dr. Sebastjan Bratina Matej Bandelj, Potresna odpornost hiše zgrajene iz lesenih okvirnih sten z balami slame, mentor izr. prof. dr. Roko Žarnič, somentor asist. dr. Bruno Dujič Laura Grad, Statična analiza aluminijastih kupolastih streh rezervoarjev, mentor prof. dr. Darko Beg Miha Maraž, Modeliranje mostov s programom SAP 2000, mentor doc. dr. Matjaž Dolšek, somentor mag. Samo Križaj ■ UNIVERZITETNI ŠTUDIJ VODARSTVO IN KOMUNALNO INŽENIRSTVO Jure Kristan, Viri požarne vode za območje poselitve, mentor prof. dr. Franc Steinman, somentorja mag. Florjan Gros in Roman Udir Anja Horvat, Vpliv izgradnje hidroenergetskih objektov na vodni režim, mentor prof. dr. Mitja Brilly, somentor viš. pred. mag. Andrej Kryžanowski Blaž Ivanuša, Primerjava postopkov za zmanjšanje koncentracije atra- zina in nitratov na vodami Skorba, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare Martina Nartnik, Izdelava modela Riverware za reko Savo in analiza možnosti črpanja iz akumulacije HE Medvode v akumulacijo HE Mavčiče, mentor prof. dr. Mitja Brilly, somentor viš. pred. mag. Andrej Kryžanowski Maja Koprivšek, Ekohidrološke raziskave na potoku Glinščica, mentor prof. dr. Mihael Jožef Toman Jure Maček, Analiza erozivnosti padavin na območju Kamniško - Sa­ vinjskih aip, mentor izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Mitja Peček, Visokovodne razmere na reki Ribniščici, mentor izr. prof. dr. Matjaž Mikoš, somentor Rok Fazarinc Manca Miko, Analiza erozije prsti na poskusnih ploskvah v povodju Dra­ gonje, mentor izr. prof. dr. Matjaž Mikoš UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO I VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Matjaž Bucik, Kanalizacija naselja Branik, mentor izr. prof. dr. Eugen Petrešin, somentor izr. prof. dr. Renata Ječi Tine Piki, Geomehanska analiza nosilnosti in posedkov skupin pilotov v gramoznih zemljinah, mentor izr. prof. dr. Stanislav Škrabi, somentor izr. prof. dr. Bojan Žlender Aleksander Plej, Turbo-krožno križišče, mentor izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA ■ Gregor Cipot, Prednapete poševne plošče pri mostovih, mentor red. prof. dr. Branko Bedenik, somentorja pred. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. in Dušan Rožič, univ. dipl. inž. grad. Domen Gradišnik, Prenova in sanacija gradu Hompoš, mentor doc. dr. Metka Sitar, somentor pred. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. Danilo Karner, Analiza naknadno prednapetega nosilca po DIN 1045-1 in EC2, mentor red. prof. dr. Branko Bedenik, somentor pred. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. Marko Movrin, Vplivi izrednih prevozov s težo večjo od 600 kN na pre­ mostitvene objekte, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor pred. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. Andrej Rojs, Avtohtona slovenska hiša nekoč in danes - možnosti gradn­ je z naravnimi materiali, mentor doc. dr. Metka Sitar, somentor doc. dr. Dean Korošak UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA I UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA Jernej Gruber, Ekonomski in tehnični vidiki gradnje stanovanjskih hiš z montažnim i armiranobetonskimi elementi, mentorja red. prof. dr. Mirko Pšunder in izr. prof. dr. Jožica Knez Riedl Davorin Lešnik, Ocenitev problema sedimentacije zemljin v akumulacij­ skem jezeru črpalne hidroelektrarne Kozjak, mentorja red. prof. dr. Ludvik Trauner in red. prof. dr. Anton Haue Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. KOLEDAR PRIREDITEV 3 . 8 - 5 .8 .2 0 0 6 10th EASEC Conference on Structural Engineering and Construction Bangkok, Tajska www.easeclO.net 4 . 8 - 6 .8 .2 0 0 6 International Conference on Physical Modelling in Geotechnics 2006 Hong Kong, Hong Kong www.icpmg2006.ust.hk/onlinesubmission.htm stse@ust.hk WCTE 2006 World Conference on Timber Portland, Oregon, ZDA www.alexschreyer.de/eng/w_conf.htm jamie.legoe@oregonstate.edu 1 4 . 8 - 1 6 .8 .2 0 0 6 ASCE Operating Reservoirs in Changing Conditions Sacramento, California, ZDA www.asce.org/conferences/om06/abstract.cfm 1 4 . 8 - 1 7 .8 .2 0 0 6 STESSA 2006 Behaviour of Steel Structures in Seismic Areas Yokohama, Japonska www.serc.titech.ac.jp/stessa2006/ wada@serc.titech.ac.jp 2 3 . 8 - 2 5 .8 .2 0 0 6 7th International Conference on Short & Medium Span Bridges Montreal, Kanada www.bridgeconference2006.com - 1 flflflHflHHHHIi 12th European Conference on Composite Materials Biarritz, Francija www.paginas.fe.up.pt/ECCM12/ eccml2@lcts.u-bordeauxl.fr 6 . 9 - 8 .9 .2 0 0 6 6st European Coference on Numerical Methods in Geotechnical Engineering Graz, Avstrija www.numge06.tugraz.at numge06@tugraz.at 6 . 9 - 1 0 .9 .2 0 0 6 10th IAEG Congress Engineering geology for tomorrow's cities Nottingham, Anglja www.iaeg2006.com contact@iaeg2006.com ■ IABSE Symposium on Responding to Tomorrow's Challenges in Structural EngineeringBudimpešta, Madžarska www.iabse.hu iabse@asszisztencia.hu 2 5 .9 - 3 0 .9 .2 0 0 6 I f l H H B H H H l ■ 7th International Symposium on Environmental GeochemistryPeking, Kitajskawww.iseg2006.com/welcome.htm iseg2006@vip.skleg.cn 15.11 -1 7 .1 1 .2 0 0 6 f l H H H H B H I ■ 8th International Symposium on Tunnel Construction and Underground Structures (8. mednarodno posvetovanje o gradnji predorov in podzemnih prostorov) Ljubljana, Slovenija www.drustvo-dpgk.si leon.kostiov@tirnet.net 11.6 -1 3 .6 .2 0 0 7 ■ International Conference: Sustainable Construction Materials and TechnologiesCoventry, Anglija www.uwm.edu/dept/cbu/coventry.html ■ lth European Conference on Earthquake Engineering and SeismologyŽeneva, Švica www.icivilengineer.com/Conferences 4 .9 - 6 .9 2 0 0 7 ■ 7th International Congress: Construction's Sustainable OptionDundee, Škotska www.ctucongress.co.uk 1 8 .9 -2 0 .9 .2 0 0 6 ■ 5th National Seismic Conference on Bridges & HighwaysSan Francisco, Kalifornija, ZDA http://mceer.buffalo.edu/meetings/5nsc/default.asp ■ I 19.9-21.9.2007 ■ IABSE SymposiumInternational Association for Bridge and Structural EngineeringWeimar, Nemčija www.iabse2007.de ■ 31 st Annual Conference on Deep FoundationsWashington, DC, ZDA www.dfi.org/conferencedetail.asp?id=66 Rubriko ureja «Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si_______