ISSN 7704-01993 9 ..______ RADIOPTUJ 89,8° 98,2 »mSMHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 19. decembra 2002 / letnik LV / št. 51 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Božički in dedki Mrazi « • v • • t • z različnimi obrazi Prazniki so že od nekdaj povezani s pričakovanji, upanjem in nakupi. Zaradi vedno večjega socialnega prepada in razslojevanja pa bodo lahko zapravljali le redki; med Slovenci je takih le okrog pet odstotkov, ki si to lahko še privoščijo, ker zaslužijo vsaj dvakratno povprečno mesečno plačo. Revnih je vsak dan več, okrog 14 odstotkov, kaže statistika. Zato so decembrski prazniki za marsikatero slovensko družino dodaten stres. Vsak dan se s takšno ali drugačno obliko stresa na delovnem mestu srečuje okrog 35 tisoč Slovencev, v tej številki pa niso zajeti tisti, ki iščejo delo. Razne ocene tveganja, ki so le vir dodatnega zaslužka za izbrance, so zato le v pesek v oči, ker delavcu kljub lepim besedam in zagroženim kaznim ne prinašajo kvalitetnega delovnega okolja in prijaznejših delodajalcev, da o primernem zaslužku, ki zagotavlja človeka vredno življenje, sploh ne govorimo. Za božičnico, ki bi jim vlila vsaj žarek upanja, daje njihovo celoletno garanje imelo nek hasek (pustimo sedaj ob strani tiste na vrhu, ki imajo Božičke in dedke Mraze vsak dan, ker so znali poskrbeti zase) pa se lahko večina obriše pod nosom. Slovenski novodobni kvazi kapitalisti, nekateri so komaj prerasli hlače, so prepričani, da se je svet pričel z njimi in da mora biti naklonjen le njim, pa naj imajo še tako pokvarjene želje in potrebe. Večina zunaj kroga posvečenih naj bi se zadovoljila z že neštetokrat prežvečeno frazo, "da le ne bi bilo še slabše", in upanjem, da bo v novem letu boljše, ker bodo končno začeli delovati nekateri vzvodi oblasti, da bo v državi končno red in da bomo lahko vsi živeli človeka vredno življenje. Ker je upanje eno, realnost pa drugo, želim vsem, da bi kljub pritiskom (z menoj vred) vzdržali. Da se ne bi znašli kot 35 tisoč prvi zaradi stresa doma ali celo na cesti. Kljub vsemu: pra- dUsJ '^íipxy^ znujte prijetno in zdravo! A V€LIKn BOŽIČNO- A ~ NOVOLCTNfl PRIR€DIT€V ^ §»Zn MAL€INV€LIK€«g ^B v petek, 27. decembra, ob 17. uri ^B v športni dvorani Center ^m^^m^ ™ Ustvorjolne delavnice ™™ ^^ Čarodej Joni Jošovc ^^^^ A Klovna Bufeto ~ Otroški zborcek SinSebostjon ^S Glavni pokrovitelj: MESTNR OBČINR Ptuj ^^^^^ Pregram bo povezoval : Matjaž Seško OrgonbotoR Dnižbo Rodi»Tcdnili Ptuj Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ...nakup pa lažji za 300.000 SIT... i ™ Lupo hop W Dominko d.o.o., Zadružni trg 8,2251 Plui TEL: 02/788-11-50 pst Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE I PE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 I KEOR d.0.0., ZikovBka cesta 87, 2000 Maribor Zaradi praznikov sprejemamo naro~ila za objavo v božični številki Tednika (izšla bo 24. decembra) do sobote, 21. decembra, do 10. ure, za novoletno (izšla bo 31. decembra) pa do sobote, 28. decembra, do 10. ure. Nova gimnazija v Ptuju (osrednja slovesnost ob njenem uradnem odprtju bo danes ob 14.30) nudi dijakom kakovostno znanje, s katerim bodo lahko konkurenčni vrstnikom v Evropi. Foto: M. Ozmec PTUJ / POGOVOR Z DR. ŠTEFANOM CELANOM, ŽUPANOM MESTNE OBCINE Vodenje obiine - razvojni, ne birokratski proies Novi ptujski župan dr. Štefan Čelan je funkcijo prevzel 11. decembra in Županoval bo profesionalno. Ob nastopu funkcije je odgovoril na nekaj Tednikovih vprašanj. Dr. [. Čelan: "Priznati moram, da sem predvsem vesel zaupanja številnih občank in občanov na tokratnih volitvah. Sedaj je namreč že uradno znano, da smo na Ptuju poskrbeli za eno največjih slovenskih volilnih presenečenj. Ta rezultat seveda pomeni veliko obvezo in pri- čakovanja, teh pa brez resnično poštenega sodelovanja vseh občank in občanov ne bo moč uresničiti. Zaostanki v razvoju naše občine so na posameznih področjih tako veliki, da jih bo moč nadoknaditi z veliko garanja in sloge." Stran 6 Vabilo Mestna občina Ptuj prireja ob dnevu samostojnosti proslavo s koncertnim programom Pihalnega orkestra Ptuj. Slavnostni govornik na proslavi bo dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj. Proslava bo v sredo, 26. decembra 2002, ob 19. uri v Gledališču Ptuj. Vljudno vabljeni! dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj Organizator: Družba za radijsko In časopisno dejavnost Radlo-Tednlk Ptuj Športna dvorana Center Ptuj četrtek, 26. decembra 2002, ob 18. uri Generalni pokrovitelj GOSPODARSTVO PTUJ: Certifikat kakovosti podjetju Tames STRAN 4 POLITIKA ŠE O VOLITVAH 2002: Slovenci nismo za spremembe STRAN 5 PO NAŠIH OBČINAH ORMOŽ: Zemlja na Hrvaškem le v breme STRAN 5 KULTURA PTUJ: Nove bogate najdbe iz rimske Poetovione na Povodnovi STRAN 7 TEDNIKOVA AKCIJA Tokrat Janez Maučec - duhovnik v Markovcih STRAN 17 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI Danes o novi vladi LJUBLJANA - Pristojni parlamentarni odbori so po opravljenih ponedeljkovih in torkovih "zasli{anjih" podprli vse kandidate za ministre v vladi mandatarja Toneta Ropa, med njimi tudi vse tri kandidate, ki v dosedanji vladni ekipi niso zasedali ministrskih položajev: za finančnega ministra Du{ana Mramorja, za {olske-ga ministra Slavka Gabra ter za ministrico brez resorja, odgovorno za regionalni razvoj, Zdenko Kovač. Za danes pa je napovedane odločanje o imenovanju ministrov nove vlade so tako parlamentarni odbori podprli predstavitve kandidata. Ne bo uskladitve pokojnin LJUBLJANA - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na ponedeljkovi seji ugotovil, da pogoji za uskladitev pokojnin tudi v decembru niso izpolnjeni. Izplačilo denarnih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo v tem mesecu že 30. decembra, saj je 31. december dan, ko bo večina bank in prodajaln delala s skraj{anim delovnim časom. Sprejem pri predsedniku M. Kuianu LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je tradicionalno sprejel člane Predsedstva RS v letih 1990 in 1992 Ivana Omana, Matjaža Kmecla, Du{ana Pluta in Cirila Zlobca. Pogovor med udeleženci je potekal o podobi Slovenije leta 1990, vsi pa so se strinjali, da so z dana{njo podobo države zadovoljni, so sporočili iz urada predsednika republike. O varuhu otrokovih pravic LJUBLJANA - Svet za otroke, posvetovalni organ ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je na ponedeljkovi seji med drugim podprl predlog za imenovanje varuha otrokovih pravic. Slednji naj bi deloval v sklopu urada varuha človekovih pravic, verjetno kot namestnik varuha, ki pa bi imel v pristojnem zakonu jasneje določen naziv in področje dela. Novo vodstvo Dija{ke organizacije Slovenije LJUBLJANA - Dija{ki poslanci so v mali dvorani državnega zbora na prvi leto{nji seji parlamenta Di-ja{ke organizacije Slovenije (DOS) v tem {olskem letu izvolili novo vodstvo - predsednika organizacije in predsednike posameznih odborov DOS. Novi predsednik krovne organizacije slovenskih srednje-{olcev je postal dijak 3. letnika ekonomske gimnazije in predsednik novome{ke mestne dija{ke skupnosti Blaž Kramar, ki bo DOS vodil to {olsko leto. Era se {iri CELJE - Delničarji velenjske trgovske družbe Era so na skup{či-ni, na kateri je bilo navzočega 96,8 odstotka kapitala, podprli sklep uprave in nadzornega sveta o vključitvi konji{kega podjetja Dravinjski dom v Ero. Tudi delničarji Dravinjskega doma so prav tako na skup{čini, zastopnega je bilo 96,12 odstotka kapitala, prižgali zeleno luč za vključitev družbe v Ero, je za STA povedala članica Erine uprave Nada Zavolov{ek Hu-darin. Izstopajočim delničarjem bo Era zagotovila eno svojo delnico za 15 delnic Dravinjskega doma. Za del, ki ga ne bo mogoče zagotoviti v delnicah, bo zagotovljeno denarno izplačilo. DORNAVA / NOVO ŽIVLJENJE Z NOVIMI IZZIVI IN PRIČAKOVANJI Drugačnost nas bogati Kot smo že poročali, se je 110 odraslih duševno prizadetih oseb zavoda dr. Marijana Bor{tnarja v Dornavi preselilo v nove prostore. Skoraj pol stoletja so varovanci zavoda živeli v neprimernem gradu v Dornavi. Že leta 1990 se je v nove prostore preselilo 180 otrok, vse od takrat pa so potekala pogajanja in prepričevanja, da grajski prostori niso primerni niti za bivanje odraslih duševno prizadetih. Najprej je pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve govorilo o možnosti, da bi jih premestili v njihovo domače okolje, a za mnoge varovance in starše je to bilo nesprejemljivo, saj je za mnoge zavod v Dornavi postal edini dom, navadili so se na svoje sostanovalce in delavce. Direktor zavoda mag. Milen- ko Rosic je skupaj z zaposlenimi in starši začel prepričevati politične in strokovne kroge, da se mora tudi za odrasle duševno prizadete osebe najti primerno bivalno okolje. Pri tem je pomagal nekdanji poslanec državnega zbora Alojz Vesenjak. Po nekaj letih so se odločili za novogradnjo ob že obstoječih prostorih zavoda. Zgradili so 3800 kvadratnih metrov bivalnih površin za 110 prebivalcev. Ker so bile kapacitete omejene, se je okrog trideset prebivalcev preselilo iz gradu v stanovanjsko hišo in stanovanja na Ptuju ter v Dornavi. Celotna investicija je stala nekaj več kot milijardo tolarjev in jo je v celoti plačalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Nedavno tega so pripravili slovesnost, ki so se je udeležili gostje iz vse Slovenije, med njimi tudi dr. Vlado Dimovski, minister za delo družino in socialne zadeve. Varovanci so pod mentorstvom Anite Špes pripravili kulturni program in doka- Minister dr. Vlado Dimovski je v spremstvu direktorja zavoda mag. Rosica in dornavskega župana Franca Šegule spoznaval razmere v novem zavodu zali, da kljub svoji invalidnosti marsikaj zmorejo. Eni prisegajo na ples in tako so Aleš Leskovar, Peter Kolar in Majda Pernek predstavili plesno koreografijo Crno—belo, Andreja Žebela nekaj svojih pesmi, Branko Emer-šič svoje občutke ob preselitvi, Saša Lazarevič pa je zaigrala na citre. Minister dr. Vlado Dimovski je bil presenečen nad vsem, kar je doživel med prebivalci v novih prostorih, in je dejal, da tudi drugačni morajo dobiti pogoje za življenje, podobne vsem drugim ljudem, potrebno se je le prilagajati drugačnim potrebam. Direktor zavoda mag. Rosic je dejal, da ne gre samo za izboljšanje prostorov, temveč tudi za izziv vsem zaposlenim pri njihovi skrbi v vseh življenjskih sferah. Še posebej ganljivo je bilo razmišljanje Franca Brega, predstavnika staršev, ki je poudaril izjemen pomen novih pogojev za življenje njihovih otrok in opozoril na čas, ko staršev več ne bo. Po mnenju Ide Jurgec, defektološke vodje, so se varovanci bolj ali manj že vključili v novo okolje, vse skupaj pa čakajo novi izzivi in pričakovanja. Dornavski župan Franc [egu-la ni skrival zadovoljstva ob preselitvi varovancev v nove prostore, sočasno pa tudi skrbi, kaj se bo dogajalo v prihodnosti z baročnim lepotcem. Upajmo, da ne bo postal le del zgodovine in doživel usode mnogih gradov v na{i okolici. Marija Slodnjak PTUJ / PRED EVROPSKIM LETOM INVALIDOV Za razumevanje problematike invalidov Leto 2003 je evropsko leto invalidov, katerega temeljne aktivnosti bodo posvečene vsem problemom invalidov in spreminjanju miselnosti o njih. Že jutri bodo v Mestni hiši na Ptuju odprli priložnostno razstavo članov Meodbčinskega društva invalidov Ptuj, s katero simbolično napovedujejo aktivnosti v letu, ki je posvečeno invalidni problematiki. Vsem državljanom, tudi invalidom, naj bi bila dejansko zagotovljena ustavna pravica, da si pridobijo ustrezno izobrazbo, je bilo povedano ob letošnjem 3. decembru, Evropskem dnevu invalidov, ki je potekal pod geslom Izobraževanje za vse. Ta je tudi eden najpomembnejših dejavnikov za zmanjševanje brezposelnosti med invalidi. Mednarodno leto invalidov naj bi bila priložnost, da opozorimo na invalide kot enakopravne in aktivne državljane. Predvsem bo potrebno promovirati njihove pravice, ozavešča-ti javnost o invalidih, spodbujati neodvisno življenje invalidov, podpirati družine z invalidnim družinskim članom in podobno. V Sloveniji po najnovejših podatkih živi okrog 160 tisoč invalidov. Naša sogovornica, ki ne želi biti imenovana, ker se boji reakcije okolja, se je kljub temu da je bolj ali manj obsojena na življenje na invalidskem vozičku zaradi poškodbe ob porodu, že pred desetimi leti odločila za samostojno življenje. Mama, ki je njena najboljša prijateljica, pravi, da je od te odločitve ni mogel nihče odvrniti, njeno odločitev so morali končno sprejeti tudi domači. Stanuje v lepo urejenem stanovanju v pritličju enega od stanovanjskih blokov. Njen svet so v večini igla in nit, izpod njenih rok nastajajo pred-čudoviti našiti prtički, a žal jih na jutrišnji razstavi ne bo. Cep-rav se je v desetih letih samostojnega življenja že navadila na reakcije zunanjega sveta, so nekatere stvari zanjo še vedno boleče. Po končanem šolanju v Vipavi si je močno želela delati v delavnicah v Ponikvi, pa ji ni uspelo. Boli jo, ker so pravice invalidov pogosto kršene, odkar je Slovenija samostojna, so ji ukinili vsakoletno zdravljenje v Laškem, ki je zanjo izrednega pomena. Posebej pa jo boli, ker Ovire med invalidi in (ne)invalidi so se velike, čeprav naj bi raznolikost ljudi združevala, ne pa odtujevala. Foto: C. Goznik se vse invalide meče v en koš - telesno in duševne prizadete. Življenja okrog sebe se še predobro zaveda, njene kretnje zaradi hude telesne prizadetosti pa jo ovirajo, da bi bila bolj prisotna v okolju, čeprav se je sama že zdavnaj z njimi sprijaznila. Njen svet je tako tudi zaradi slabega poznavanja življenja in problematike invalidov v širši javnosti zožen na stanovanje, na stike z najožjimi družinskimi člani in sosedi. Večino svojih misli je včasih prelila na papir, danes ne piše več. Nastale so globoko občutene in razmišljujoče pesmi, ki veliko povedo o njej. Tudi zbirka njenih pesmi bi sodila na jutrišnjo razstavo, a je žal ne bo, kot še veliko drugega ne, kar znajo in zmorejo invalidi, tudi zato ker jih še nismo znali prepričati oziroma jim dokazati, da so še kako pomembni v našem življenju, saj je raznolikost tista, ki nas združuje, ne ločuje. MG PO SVETU Zadnja možnost za Irak BAGDAD - Bela hiša je Irak v ponedeljek opozorila, da je njegovo poročilo o oborožitvi, ki ga je Združenim narodom predala 7. decembra, "zadnja možnost" za izpolnitev obvez. Ameriški in britanski predstavniki sicer dvomijo v resničnost podatkov v poročilu. Medtem ko so ameriška in britanska letala že tretji dan nadaljevala bombardiranja na iraške položaje na jugu Iraka, se je v Londonu nadaljevalo zasedanje iraške opozicije, ki razpravlja o ureditvi države po padcu iraškega režima. Zasedanje so že drugič podaljšali, ker se niso uspeli dogovoriti o sestavi organizacijskega odbora, predhodnika morebitne prehodne iraške vlade. Pred izrekom sodbe Plavšiievi HAAG - Pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je začelo tridnevno zadnje zaslišanje v procesu proti nekdanji predsednici Republike srbske Biljani Plavšič pred izrekom obsodbe, med katerim bosta tožilstvo in obramba predstavila svoje dokaze. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je ob začetku razprave pred sodiščem dejala, da je to, da je Plavšičeva priznala krivdo za zločine med vojno v BiH, "ogromnega pomena", da pa morajo sodniki pri izrekanju kazni upoštevati predvsem težo teh zločinov. Plavšičeva pa je v dokumentu, ki so ga objavili v Haagu, navedla hude obtožbe na račun nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, proti kateremu v Haagu prav tako poteka proces zaradi vojnih zločinov. V besedilu, ki je bilo doslej tajno, Plavšičeva pa ga je priložila dokumentu, v katerem priznava krivdo za zločine proti človeštvu, piše, da je bil Miloševič eden od pobudnikov in izvrševalcev politike etničnega čiščenja v BiH. Reforma evropskega ribištva BRUSELJ - Kmetijski ministri Evropske unije so se sestali na zadnjem letošnjem zasedanju, na katerem morajo doseči dogovor o temeljiti reformi skupne ribiške politike unije, ki naj bi omogočila preživetje tako ribičem kot njihovemu ulovu, ribam. Radikalnim predlogom, s katerimi Evropska komisija predlaga zmanjševanje ribiških flot in strogo omejevanje ulova, močno nasprotujejo članice, v katerih je ribištvo pomembna gospodarska panoga. Mesii pri papežu VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je sprejel hrva{kega predsednika Stipeta Mesiča in mu potrdil, da namerava v prihodnjem letu obiskati Hrva{ko. O datumu papež ni govoril, vendar naj bi do obiska pri{lo, kot se je izvedelo iz dobro obve{čenih vatikanskih virov, konec maja ali v začetku junija. Junija referendum o EU VARŠAVA - Poljaki se bodo na referendum o članstvu v EU najverjetneje odpravili 8. junija prihodnje leto, je napovedal poljski premier Leszek Miller. "Upo{teva-je dejstvo, da je bil svečan podpis pristopne pogodbe v Atenah z marca preložen na 16. april, izvedba glasovanja v maju, kot je bilo sprva načrtovano, ne bi bila izvedljiva," je med obiskom v Lodzu dejal Miller. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metiičar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Deio d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skiadu s 7. točko 25. čiena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni iist 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Siavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabirainikeradio-tednik.si AKTUALNO IVANJKOVCI / DOBRODELNI KONCERT Dedku Mrazu v pomoi S pestrim programom številnih nastopajočih so minuli petek v Ivanjkovcih napolnili dom kulture do zadnjega, ob straneh so za {tevilne obiskovalce dodatno postavili klopi. Predsednica Društva prijateljev mladine Ivanjkovci Marija Caf je z obiskom in izkupičkom okrog 200.000 tolarjev zadovoljna, gotovo pa bo tudi dedek Mraz, ki mu bodo z zbranim denarjem v njegov ko{ potisnili {e kak{no sladkarijo in sadje za ivanjkovske otroke. Izvajalci so navdušili dvorano. Foto: Žalar. Koncert društvo organizira tradicionalno že pet let, vendar so letos prvič povabili tako znane in {tevilne nastopajo~e. Pri tem sta Cafovi pomagala še Jože Škrjanec in Branko Fifnja, za vso pomoč pa se zahvaljuje tudi vsem članicam društva, za najrazličnejše prispevke pa dona-torjem. Na koncertu so zapele Andreja, Clavdija, Mili, Aleksandra, Dolores ter Polona in Rok Petovar. Natopili pa so tudi ansambli Prlekija, Toneta Po- lajnka, Vitica, Kompromis, Interval, band Farblink Mentol, trio Ivanjkovci s pevko, Katja in plesalki Kristina Algilera. Z zbranim denarjem bodo 140 otrokom v darila, ki jih prejmejo od dedka Mraza in jih pokriva ormoški proračun, primaknili še malo več - kakšen sadež ali sladkarijo. Financirali pa bodo tudi darila za 11 otrok iz občine Ljutomer, ki obiskujejo njihov vrtec oziroma šolo. Ormoški proračun krije dedku Mrazu le sredstva za svoje občane, v Ljutomeru, pa organi- Marija Caf je bila trideset let na ~elu DPM Ivanjkovci, s tem koncertom se je poslovila. Foto: @alar ziranega obdarovanja otrok na račun proračuna sploh ni, zato vsako leto poskrbijo, da ti otroci ne ostanejo praznih rok. Del sredstev bodo deponirali in prihranili za težke čase, saj se ob koncu šolskega leta vedno zgodi, da je dobrodošla pomoč učencem pri valeti, izletu ali šoli v naravi. S pomočjo zbranih sredstev se bodo teh aktivnosti lahko udeležili vsi. Na koncertu se je od funkcije predsednice DPM Ivanjkovci poslovila Marija Caf, ki je tri desetletja zagnano in z veliko elana opravljala to funkcijo. V šali pove, da so ji jo dodelili kot prostovoljni "mus", sedaj pa je čas, da breme organizacije in dela preloži na druge. vki LUC MIRU IZ BETLEHEMA 2002: DAR SOSEDU Lui miru tudi v Ptuju Tudi letos, že dvanajstič, je Luč miru iz Betlehema pripotovala v Slovenijo. Namenjena je vsem ljudem, vseh starosti, kakršnegakoli prepričanja. Na Ptuju jo bomo še posebej slovesno sprejeli na adventnem srečanju mladih iz dekanij Ptuj-Zavrč, ki bo v soboto, 21. decembra, ob 15. uri v refektoriju mino-ritskega samostana. Srečanje se bo zaključilo okrog 17.30 pred Mestno hišo, kjer bo plamen prejel tudi župan dr. čelan. Po srečanju bo skupina skavtov plamen odnesla na Radio Ptuj, kjer bo kratka predstavitev tega projekta. V Cerkvi je Lučka miru iz Betlehema projekt vseh skupnosti, projekt, ki je spodbuda nam vsem za res temeljito pripravo na rojstvo Jezusa Kristusa, predvsem pa nekaj praktičnega, oprijemljivega, kjer bi se vsakdo izmed nas čutil del Cerkve ter bi bil odgovoren za njeno življenje. Poslanica, ki jo spremlja, pa se glasi takole: "Sem Luč miru iz Betlehema. Prihajam iz kraja, od koder je pred več kot dva tisoč leti zasijala svetu velika Luč. Nekateri ga imajo za izrednega človeka, drugi za izjemnega učitelja, mnogi ga sprejemajo kot svojega Odre-šenika. S seboj prinašam prvo sporočilo Njegovega prihoda: 'Mir ljudem na Zemlji!' Moj letošnji prihod želi usmeriti vašo pozornost na bližnje. Poznam vaša prijetna druženja s tistimi, ki živijo v oddaljenih krajih in s katerimi se srečujete le občasno. Težje je ustvarjati prijetne odnose s sosedi, sodelavci in celo s tistimi, s katerimi si delite dom. Prihajam v roke vsakemu izmed vas kot darilo za vašega bližnjega: da vaše dobre odnose še utrdite, da odgrnete zastor nepoznanstva do tistih, s katerimi ste si tujci, da znova stopite do tistih, ki ste se jih do sedaj morda izogibali. Vsem, ki me boste razdeljevali, zagotavljam: bolj me boste delili, več miru bo v vaših srcih." Vabljeni vsi, ki želite sprejeti dar, ki ga daje Luč miru iz Betlehema in ga podarjati naprej svojim bližnjim. V nedeljo, 22. decembra, bosta skupnosti voditeljev ptujskih skavtov odnesli lučko na vrh Donačke gore, kjer bo svetila za planince. Naj bo ta lučka dar sosedu za več miru v naših srcih! Ptujski skavti ORMO@ / BAZEN ODPRT ZA OTROKE Mokro veselje za ormoške otroke V prvih dneh decembra so pričeli ormoški zimski bazen uporabljati otroci iz osnovnih šol. Na aktivu ravnateljev so se odgovorni dogovorili in pripravili program, po katerem se bodo aktivnosti odvijale od decembra do maja. Prvi so bazen preizkusili Velikonedeljčani in po zadovoljnih obrazih otrok in njihovih učiteljev jim je bilo plavanje še kako všeč. Bazen bodo uporabljali za plavalne tečaje in za preizkus plavalne pismenosti učencev 5. razreda osnovne šole. Plavanje bodo izvajali tudi v okviru tretje ure športne vzgoje, na šolah ki to dejavnost ponujajo v svojih načrtih, vsi učenci občine Ormož pa bodo imeli plavanje v okviru ur športne vzgoje. Bazen bodo uporabljali tudi vrtci in gimnazija v okviru svojih programov. Bazen je v uporabi od 10. do 16. ure, pričakovati pa je, da bo za javnost na voljo v popoldanskih terminih. Tako bodo kapacitete polno izkoriščene. Župan Vili Trofenik je povedal, da bo bazen za vse uporabnike predvidoma odprt do novega leta, vse pa je odvisno od občinskega sveta, ki mora pred tem potrditi obratovalni čas in ceno vstopnic. Za obratovanje skrbi Komunalno podjetje, kjer pa so povedali le, da se šele uvajajo. Bazen je širok 8,33 in dolg 16,66 metra, voda v njem pa je segreta na približno 30 stopinj Celzija. V njem lahko naenkrat plavajo tri skupine otrok, skupno 25 učencev. Vadijo jih učitelji s potrebno plavalno licenco, ki so jo pridobili v okviru izobraževanja. Končnih številk o tem, koliko je občinski projekt vreden, še ni, vendar naj bi bazen stal okrog 110 milijonov tolarjev. Ker obratuje šele kratek čas, še ne vedo z natančnostjo povedati, koliko bo stalo mesečno obratovanje. vki Prve skupine otrok so že preizkusile nov zimski bazen PTUJ / PRIREDITVE VESELEGA DECEMBRA Dedek Mraz za otroke mestne obiine V organizaciji ptujskega vrtca in pod pokroviteljstvom mestne občine Ptuj tudi letos poteka Veseli december v mestnih in primestnih četrteh mestne občine Ptuj. V posameznih enotah vrtca so pripravili lutkovne igrice, s katerimi bodo razveselili otroke na prireditvah, ki so se pričele že v ponedeljek, 16. decembra. Dedek Mraz je v Domu krajanov Budina - Brstje obdaril 129 otrok na dveh prireditvah, ki so ob tej priložnosti uživali ob igrici Živali pospravljajo. Istega dne je obiskal še 71 najmlajših v prostorih gasilskega doma v Pod-vincih, kjer je bila na programu igrica Kdo je rekel mijav? Do 19. 12., ko se se prireditve Veselega decembra v organizaciji ptujskega Vrtca končale, je dedek Mraz obdaril skoraj 1360 otrok. Otroška srca pa so se razvnela ob igricah Mojca Pokrajculja, Zajčkov prvi sneg, Še ena o dedku Mrazu, O sneženem možu, ki je iskal ženo ter O zajčku, zvezdicah in novoletni smrečici. MG Majhno ali veliko. Sladko ali barvito. Poiščite presenečenje zase in svoje najbližje. Obdarujte in se pustite obdariti. V predprazničnih dneh vas prijazno pričakujemo v Mercatorjevih prodajalnah, kjer smo vam ob bogati ponudbi pripravili tudi drobna presenečenja. lercator GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO PTUJ / CERTIFIKAT KAKOVOSTI PODJETJU TAMES "Že danes smo pripravljeni za Evropo" Ptujsko podjetje Tames je pred 12 leti začelo svoje poslovanje kot družinsko podjetje s tremi zaposlenimi. Direktor podjetja Franc Šegula pove, da danes zaposlujejo že okrog sto delavcev. Vsa leta poslovanja se ukvarjajo z izvedbo gradbenih instalacij na objektih: strojne instalacije, ogrevanja, prezračevanja, vodne instalacije, klime in plinske ter elektro instalacije. V novih, sodobnih poslovnih prostorih, ki so jih pred kratkim odprli na Ormoški cesti na Ptuju, pa je tudi trgovina z instalacijskim materialom in drugim tehničnim blagom. Podjetje Tames, ki je pred kratkim dobilo mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001-2000, je s svojimi storitvami prisotno pri vseh ve~jih podjetjih v severovzhodni Sloveniji (v Perutnini Ptuj, Talumu Kidri~evo ...) in po vsej Sloveniji. V poslovni zgradbi Nove Ljubljanske banke v Mariboru so opravili prvo "inteligentno instalacijo". Sodelujejo tudi s podjetji iz tujino; v sodelovanju s {vicarskim podjetjem gradijo cestno—vremenske postaje za zgodnje odkrivanje zmrzali na cesti{~u na viaduktih. Na izpostavljenih legah beležijo zamrzovanje, da lahko podatke sporočijo v cestne baze ter s pravočasnim soljenjem pre- Franc Šegula je ponosen na prejeti certifikat prečijo poledico. Direktor podjetja Tames pravi, da je certifikat kakovosti spodbuda za nove dosežke na področju njihove dejavnosti. Zavedajo, da je kvaliteta opravljenih storitev zelo pomembna, zato ne nameravajo {iriti obsega svojega poslovanja. Že danes pa si prizadevajo, da bi bile njihove storitve na evropski ravni. "Na{e največje zadovoljstvo je, da sta stranka in kupec zadovoljna z na{o storitvijo. Že danes smo pripravljeni na vstop v Evropsko unijo in evropske trge. To pa je zelo pomembno za podjetje Tames, ki bo tudi v prihodnje ostalo družinsko," pove direktor Franc Šegula. MS PTUJ / SREČANJE UPOKOJENIH JUBILANTOV PERUTNINE Ponosni na ustvarjeno V Društvu upokojencev Perutnina Ptuj poleg drugih pomembnih aktivnosti ne pozabijo na tiste svoje člane, ki jim moči ne dopuščajo aktivnega udejstvovanja v društvu, in že vrsto let organizirajo srečanje jubilantov - tistih, ki dopolnijo 70, 80 ali več let starosti. Letošnjega srečanja se je od sedemnajstih jubilantov udeležilo le trinajst. Sprejeli so jih predsednica dru{tva Marica Pe{ec in člani vodstva dru{tva, v imenu Perutnine pa član uprave Dimče Stojčevski, ki je zbranim govoril o sedanji, moderni Perutnini. Med drugim je poudaril, da se v podjetju zavedajo pomembnega deleža, ki so ga sedanji upokojenci vložili v razvoj podjetja, zato podpirajo in delno sofinancirajo dejavnost dru{tva. Tudi tokrat sta pogostitev in skromna darila jubilantom skupno pripravila podjetje in upokojensko dru{tvo. Po uradnem delu srečanja so si udeleženci nazdravili in obujali spomine, saj so pri{i od blizu in daleč. Najbolj korajžna pa je bila Terezija Fridl, ki je pri svojih častitljivih 90 letih razglasila: "Hočem jih sto!" Vsi ji to iskreno želimo, le zdravje naj ji služi. Lojze Cajnho 90-letna Terezija Fridl prejema čestitke in darila; od leve: Terezija Fridl, Marica Pe{ec, Jožica Turk, Dimče Stojčevski NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA POSLOVNA SKUPINA Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 ■ OKNA ■ VRATA ■ SENČILA ■ ZIMSKI VRTOVI ■ GARAŽNA VRATA ■ POLICE UGODNO KREDITIRANJE! DANA BESEDA OBVEZUJE LJUBLJANA / NOVI MOJSTRI V OBRTI S Ptujskega jih je dvajset V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila v torek, 10. decembra, svečanost, na kateri so podelili mojstrska spričevala obrtnikom v številnih dejavnostih. Število obrtnih mojstrov se je na Ptujskem povečalo za dvajset, v celi Sloveniji pa za 320. Mojstrske diplome bodo prejeli vsi, ki so do srede novembra dokončno opravili mojstrski izpit. Doslej je mojstrski naziv pridobilo že več kot 500 obrtnic in obrtnikov. "Opravljen mojstrski izpit je nesporen pečat kakovosti. Tudi z njim se znanje in kakovost, nakopičena v slovenski obrti, postavljata na mesto, kjer bi morala biti. Hkrati pa je mojstrski izpit nekak{en pečat, ki zagotavlja kvaliteto in omogoča doseganje želenega poklicnega cilja. Poleg teh osebnih vrednosti je mojstrsko spričevalo pomemben faktor v gospodarstvu in družbi, saj potro{niku zagotavlja kvalitetno preskrbo z blagom in storitvami," je med drugim v torek v Gallusovi dvorani povedal Štefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. Urarski mojster je postal Franc Mohorič, mojster strojne mehanike Izidor Goričan, mizarski mojster Janez Forš- tnarič, mojstra avtomehanika Peter Furman in Danilo Turk, avtokleparski mojster Alfred Vidovi~, mojster {ivilja-krojač Andrej [migoc, mojstri splo{-ne elektrike Robert Lajh, Peter Pihler in Jožef Gajser, orodjarski mojster Dušan Winkler, elektroinstalaterski mojster Jožef Milošič, mojster elektronik Branko Veselič, mojster av-tomehanik Vlado Bezjak, mojster {ivilja-krojač Franc Ke-kec, elektroinstalaterski mojster Alojz Gomboc in Vladimir Janžekovič, mojster avtomeha-nik Janez Toplak, sla{čičarski mojster je postal Branko Stum-berger, mojstrica kozmetičarka pa Ksenija Gužvinec. MG PTUJ / Z MODNE REVIJE VIVA LAS VEGAS Modno-glasbeni preplet V Narodnem domu na Ptuju je bila v soboto modna revija Viva Las Vegas agencije Vul-cano Models iz Maribora. V glasbeno-modnem prepletu, podlaga je bila glasba šestdesetih let, nekaj Elvisovih pes- mi je zapel Samir Kobler, so mladi manekeni, skupaj jih je bilo 55, predstavili aktualna modna oblačila, nekaj pa je bilo tudi že napovedi za pomlad in poletje 2003. Z modno revijo, ki so jo že vi- deli Mariborčani in Ptujčani, se Vulcano Models seli {e v Ljubljano. Z veliko modno revijo se bodo na Ptuju ponovno predstavili spomladi. MG Po modni brvi se je v Narodnem domu na Ptuju sprehodilo 55 mladih manekenov. Foto: MG PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Okrnjena aktivnost V zadnjih tednih tega leta se tudi pri trgovanju na borzi počasi začenja čutiti nekoliko okrnjena aktivnost. V ospredju ostaja trgovanje s pokojninskimi boni, katere bo možno kupiti ali prodati samo še do konca tega leta. Po celotedenski rasti se je cena bonov v petek ponovno znižala, trgovalni nivoji pa se gibljejo okoli 48 tolarjev za bon. Pretekli teden so zaznamovale novice o menjavah vodstvenih ekip v nekateri velikih slovenskih podjetjih. Najprej je javnost presenetila novica o nepreklicnem odstopu predsednika in namestnika predsednika uprave največjega veletr-govskega podjetja Emona Obala Koper. Najverjetnejši vzrok za odstop, ki sicer ni bil javno objavljen, je nezadovoljivo poslovanje družbe. Neuspešno je bil vpeljan projekt verige 24 ur odprtih trgovin Noč in Dan, ki ni prinesel pričakovanih rezultatov. Nekatere od teh trgovin so zaprli že po slabem letu poslovanja. Borze novica o odstopu predsednika uprave ni pretirano presenetila, saj se je tečaj teh delnic po objavi precejšnje polletne izgube že dva meseca konstantno zniževal. Nova uprava bo imela zahtevno nalogo preobraziti to nekoč zelo uspešno podjetje, ki pa ji je širjenje Mercatorja ter zaprtje pro-stocarinskih trgovin odvzelo glavni vir zaslužka. Odstopil je tudi direktor Gradbenega podjetja Grosuplje. Domneva se, da sta bila oba odstopa izsiljena, saj novi lastniki teh podjetij, med katerimi so predvsem privatizacijski skladi, z načinom vodenja in rezultati niso bili zadovoljni. Očitno je končno napočil trenutek, ko nedotakljivost vodilnih postaja preteklost in se začenjajo v ospredju pojavljati lastniki kapitala s svojimi zahtevami po donosnosti svojih vložkov, ki izvirajo iz dobrega poslovanja podjetja. Pritoku dodatnega kapitala na slovenski kapitalski trg iz naslova prejete kupnine za preostali del Simobila se je za zdaj odmaknil krepko v prihodnost. Po pisanju osrednjega slovenskega finančnega časnika so že nekaj časa trajajoča pogajanja o odkupu še preostalega četrtinskega deleža Simobila sicer pri koncu, vendar kupnina v kratkem še ne bo plačana. V lanskem letu so družbe Istrabenz, Intereu-ropa, Iskratel, Medaljon in Telemah prodale skupaj 75-odstotni delež Simobila avstrijskemu mobilnemu operaterju Mobilkom in za omenjeni delež iztržile 251 milijonov mark. V okviru pogajanj in dogovarjanj je bilo doseženo, da bo Mobilkom po isti ceni odkupil še preostali delež v drugem največjem slovenskem mobilnem operaterju. Kot dokončen rok za realizacijo nakupa 25-odstotnega dela podjetja je bil določen julij 2002, vendar je prišlo do zapletov, saj večinski lastnik ni želel plačati kupnine, temveč je vztrajal pri vnovičnih pogajanjih o nakupu. Na zaključnih pogajanjih pred nekaj dnevi naj bi stranki dosegli konsenz o plačilu, in sicer bo kupnina ostala na istem nivoju, kot je bilo dogovorjeno predhodno, spremenil pa se je rok plačila. Kupnina v višini 41,8 milijona evrov naj bi bila trenutnim slovenskim lastnikom odplačana šele čez pet let. Kot vzrok težav v zvezi z odkupom dogovorjenega deleža se v prvi vrsti navajajo neugodne tržne razmere, ki ne omogočajo doseganja pričakovanih poslovnih rezultatov. Nina Pulko, Ilirika, d.d. POLITIKA SE O VOLITVAH 2002 Slovenci nismo za spremembe Ko se je nekoliko pomirila nestrpnost, ki je spremlajla letošnje predsedniške in lokalne volitve, je čas za analizo odločitve slovenskega volilnega telesa. TUdi po teh volitvah je mogoče reči, da smo Slovenci tradicionalisti, da ne maramo hitrih sprememb in da raje vidimo na položajih stare, "preverjene" ljudi, kot da eksperimentiramo z novimi. Tako so v veliki večini zmagovali že doslej aktivni politiki, naj gre za državno ali lokalno raven, spremembe pa, ki so se dogodile, so bile v večini primerov rezultat zelo tesnega rezultata, ko je eden od kandidatov prišel do zmage teko rekoč skozi šivankino uho. Če bi na tokratnih predsedniških volitvah še lahko sodeloval dosedanji predsednik Milan Kučan, bi lahko izid z dokajš-njo gotovostjo napovedovali že v prvem krogu. Zgodilo bi se podobno kot na prvih in drugih predsedniških volitvah. Zaradi njegovega odhoda (predsednik država ima lahko samo dva zaporedna, petletna mandata) so se volivci odločili za drugo, prav tako preverjeno možnost, Janeza Drnovška. Res, da šele v drugem krogu, čeprav so bila pred volitvami v zraku namigovanja, da bi lahko dal predsednika že prvi krog volitev. Čeprav je mogoče trditi, da Drnovšek za "očeta naroda" ni tako po meri večine državljanov kot Kučan, se je večina njih vendarle odločila za preverjenega državnika, ki je zaradi več kot desetletnega dela v politiki, zanesljiv tako s svojimi prednostmi kot napakami. Približno tako je na lokalnem nivoju. Morda bi kakšno ob-čutnejšo spremembo pokazala natančnejša analiza sestave občinskih svetov, pri županih pa je na dlani, da so volivci zelo neradi podprli kandidate, ki so želeli zamenjati dosedanje župane. To se je seveda moralo zgoditi v občinah, kjer dosedanji župani niso kandidarali. Tako je bilo že v naprej gotovo, da bodo dobili nove župane v občinah Goriš-nica, Videm in Kidričevo, kjer so se s položajev umaknili Slavko Visenjak, Franc Kirbiš in Alojz Sprah. Za občino Goriš-nica lahko trdimo, da je zmagal Visenjakov človek, saj je Jože Kokot iz iste stranke (SLS) in je tudi v predvolilnih nastopih obljubljal nadaljevanje prejšnjega dela. Tudi za občino Videm bi lahko trdili, da je izvoljeni Friderik Bračič še najbolj po meri prejšnjega župana, sicer ne iz iste stranke, je pa bil v prvem mandatu lokalne samouprave predsednik občinskega sveta in s tem tesen sodelavec župana Kirbiša. Tudi protikandidat v drugem krogu, Branko Mari-nič, bistveno ne odstopa od Kir-biševega modela, verjetno je bila prav zaradi tega odločitev tako tesna. V Kidričevem je po opravljenem prvem krogu volitev vse kazalo, da bi lahko zmagal Janko Baštevc, zunanji opazovalec bi tak izid pričakoval na osnovi sklenitve široke koalicije in zaradi tega, ker je bil kandidat z območja občine z močno volilno bazo. Pa so se volivci, verjetno prav zaradi pritiska koalicije, odločili drugače in izbrali Zvonimirja Holca - volivci pa imajo seveda vedno prav. Široko zastavljene in glasno deklarirane koalicije so se "zaletele" tudi načrtovalcem na De-strniku in pri Sv. Andražu. V obeh primerih so želeli politični načrtovalci zamenjati dosedanjega župana in povsod jim je spodletelo. Volivci so se celo v presenetljivo velikem odstotku odločili za dosedanja prva moža občin. Koalicija v podporo konkretnemu kandidatu je za las uspela le v mestni občini Ptuj. Hud spopad in tesen izid v drugem krogu so analitiki ptujskih razmer napovedovali že pred pr- Foto: M. Ozmec vim krogom volitev v mestni občini. Tudi tako rekoč vsakodnevne javnomnenjske raziskave med obema krogoma so kazale na veliko izenačenost dosedanjega župana Miroslava Lucija in izzivalca dr. Štefana Čelana. Kaj je na koncu odločilo o pičli večini dobrih sto glasov? Verjetno velika propagandna angažiranost Čelanove ekipe in odkrita podpora velikega ptuj- skega gospodarstva. Koalicija, skoraj preveč pisana, pa bo morala svojo zmago šele dokazati v naslednjih štirih letih. Pričakovana sprememba se je zgodila v občini Majšperk, kjer pa se volivci niso tako odločili zaradi neuspešnosti dosedanjega župana Franca Bezjaka, saj bi bila taka trditev neresnična. Tehtnico v prid izvoljeni županji mag. Darinski Fakin je zagotovo nagnilo nenehno pre- rekanje znotraj občinskeg sveta in občine in za dosedanjega župana nesrečni dogodki pred volitvami, ko se je začel rušiti strop v stari šoli, kar je ob dolgoletnem čakanju na gradnjo nove šolske zgradbe v Majšperku občutljiva tema številka ena. Na območju petnajstih občin, nastalih iz prejšnje občine Ptuj, lenarških občin ter občin Ormož in Slovenska Bistrica se je torej zamenjalo le pet županov ali slabih 28 odstotkov. Če ob tem upoštevamo, da so le dva župana "zamenjali" volivci, je odstotek ljudske volje po spremembi le 11-odstoten. Za spremembe na volitvah je potrebna večina, torej nad 50 odstotkov oddanih glasov. Na osnovi tega lahko trdimo, da Slovencem ni do sprememb in da smo s svojim življenjem in s svojimi voditelji zadovoljni. Le zakaj je potem toliko zaskrbljujočih socioloških znakov, ki pričajo o veliki stiski, nerazpoloženju in nezadovoljstvu naroda? J. Bračič ORMOŽ / KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA Zemlja na Hrvaškem le v breme Odbor izpostave območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ormož je na svoji nedavni 7. seji obravnaval problematiko neposrednih plačil. Tajnik Bojan Mlakar je povedal, da v skladu z uredbo namreč izravnave za stroške pridelave od države ne morejo dobiti tisti kmetje, ki so dvolastniki. Diskriminirani so dvakrat: od Hrvaške, kjer imajo zemljišča, ne dobijo ničesar, ker so Slovenci, od slovenske države pa nič zato, ker imajo svoja zemljišča na Hrvaškem. Kljub temu da na podlagi posestnih listov lahko PTUJ / O REVIZIJI V MESTNI OBČINI Pozitivno zaključni mnenje za raiun za leto 2001 V teh dneh je postalo revizijsko poročilo o poslovanju mestne občine Ptuj za leto 2001 javno. Cilj revizije, ki se je v mestni občini Ptuj izvajala 120 dni, je bil izrek mnenja o izkazih zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2001 in pravilnosti poslovanja občine v letu 2001. Računsko sodišče je revidiralo bilanco prihodkov in odhodkov, izkaz ra~una finančnih terjatev in naložb ter izkaz računa financiranja. Pregledali so tudi obrazložitev podatkov iz bilance stanja. Revidiranje so izvedli skladno z mednarodnimi standardi. Računsko sodišče je na podlagi ustreznih in zadostnih dokazov izreklo pozitivno mnenje o izkazih zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2001, saj v revidiranih izkazih zaključnega računa proračuna mestne občine Ptuj za leto 2001 ni napačnih navedb. Računsko sodišče tudi ugotavlja, da je mestna občina Ptuj v letu 2001 poslovala skladno s predpisi, razen v nekaj primerih, ko je delavko razporedila na delovno mesto, za katero ni izpolnjevala pogojev zaradi neustrezne izobrazbe, enemu delavcu pa je nezakonito izplačala dodatek za prevoz avtomobila, nepravilno pa je oddala javno naročilo za redno vzdrževanje občinskih cest, zato je bil za ta del revizije izrečen pridržek glede pravilnosti poslovanja mestne občine Ptuj v letu 2001. Računsko sodišče v zvezi s tem še navaja, da jih je župan Miroslav Luci pisno obvestil, da bo delavka, ki je razporejena na delovno mesto, za katero nima ustrezne izobrazbe, le-to pridobila do konca leta 2002. Kar zadeva koncesijo za redna vzdrževalna dela cest, pa bo razpis objavila po sprejemu koncesijskega akta. Odlok o kategorizaciji občinskih cest je mestni svet občine Ptuj sprejel šele julija letos. Mestna občina Ptuj nima izvedbenega programa cest s predpisanimi podatki, ker zaradi pomanjkanja sredstev zagotavljajo le najnujnejše vzdrževanje cest - to je odpravo posledic po neurjih in drugih nepredvidenih dogodkih. Dodatek za delovno mesto ekonom-šofer pa je bil ukinjen že med letošnjim letom s spremembo pravilnika o sistematizaciji delovnih mest. MG dokažejo lastnino, pa naša država za njih ne predvideva rešitve. Najbolj so prizadeti lastniki na območju Obreža, Koga in Gomile. Isti kmetovalci so prikrajšani tudi pri slovenskih kmetijsko-okoljskih programih. Skozi njih je mogoče dobiti subvencije za integrirano pridelavo, za travniške sadovnjake, integrirano vinogradniško-vinarsko pridelavo in podobno. Sredstev v ta namen bo v EU še veliko več, kot jih je na voljo danes. Pogoji za pridobitev sredstev so dokaj strogi. Kmetje morajo voditi natančno evidenco, gnojenje poteka le na podlagi analize, številne substance so prepovedane, kmet pa mora obvezno odposlušati tudi določeno število ur preda- vanj. Pojavljajo se že tudi težnje, da bi zadruga skušala svoj odkup vezati na pogoj integrirane pridelave. Poleg tega mora kmet izpolnjevati še pogoj, da je obtežba 1,9 glave živine na hektar zemlje. Če ima premalo zemljišč in preveč živine, izpade iz programa, saj ne izpolnjuje pogojev. Pri tem pa ne upoštevajo zemlje, ki jo imajo naši kmetje na Hrvaškem, kljub temu da lastništvo lahko nesporno dokažejo. Na odboru so opozorili tudi na nevzdržno stanje v mlekarski aferi, ki je po njihovem mnenju medijsko prenapihnjena. Očitali so tudi nekorektnost VURS-u, saj bi se z manj škode lahko naredilo več. Angažirali so tudi pravnico, da je pomagala vsem prizadetim kmetom na območju OE Ptuj sestaviti pritožbe. vki HAJDINA / PRVA SEJA NOVEGA SVETA Delo se lahko priine Hajdinski svetniki so konstitutivno sejo opravili 9. decembra. Udeležilo se je vseh 14 novoizvoljenih svetnikov. Že v prejšnjem mandatu so bili hajdinski svetniki zelo disciplinirani pri delu, udeležba na sejah je bila skoraj vedno stoodstotna. Uvodni pozdrav je imel župan Radoslav Simonič, ki je tudi v drugem mandatu dobil veliko podporo volivcev. Formalnosti okrog konstitutivne seje je opravila mandatna komisija, ki jo je vodil Viktor Markovič, člana pa sta bila Jože Kmetec in Alojz Šijanec. Potem ko je bila opravljena verifikacija mandatov članov sveta in podane ugotovitve o konstituiranju sveta ter izvolitvi župana Radoslava Simoniča, so svetniki iz- volili še komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Jože Kmetec, člana pa sta Viktor Markovič in Alojz Šijanec. Prva vsebinska seja novoizvoljenega sveta občine Hajdina bo predvidoma še v tem letu. MG
  • /e in izven 19.30 za izven 23. Lutz HObner CREEPS 9.30,12.00 za &>ie in izven 24. torek OSREDNJA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI Koncert pihalnega oritestra Ptuj 19.00 za izven 26. četrtek Lutz HObner MARJETKA, STR. 80 19.30, za izven 27. petek Steven Berkoff JAMR 19.30, predstava za izvori 28. sobota TEDNIKOVA KNJIGARNICA Povabilo v pravlji~ni svet Pravljice, najstarejši literarni žanr, so bile in ostajajo najžlahtnejše spremljevalke besednega in celostnega zavedanja ob~estva, kakor zatrjuje Niko Grafenauer v uvodu h knjižni novosti založbe Nova revija, ki so jo preprosto naslovili Slovenske pravljice. Grafenauer nadaljuje, da pravljice zaradi svoje sporo~ilnosti in univerzalnosti zmerom znova privla~ijo ob~instvo, pa naj gre za mlade ali stare, kar pomeni, da s svojimi doživljajskimi sestavinami in fabulativnimi upodobitvami ohranjajo živost, aktualnost, ~eprav se neposredno ne nanašajo na današnji ~as. Branje, pripovedovanje in poslušanje pravljic, predvsem ljudskih, zadobiva v današnjem hite~em, stresnem in z mnogoterimi tehnologijami prepredenem ~asu vse ve~ji pomen. In ~e je bila do pred kratkim ve~ina prepri~ana, da sodijo pravljice v domeno otroštva, se zadnje ~ase pravljice vse bolj utrjujejo med odraslimi. In tako je tudi prav, saj je bilo pravlji~arjenje prvotno namenjeno odrasli publiki. Pravlji~ne oblike presegejo starostne meje, raba pravljic postaja del sodobnega sveta, pa naj gre za doživljanje besedne in povedne umetnine ali za terapevtske namene. Tako smo na Slovenskem zopet do~akali knjižni izdajo pravljic, ki je namenjena odraslim bralcem. Slovenske pravljice, ki jih je za Novo revijo izbrala in uredila Jana Unuk, so izdane v zajetni knjigi dobrih petstotih strani ve~jega formata. Izjemno žlahtno podobo je knjigi namenil ilustrator Rudi Sko~ir: vsaka pravljica je izpostavljena z velikim naslovom in celostransko ilustracijo ter pospremljena še z drobno ilustracijo, kakor vinjeto. Čeprav so ilistracije ~rno-bele, nosijo vso lepoto zapisanega in narisanega ter pri~ajo o mojstru Sko~irju, ki so mu duhovno bogata besedila odli~en ustvarjalni navdih. Bralstvo Tednikove knjigarnice vabim k spoznavanju mojstra Sko~-irja (Slovenske pravljice so njegova enaipetdeseta knjiga) tudi v novi izdaji Andersenove pravljice Kakor napravi stari, je zmerom prav (Ljubljana: Prešernova družba, 2001) in v ~udoviti slikanici Modrost kralja Salomona (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. Zbirka Bajeslovne slikanice). Pravlji~na knjiga Nove revije zajema ljudske pravljice, pripovedke, legende in basni, ki so bile že izdane v razli~nih knjižnih oblikah in prihajajo iz vseh slovenskih pokrajin in zamejstva. Neketare izmed njih so avtorske priredbe, saj je življenje ljudskega besednega izro~ila v nare~ni obliki in z druga~nim medijem potrebno jezikovno vitalizirati za knjižno izdajo. Med znanimi slovenskimi avtorji, ki del ustvarjanja namenili ljudskemu izro~ilu, najdemo Josipa Jur~i~a, Janeza Trdino, Frana Mil~inskega, Dragotina Ketteja, Lojzeta Zupanca, Pavleta Rožnika, Marjana Tomši~a in druge. Branje Slovenskih pravljic prinaša mnoge spomine, radosti in ~ude-nja. Nekatere pravljice presenetijo s slovenskim poreklom, druge oza-veš~ajo prijeten smisel za humor, ki ga mnogi ne priznavajo Slovencem, tretje obujajo stare vraže in verovanja, spominjajo na podobo dežele, ki je danes država ... Knjigo Slovenske pravljice pripo-ro~am na vsako knjižno polico, tudi zato ker sodi med temeljne prvine naroda, še posebej v ~asu globa-lizacije. A ni~ ne odtehta blago-zvo~ne ljudske povedi - ravno prav dolge in ravno prav zapisane. Branje pravljic je duhovno dejanje, ki si ga zlahka privoš~ite. Za pokušnjo lepote pravlji~nega, vas vabim, spoštovani in dragi bralci Tednikove knjigarnice, danes, v ~etrtek, 19. decembra, ob 19. uri v slavnostno dvorano Knjižnice Ivana Potr~a, kjer bo nocoj PRAVLJIČNI VEČER ZA ODRASLE. Pravljice bodo pripovedovali Tone Obadi~ iz Knjižnice Otona Župan~i~a Ljubljana, Zdenka Gajzer iz mariborske knjižnice in avtorica Tednikova knji-garnice iz ptujske knjižnice. Za sve~ano vzdušje in pravlji~nost bo poskrbela Vita Gregorc Rošker, koncertna mojstrica iz Maribora, sicer rojena Ptuj~anka. Prijazno vabljeni torej v knjižnico, ki se s pravlji~nim ve~erom zahvaljuje obiskovalcem in ~lanom ter želi vse dobro v letu, ki prihaja. Liljana Klemenčič KULTURA, IZOBRAŽEVANJE SV. TOMAŽ / 30-LETNICA VRTCA Vrtec in šola praznovali skupaj Minuli petek sta vrtec in osnovna šola Tomaž, pri kateri deluje že 30 let, praznovala jubilej z uspelo slavnostno prireditvijo, katere osrednji del je bila glasbena pravljica Brigite Tornic Milharčič Lunino kraljestvo. Za obsežen projekt, za katerega bi bilo škoda, če ga ne bi predstavili še na kakšnem drugem odru, so združili moči številni kulturni in pedagoški delavci ter otroci vrtca in šolarji, nad izvedbo pa je bila navdušena tudi avtorica, ki je bila med občinstvom. Nastopili sta plesni skupini vrtca in šole v koreografiji Tomaža Bolcarja in Katarine Pondrk, lutkovna in gledališka skupina pod vodstvom Zvonke Lalič, pevska zbora vrtca in šole pod vodstvom Zlatke Kaučič in Dalibora Bedenika. Za glasbeno priredbo in spremljavo je skrbela Klavdija Zorjan Škorjanec, dramatizacija in režija pa je bila v rokah Alenke Čurin Janžekovič. Čudovito sceno so izdelali Milena Petek, Zdravko Majcen, Štefanija Šalamija in Janez Pavlinič, za ozvočitev in luči pa je poskrbel Albin Promotion. Pri Sv. Tomažu so si za praznovanje svojega jubileja zares vzeli ~as, saj se najrazli~nej{e prireditve, predavanja, delavnice in razstave vrstijo že od za~-etka jeseni. Ob tej priložnosti so izdali tudi li~no knjižico, v kateri so zbrali podatke o svoji dejavnosti, zgodovinske mejnike in razmi{ljanja ve~ avtorjev. Vrtec je pri Sv. Tomažu zrasel iz potrebe po varstvu predvsem u~iteljskih otrok, kasneje pa so se jim pridružili tudi drugi. Prehodili so dolgo pot do danes, ko imajo ~udovite prostore in pogoje za delo; na zunanje igri{~e za mal~ke ~akajo sicer že 30 let, vendar imajo upanje, da ga bodo le do~akali. Dolgoletni ravnatelj Vlado Kova~i~ je govoril o ~asih, ko so želeli vrtec priklju~iti VV Ormož, vendar je Zavod za {ol-stvo podprl odlo~itev kolektiva, da vrtec Tomaž ostane pri {oli. Župan Vili Trofenik je povedal, da na{a skrb za najmlaj{e ni le Učenci so okrasili smrečico v novi avli svoje šole Jercator GDQ[p©ra]DS]nfls©G POddS Ormoška cesta 30, Ptuj IDITEV V DECEMBRU 2002 tprek. 24. decembra oh 17.00 ari PRIHOD BOŽIČKA Božiček bo poskrbel za pravljično vzdušje, s seboj pripeljal glasbenega gosta, zaplesal s plesalci in vaše najmlajše obdaril s sladkimi darilci. Vabljeni! s VkatvíXmrugboljH sosed Pravljica Lunino kraljestvo je navdušila deklarativna, ampak konkretna, saj kljub neugodnim demografskim gibanjem predstavlja otro{ko varstvo s pred{olsko vzgojo najve~jega porabnika prora~unskih sredstev v ob~ini Ormož. Vsako leto se za to nameni 400 milijonov tolarjev oziroma 20 odstotkov prora~-unskih sredstev. Jubilantom pa je zaželel, da bi bila tudi pri- hodnost tako uspe{na, kot je bilo preteklih 30 let. Ravnateljica Alenka Curin Ja-nžekovi~ je zbranim namenila nekaj lepih misli, nato pa ures-ni~ila željo vseh otrok, namre~ povabila je na ko{~ek torte velikanke, ki so jo spekli za to priložnost. vki LESKOVEC / EKOLOGIJA IN PRAZNIKI Ha\ rastejo! Tako se je imenovala predpraznična ustvarjalna delavnica, ki so jo v torek, 10. decembra, na soli v Leskovcu pripravile učiteljice razredne stopnje. Pa ta delavnica ni bila kar tako, saj so jo ekološko obarvali, kot se za pravo eko-Solo tudi spodobi. V dneh, ko z okra{evanjem drevesc slavimo novo rojstvo in veselje do življenja, ne smemo pozabiti na življenje narave. Zato so letos otroci z u~iteljicmi krasili že odmrlo smreko, posu-{eno in brez zelenih iglic. Njene gole veje so kar ~akale, da jim vdahnemo življenje s ~udo-vitmi okraski, ki so jih u~enci ustvarili iz recikliranega papirja in odpadle kartonske embalaže ter tako zagotovo pustili živeti kak{no drevo. Vsako ohranjeno drevo je namre~ dokaz na{e ekolo{ke osve{~enosti in skrbi za okolje. In to je prispevek u~-encev leskov{ke {ole k lep{i prihodnosti. Zato - naj rastejo! Manja Vinko m, RADIOPTUJ 89,8'98,e'l043MHz Izdelke, ki so nastali na delavnicah, so učenci nato prodali PTUJ / PREDNOVOLETNE PRAVLJICE NA GRADU Pripo'vedo'vala jih bo grofica Brshljan Ptujski grad je enkratna kulisa za številna dogajanja. Če je bil še do nedavnega bolj naklonjen resnim prireditvam in prireditvam sezonskega značaja, se v zadnjem času odpira tudi za številne novosti. Za Ptujčane in okoličane je pomembno, da se na njem vedno nekaj dogaja in da jim bo vsaka pot na grad prinesla nov doživljaj oziroma vsebino. V predprazničnih dneh, ki so še posebej pomembni za otroke, se bo v ptujskem gradu letos prvič "odprl" svet pravljic, ki jih bo pripovedovala grofica Brshljan, malo zmedena in ostarela prebivalka ptujskega gradu, a zelo prijazna in navdušena pripovedovalka pravljic, ki jih po odhodu svojih otrok v svet nima več komu povedati, zato je letos upoštevala priporočilo dedka Mraza, naj vendarle grajska vrata odpre drugim otrokom, če so njeni že odrasli. Za svet pravljic na ptujskem gradu so zaslužni v Pokrajinskem muzeju Ptuj, Ptujskih vedutah in Termah Ptuj. Vse dogajanje bo potekalo v grajskih sobanah z uporabo nekaterih pravlji~nih rekvizitov. Po {tevilnih in nepozabnih doživetjih, ki bodo razvneli otro{ko domi{ljijo, se bodo na koncu otroci v slavnostni dvorani sre~-ali {e z dedkom Mrazom, ki jih bo popeljal k veliki jelki na grajskem dvori{~u, kjer jih bodo ~akala darila. Organizatorji so si svet pravljic na ptujskem gradu omislili po ceni dva tiso~ tolarjev po otroku in spremljevalcu, ki vklju~uje tudi darilo. Prvi dve prireditvi bodo organizirali 23. decembra ob 16.30 in 18. uri, zatem pa {e po boži~u 26., 27., 28., 29. in 30. decembra. Prireditve bodo izvedli, ~e bo za posamezno prijavilo dvajset otrok. MG ... PA BREZ ZAMERE Karakter naroda Pogled drugega in njegova funkcija Ce bi vprašali koga, ki ne pripada naši naciji, oziroma nekoga, ki ni bil podvržen socializaciji znotraj našega, to je slovenskega kulturnega prostora, če bi torej nekoga takega vprašali, kaj si misli o našem narodu, se pravi, kakšni pravzaprav smo Slovenci, bi verjetno dobili odgovor, ki nam zagotovo vsaj v nekaterih aspek-tih ne bi bil prav všeč. To je pravzaprav čisto normalno. Vsi ljudje smo pač že po naravi nagnjeni k temu, da si o sebi ponavadi mislimo malce boljše, to je, da sebe vidimo v malce lepši luči, kot pa nas vidijo drugi. Tako je na ravni posameznika kot tudi na ravni celotnega naroda. Saj sami veste, da se včasih počutimo kar precej neprijetno presenečeni, ko ugotovimo, da nas drugi ne vidijo tako, kot bi si mi sami želeli, ali pa vsaj tako, kot smo do sedaj mislili, da nas vidijo. V obeh primerih lahko ugotovimo, da nas drugi vidijo v ne ravno tako idealni luči, kot smo si predstavljali. Ali pa vsaj ne v tako neproblematični luči, se pravi, da tu in tam vidijo kakšno (karakterno) napako več, kot pa smo si sami pripravljeni priznati. Kateri vidik je pa tisti pravi, naš ali od koga drugega, to je potem odvisno od vsakega posameznika in njegove zmožnosti ali pa pripravljenosti kritične in objektivne drže. Nekdo se bo z vami lahko na smrt sporekel o tem, da on že ni tak, kot ga vidite ostali, nekdo pa bo po drugi strani o vsem skupaj trezno razmislil in iz vaše morebitne kritike ali pa zgolj drugačnega gledišča potegnil kaj dobrega. No, v vsakem primeru pa še vedno lahko rečemo, da se mnenje, ki ga ima večina ljudi o samem sebi, vsaj v nekaterih odtenkih razlikuje od predstave, ki jo imajo o tej osebi njegovi soljudje. In isti štos obstaja tudi na ravni naroda. Kakor je povsem normalno, da imamo o sebi kot o posamezniku izoblikovano neko mnenje in predstavo, tako je tudi povsem naravno, da imamo na neki drugi stopnji izoblikovano neko mnenje in predstavo o karakterju naroda, ki mu pripadamo. In tukaj je situacija, kot rečeno, popolnoma enaka kot na osnovni, posameznikovi ravni. Kar pomeni, da se slika, ki jo imamo oblikovano o sebi kot narodu, v veliki večini primerov razlikuje od tiste, ki jo imajo o nas drugi narodi ali pa posamezniki. In tudi v tem primeru smo včasih kar malo užaljeni, češ, taki, kot nas vidijo drugi, pa že nismo, naš karakter naroda že ni tak. Kot pri posamezniku pa lahko morebitno razhajanje našega in stališča nekoga drugega, aut-sajderja, zunanjega opazovalca, tudi v primeru karakterja naroda izkoristimo za to, da pač skušamo kolikor toliko objektivno, pač kolikor gre, še enkrat premisliti, ali smo res taki, kot nas vidijo drugi, in potem, če je potrebno, tudi ustrezno ukrepati. Od teorije k praksi. Kakšni naj bi bili Slovenci? Kakšen narod biva na sončni strani Alp? Kakšen karakter se je izoblikoval tukajšnjim ljudem skozi stoletja? Ce hočemo vsaj malce osvetliti ta problem, moramo v skladu s prej omenjeno teorijo izhajati iz dveh opredelitev: najprej je treba pogledati, kako se vidimo sami, nato pa malce povohljati naokoli pri vseh drugih. Pa poglejmo. Slovenci smo, sodeč po lastni večinski opredelitvi, kar kul narod. Baje da smo precej delavni. Da se nam da delati. In da to, kar se spravimo delat, tudi fino naredimo. Kaj še? Baje, da smo narod poštenjakov in odprtih, prijaznih ljudi. Da smo vedno pripravljeni pomagati in nuditi ramo, ko jo kdo rabi, da se na njej zjoče. Pa še kaj? Ja, baje da smo tudi uporni, za kar se imamo zahvaliti stoletjem tihega, včasih pa celo glasnega upora proti tujemu škornju oblasti. In podobne dobre stvari. Skoraj izključno samo pohvalno o samih sebi, torej. Tisti, ki našemu narodu kaj malega očitajo ali pa celo, bognedaj, kaj zamerijo ali vržejo v obraz, so znotraj samega naroda zelo redki. Pa še tisti veljajo za neke eks-ote ali pa disidente, ki nimajo stika z realnostjo ter katerih obstoj pač večinsko telo dobrohotno tolerira. Vidite, še en argument za naš odličen karakter — toleriramo tudi obstoj tistih znotraj našega naroda, ki mu imajo kaj očitati. Ne izženemo jih, pa tudi ne zapiramo jih. Povečini. Ja, očitno smo res kul narod. Kako pa nas vidijo drugi? Hja, ne ravno tako rožnato. Verjetno je z njimi kaj narobe. Namreč, ne zdimo se jim tako kul. Pravzaprav se jim zdimo zelo malo ali pa skoraj nič kul. O nas gre namreč glas, da nismo ravno preveč tolerantni do drugih, takih, ki so drugačni od nas, pa naj si bodo po fizionomiji ali pa po potnem listu. Zadeva gre celo do te mere, da nam očitajo prikrito, včasih pa celo odkrito homofobijo in ksenofobijo. Tu in tam se tudi sliši, da imamo kompleks majhnosti, ki se najprej izraža na posameznikovi ravni, nato pa tudi na ravni naroda. Vse to skupaj pa posledično vodi do na eni strani skrajno upogljive drže do tistih ta velikih, po drugi strani pa do latentne agresivnosti. Proti šibkejšim in predvsem proti samim sebi. Smo torej precej zakomplek-san narod. To je, poln kompleksov, ne pa kompleksen. Facta bruta: kar poglejte, recimo, stopnjo samomorov, kjer smo med prvimi v Evropi, ali pa seveda porabo dobrega starega prijatelja alkota, kjer smo prav tako v sami špici. Skratka, slika, kot jo imajo o nas drugi, ni ravno taka, kot jo o sebi imamo mi. Kakšni smo torej hčere in sinovi slovenskega naroda? Najbrž (in po vsej verjetnosti) je resnica tam nekje vmes. Kot ponavadi. Slovenci imamo tako pozitivne kot tudi negativne karakterne plati. Zaradi dobrih ne smemo pozabiti slabih, zaradi slabih si pa tudi ni treba takoj dati štrika za vrat. Treba si je natočiti čistega vina (oziroma čiste vode, da ne bi kdo rekel, da tukaj koga spodbujamo h konzumiranju alkohola). Pred integracijami, ki so pred nami, je vsekakor koristno, če veš, kdo si in kam greš. Na osebnem, kakor tudi na nivoju naroda. Gregor Alič SREDI ŽIVLJENJA RAZMIŠLJAMO Sprejeti v družbo najboljših Slovenija je na Danskem v Kobenhavnu po skoraj petih letih sklenila pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Polnopravna članica naj bi postala natančno na praznik dela, 1. maja 2004. Pogovori so bili "trdi", izčrpujoči za vse strani, a vendarle smo si po besedah najvišjih predstavnikov naše države izborili dokaj ugodne finančne pogoje — če jih je pač laična javnost sposobna razumeti in vsrkati vase. V prvih treh letih naj bi tako iz proračuna Evropske unije prejeli 250 milijonov evrov več sredstev, kot jih bomo morali v skupno blagajno "prinesti". To je bil dobršen korak na poti k temu, da lahko dogajanje na Danskem označimo kot "pogajalsko uspešno". Osnovni cilj, ki so ga pogajalci kratkomalo morali doseči, je bil, da nismo neto plačniki že takoj po vstopu v Unijo. E'^ropska unija je Sloveniji med drugimi olajšavami zagotovila se znižanje obveznega prispevka za Evropsko investicijsko banko, na področju kmetijstva, kjer je bilo do nedavnega še največ negativnih vibracij (seveda s strani prestrašenih kmetov, katerih bori zaslužek jim že sedaj omogoča zgolj golo preživetje), pa pravico do doplačevanja neposrednih plačil iz nacionalnega proračuna do enake ravni kot v sedanjih članicah unije. Tako imenovani "konglomerat" Evropske unije ima za sabo približno petdesetletno tradicijo delovanj a. Ze davnega leta 1951 so Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Italija podpisale pariško pogodbo, s katero so ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo (ESPJ). Naslednja prelomnica je sledila v letu 1957, ko je šesterica podpisala rimski pogodbi o Evropski gospodarski skupnosti (EGS) in Evropski skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Leta 1967 se Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska gospodarska skupnost Evropska skupnost za atomsko energijo združijo v Evropsko skupnost (ES). V sedemdesetih in osemdesetih letih, natančneje leta 1973, se Evropski skupnosti pridružijo Britanija, Irska in Danska. Leta 1979 je bil vzpostavljen evropski denarni sistem, v katerega so se vključile vse članice, razen Britanije. 1981. se Evropski skupnosti pridruži Grčija, štiri leta kasneje — 1985 — voditelji članic podpišejo enotni evropski dokument, z namenom, da do konca leta 1992 ustanovijo skupni trg. Leto 1986 je leto, ko k Evropski skupnosti pristopita še Španija in Portugalska. Leto 1990je v svetovni politiki zaznamovano z združitvijo Nemčije, leta 1991 pa se je Evropski svet v Maastrichtu sporazumel o osnutku pogodbe o Evropski uniji, ki bo vključevala skupno zunanjo in pravosodnopolitiko ter uvedbo skupne valute 1. januarja 1999. Leta 1995 se Evropski uniji pridružijo Švedska, Finska in Avstrija. Leta 1998 je evropska komisija priporočila, da se 11 državam uvede skupno valuto, ki jo kasneje poimenujejo evro. Na podlagi tega Evropska centralna banka leta 2002 (januar) izda bankovce in kovance evra. In še bližnja prihodnost — leto 2004: v Evropsko unijo bodo stopile Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Slovenija, Ciper in Malta. Prebivalstvo Evropske unije se bo tako povečalo za 25 %, njen bruto družbeni proizvod pa za 5 To je celotna bera združene Evrope zadnjih petdeset let. Zakaj je zanimanje držav za vključitev v Evropsko unijo tako veliko, je moč analizirati z različnih vidikov. Edini, kot tudi poglavitni je zagotovo ekonomski, vsi drugi so samo "postranski" oziroma kvečje- mu dobrodošli, če prinesejo v državno malho članice še več denarja, ki bi ga sicer država ne imela. Na širitvenem vrhu Evropske unije je bilo slišati, da je predsedujoča članica šla celo do skrajnih meja sredstev, ki so na voljo za širitev, samo da bi lahko "ustregla" kandidatkam, ki z vsebino svežnjev niso bile zadovoljne. Slovenija kot poprej majhna, neprepoznavna državica je dosegla veliko, več, kot si je upala želeti. Morda. Trda pogajanja so obrodila sad. Prej evropska država bo sedaj postala država Evrope. Slovenska politična elita se rada postavlja s podatkom, da je Slovenija poleg Cipra statistično najbogatejša novinka v EU. Kakopak se p-rim^-rja z državami, za katere je že stoletja znano, da so bile zmeraj revne. Podatki Eurostata pa kažejo, da je Slovenija dokaj revna, po kupni moči namreč dosegamo 16.000 dolarjev BDP na prebivalca, kar pa znaša le 72 % povprečja Evropske unije. Novih deset članic bo vsaj na začetku naredilo Unijo še revnejšo, predvsem v primerjavi s čezatlant-sko velesilo. S pridružitvijo več razmeroma revnih novink se bo tudi slovensko "bogastvo" v petindvaj-seterici povečalo. Ponovno samo statistično gledano. Statistike pa -saj vemo, nanje se ni preveč dobro zanašati, še zmerom je bolje slediti lastnemu nosu. Treba je vedeti, da Evropi tako ljuba statistična uporaba kazalnika kupne moči na prebivalca Sloveniji in ostalim revnejšim državam zagotovo ni v prid, saj nas na papirju dela bogatejše, kot smo v resnici. Vse v prid samo in edinole temu, da je pač biti bolje znotraj kot zunaj. Zdaj se o teh številkah morda še ne razmišlja tako, kajti še zmeraj smo tu, kjer pač smo in živimo. Se pa utegne stvar zaplesti v prihodnje, pri proračunski bilanci z Brusljem, ki noče privoliti v delitev Slovenije na več regij. Ze ve zakaj. Problem je tudi na naši strani, še zmeraj namreč ni ze-dinjenja, na koliko regij naj se razdeli dvomilijonsko Slovenijo. Ce se spomnimo delitve Slovenije na nešteto občin, nas je lahko strah, kaj bo prinesla delitev na regije. Letošnje leto bi lahko pravzaprav razglasili za politično leto. Zaznamovala sta ga zlasti dva odmevna dogodka: NATO in EU. Vladna koalicija naj bi do konca meseca še preučila vse pravne in politične vidike možnosti za izvedbo pravno zavezujočega referenduma za vstop v EU in NATO. Za zdaj še ni znano, kdaj bomo o tem sploh glasovali, prav tako se mnenja krešejo tudi okoli tega, ali bi morda na isti dan glasovali kar o obojem. In kar je za nas, navadne državljane najpomembneje — po dogovoru v koaliciji naj bi referendumsko voljo ljudi spoštovali, tudi če bo razpisan samo t.i. posvetovalni referendum. Poudarek je na naj bi. Bronja Habjanič 19. - 25. decembra 2002 • 104,3 FM Četrtek, 19. december SLOVENIJA 1 6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Male sive celice, kviz. 9.55 Zgodbe iz {koljke. 10.25 Risanka. 10.35 Slovenski magazin. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Povabilo na ples. 14.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 14.35 Cik cak. 15.00 Mož beseda, portret Janka Modra. 15.55 Hidak -Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Na liniji, oddaja za mlade. 17.25 Koko{ki v mestu, kratki igrani film za otroke. 17.50 Dosežki. 18.10 Zenit: Ljubiteljska astronomija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Kontrapunkt: Knjiga med kulturnim poslanstvom in trgom. 0.00 City folk, ljudje evropskih mest: Rovaniemi. 0.40 Zenit: Ljubiteljska astronomija, pon. 1.10 Osmi dan, pon. 1.40 Tednik, pon. 2.35 Prvi in drugi, pon. 2.55 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 96.epizoda, pon. 3.20 Utele{ene knjige, angle{ki film, pon. 5.40 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - Vremenska panorama. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.10 Prepovedane globine, ameri{ka dok. serija, 2., zadnji del, pon. 17.05 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 96.epizoda. 17.40 Sveti trije kralji, italijanski film. 20.25 Vit-toria: Evroliga v ko{arki, Tau Ceramica - Union Olimpija, prenos. 22.15 Poseben pogled: Zakoni težnosti, ameri{ki film. 23.50 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 12.35 TV prodaja. 13.05 Lepo je biti milijonar, pon. 14.00 Varuhi luke, 20. del. 14.50 TV prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, 79. del. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 99. del. 17.15 Salome, 102. del. 18.10 Ko boš moja, 37. del. 19.15 24UR. 20.00 Trenja. 21.15 Prijatelji, 16. del. 21.45 Seks v mestu, 16. del. 22.15 Zahodno krilo, 16. del. 23.10 Tretja izmena, 11. del. 0.00 24UR, ponovitev. KANAL A 10.50 Simpatije, pon. 2. dela nan. 12.10 Čarovnice, pon. 15. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 39. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 173. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, risana serija. 16.55 Simpatije, 3. del nan. 17.45 Korak za korakom, 2. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 10. del _ hum. nan. 18.45 Družina za umret, 28. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja, pogovorna oddaja. 20.00 Krimič: Igra brez pravil, ameri-{ki film. 21.45 Pa me ustreli, 10. del hum. nan. 22.15 Ned in Stacey, 21. del hum. nan. 22.45 Noro zaljubljena, 17. del hum. nan. 23.15 Pobeg iz zapora, ameriški film. 1.05 Rdeče petke, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Auto-mobille. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen - lunina svetloba, pon. 28. dela. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Alen - lunina svetloba, 29. del argentinske telenovele. 16.20 Alfi med prijatelji. 17.50 SQ Jam Show, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 Emillie, 5. del kanadske nad. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videalisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanke. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanke. 16.30 Hugo. 17.00 Split: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.45 Dokum. oddaja. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jeziko-mer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kviz. 21.10 Izbrisani prostor. 22.00 Heureka. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Direkt. 23.30 Ekipa za privid. 0.15 Na zdravje!. 0.40 Stanovalec hiše strahov, am. film. 2.25 Ameriška družina. 3.10 Cena lepote, film. 4.35 Glasbena TV. 5.25 Dokum. film. 6.00 Črna Guja. 6.30 Kraljestvo divjine. HTV 2 7.10 Otroški program. 8.30 Amerika - življenje narave. 9.05 Usode. 9.35 "M" magazin. 10.30 Jazz. 11.30 Duhovni izzivi. 12.00 Parlao-nica. 13.00 Enkraten svet. 13.30 Barve turizma. 14.00 Poslovni klub. 14.30 Planetarni zvok. 15.00 Planet glasba. 15.30 Srce polno dežja, film. 17.00 Slikica. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Ameriška družina. 20.50 Novice. 21.00 Na zdravje!. 21.25 Ekipa za privid. 22.15 Črna Guja. 22.40 Cena lepote, film. 0.05 Zvezdne steze. HTV 3 18.35 Kontakt-oddaja. 19.30 Smerokazi. 20.00 Reprizni program. 20.10 Košarkaška Euroliga. 22.00 Šport danes. 22.10 Hit-depo. ORF 1 6.00 Otroški program. 8.00 Varuška. 8.25 Sam svoj mojster. 8.45 Superman. 9.30 Indiana Jones in tempelj smrti. 11.20 25-magacin. 11.45 Confetti tivi. 13.40 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X faktor. 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.00 Tek na smučeh, prenos. 18.30 25-magacin. 19.00 Tek na smučeh. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex. 21.00 Newsflash. 21.10 Alarm za Cobro 11. 22.00 Kaisermuehlen Blues. 22.50 Četrtek ponoči. ORF 2 9.00 čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Igrani film. 12.00 čas v sliki. 12.05 Modern Times. 12.30 MaGACIN. 13.00 čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Universum. 21.10 Nockalm kvintet. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evro co. 23.00 Primer za dva. 0.00 Čas v sliki. Petek, 20. december SLOVENIJA 1 6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Risanka. 9.10 Koko{ki v mestu, kratki igrani film za otroke. 9.25 Na liniji, oddaja za mlade. 10.00 Enciklopedija znanja: Ptice, izobraževalna oddaja za otroke. 10.20 Živeti je smrtno nevarno, dok. oddaja. 10.45 Zenit: Ljubiteljska astronomija. 11.15 Dosežki. 11.35 Prvi in drugi. 11.55 Mila, na{a Mila - portret Mile Kačič. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Sveto in svet: Izzivi biotehnologije. 14.20 Osmi dan. 14.55 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Čarobne dežele - čarobno drevo, risana nan., 4/13. 17.00 Iz popotne torbe: Varovalna barva. 17.15 Krtov božič, risani film. 18.00 Zofijin svet, {vedska nan., 7/8. 18.30 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Praksa, ameri{ka nan., 12/22. 20.50 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Mura, 3/3. 21.20 Cik cak. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Duh demokracije, norve{ka dok. oddaja, 6., zadnji del. 0.35 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 96.epizoda, pon. 1.00 Vlak brez voznega reda, hrva{ki film, pon. 3.00 Kri, znoj in slava, {portni film. 5.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Povabilo na ples, pon. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - Vremenska panorama. 8.30 Hidak - Mostovi. 16.20 Hladna vojna, ameri{ka dok. serija, 10/12, pon. 17.15 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 96.epizoda. 17.50 Nogometni vratar, {panski film, pon. 20.00 Sloves, angle{ka dok. serija, 5/7. 20.55 Osmi potnik iii, ameri{ki film. 22.45 Mo{ka liga, angle{ka nan., 6.epizoda. 23.15 Iz slovenskih jazz klubov: Kranjski dixieland band. 23.55 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko bo{ moja, pon. 37. dela nad. 9.55 Salome, pon. 102. dela nad. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 99. dela nad. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 79. dela nad. 12.35 Lepo je biti milijonar, pon. 14.00 Varuhi luke, 21. del nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 80. del nad. 16.20 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 100. del nad. 17.15 Salome, 103. del nad. 18.10 Ko bo{ moja, 38. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Akcija: Za udarec ve~, ameri{ki film. 21.40 Kameleon, 16. del nan. 22.30 Močvirniki, ameri{ki film. 0.30 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Simpatije, pon. 3. dela nan. 12.10 Svilene sence, pon. 15. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 40. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 174. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, risana serija. 16.55 Simpatije, 4. del nan. 17.45 Korak za korakom, 3. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 11. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 1. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Simpatije, 11. del nan. 20.50 Midve z mamo, 11. del nan. 21.45 Mo{ke zadeve, 21. del nan. 22.40 Opazovanje, ameri{ki film. 0.15 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen, pon. 29. dela. 12.50 Emillie, pon. 5. dela. 14.20 Rad igram nogomet. 14^50 Alen, 30. del. 16.05 Popotovanja z Janinom, pon. 17.05 Štiri Tačke, pon. 17.35 Bonanca, pon. 31. dela nan. 18.35 Automo-bille. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.10 Videalisti. 20.00 Pod židano marelo. 21.30 Pubertetnik, ameriška komedija. 23.30 Moč polnega življenjaj. 00.00 Videalisti, pon. 01.10 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro-{ki program. 15.10 Otro{ki program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrva{ka danes. 17.50 Iz jezikovne zakladnice. 18.20 Rijeka: Morje. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 PP reportaža. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogresta z gosti. 21.55 Pol ure kulture. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Moby Dick, mini-serija. 2.05 Goli tekač, britanski film. 3.45 24. 4.30 Tretji kamen od sonca. 4.55 Seks v mestu. 5.25 Film. 7.10 Glasbena TV. HTV 2 7.10 Otro{ki program. 8.25 Amerika - življenje narave. 10.25 Snoopy, íridi domov - am. animirani film. 11.45 Boris Novkovič - Live in .isinski. 12.45 Dokum. oddaja. 13.15 Kultura. 13.45 Trenutek spo-znanstva. 14.10 Direkt. 14.40 Planet glasba. 15.10 Božična pesem, britanski film. 16.40 TV koledar 16.50 Novice. 16.55 Pod povečalom. 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 24. 20.50 Novice. 21.00 Tretji kamen od sonca. 21.30 Seks v mestu. 22.05 Film. 23.50 Zvezdne steze. HTV 3 16.00 Ko{arka Euroliga: Cibona - Pau Orthez, posn. 17.50 Izbrisani prostor, magazin. 18.40 Dokum. oddaja. 19.30 Smerokazi. 20.00 Magični Božič, am. film. 21.35 K(v)ader 22.05 Šport danes. 22.15 Svet mode. 22.40 Pravi čas. 0RF 1 6.05 Otroški program. 7.55 Sam svoj mojster. 8.20 Superman. 9.05 Starmania. 10.35 Alarm za Cobro 11. 11.20 Smučanje, supervelesla-lom moški, prenos. 13.30 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Obalna straža. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 čarovnice. 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25 magacin. 19.00 Prijatelji. 19.30 čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.10 Starmania. 22.30 Newsflash. 22.40 Starmania. 23.00 Flashdance. 0.30 Heartles, film. ORF 2 9.00 čas v sliki. 9.10 V živo iz parlamenta. 13.00 čas v sliki. 13.40 TV kuhinja. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska. 21.20 Camilla, na poti do kraljice. 22.10 čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.15 Umor je napisala. 0.00 čas v sliki. Sobota, 21. december SLOVENIJA 1 7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Radovedni taček: Žerjav. 8.40 Biserčki iz bisergore: Biba. 8.45 Koko{ki v mestu, kratki igrani film za otroke. 9.00 Arčibald, risana nan., 25/26. 9.10 Zlatko Zakladko: Jabolka z orehi in medom. 9.30 Male sive celice, kviz. 10.20 Na liniji, oddaja za mlade. 11.00 Kino Kekec: Božična pravljica, {vedski film. 11.55 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.10 Študentska ulica, oddaja za {tudente. 13.40 Hidak - Mostovi. 14.10 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper-Capodistria. 14.45 Leto razsvetljenja, španski film. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Osvajanje K2, ameri{ka dok. serija, 4/6. 18.15 Mumini, risana nan., 10/14. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Eu in mi. 19.10 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Glasbena ogrlica. 21.05 Kuhinja do nazga - božična oddaja, angle{ka dok. oddaja. 22.05 Parada plesa. 22.30 Poročila, {port, vreme. 22.55 Sopranovi, ameri{ka nad., 1/13. 23.55 Krik ii, ameri{ki film. 1.50 Osvajanje K2, ameri{ka dok. serija, 4/6, pon. 2.15 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje evrope, pon. 2.45 Pločevinke za barvo, kanadski film, pon. 4.50 Šport. 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, pon. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.00 Murphy Brown, ameri{ka nan., 21/22. 9.20 Rastignac, francoska nad., 5/8. 10.15 Bertran, mali mojster formule ena iz Francije, kratki dok. film za otroke. 10.30 Eva in Adam, {vedska nad., 2/16. 10.55 Štafeta mladosti. 11.50 Val gardena: Svetoni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos. 13.40 Engelberg: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos. 15.30 Nova Gorica: Finale slovenskega pokala v odbojki (ž), prenos. 17.45 Merlin, ameri{ka nad., 1/2. 20.00 Asterix in dvanajst nalog, fr. animirani film. 21.20 Rastignac, fr. nad., 6/8. 22.15 Sobotna noč. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 7.50 Ringa-Raja: Pujsek Zlatko. Slonček Benjamin. Mala Kitty. Palčica. 9.05 Mjav! Mjav! 9.15 Bobek in Ciril. 9.40 Malinji dol. 9.50 Jelenček Rudolf. 11.30 ŠKL. 12.25 Preverjeno, pon. 13.20 Smola pa taka. 13.50 Diagnoza: Umor, 11. del nan. 14.45 Osvajalci južnih morij, kanadsko-novozelandski film. 16.50 Goodyear liga, Union Olimpija : Maccabi, prenos ko{arke. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Filmski hit: Sabrina, ameri{ki film. 23.30 Somrak, ameri{ki film. 1.15 Nočni grehi, am. film. KANAL A 10.20 Obala ljubezni, pon. 170. - 174. dela nad. 14.30 Ledeno hladni, 16. del kanadske nan. 15.15 Film stoletja: Kralj in jaz, ameri{ki film. 17.30 Xena, 16. del nan. 18.20 Herkul, 16. del nan. 19.10 Na sever, 12. del kanadske nan. 20.00 TV kriminalka: ProfesionalcI, ameri{ki film. 21.45 Lov za zakladom, 3. del nan. 22.40 Gre{ne misli, ameri{ki film. 0.25 Ekstra magazin, pon. TV 3 8.00 Action Man. 8.30 Risanke. 9.00 Zaklad kralja Salomona. 10.00 Upornik iz Zende. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo, zabav-noglasbena oddaja. 15.30 Sijaj, pon. 16.00 Motomania. 16.30 Dokumentarna oddaja. 17.00 sQ Jam Show, pon. 18.00 Rad igram nogomet. 18.30 Rokometna mreža, pon. 19.00 Automo-bille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Oder dobre volje, karaoke z Dejo Mu{ič. 21.30 Retrospektiva YU filma -Človek iz hrastovega gozda, vojni film. 23.30 Moč polnega življenja. 00.00 Reporter X. 01.00 Videostrani. HTV 1 8.05 Novice. 8.10 Kasiopeja. 8.35 Naravne lepote Evrope: Podzemna Europa. 9.00 Risanke. 10.00 Novice. 10.05 Kaj se mi to dogaja?, oddaja za mlade. 11.05 Felicity, serija. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Biblija. 12.35 Prizma - multinacionalni magazin. 13.30 Glas domovine. 14.00 Fenomeni, serija za mlade. 14.30 Kontakt program. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet, serija. 16.25 Ronja Rova-dotter, {vedski film. 18.45 Hru{ke in jabolka - kuharski dvoboj. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ever After: A Cindarella Story, am. film. 22.05 Po ure torture. 22.40 Novice. 22.55 TV mreža, am. film. 0.55 Sveti Jack, am. film. 2.45 Skrivnost. 3.30 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 4.20 Zlata dekleta, serija. 4.45 Ronja Rovadotter, {vedski film. 7.00 Hit HTV-ja. HTV 2 7.00 TV koledar. 7.10 Otro{ki program. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.00 K(v)ader, oddaja o filmu. 9.30 Pol ure kulture. 10.00 Svet mode. 10.25 Rijeka: Morje. 10.55 Moby Dick, mini serija. 13.55 Hi{ni ljubimci. 14.40 Potovanje v Vučjak, mini-serija. 15.40 Zlata dekleta, serija. 16.10 Melrose Place, serija. 17.00 Beverly Hills, serija. 17.50 Briljanteen. 18.40 Hit HTV-ja. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 ČB v barvi. 20.50 Novice. 20.55 Hram boga Rama, dokumentarni film. 21.50 Skrivnost, serija. 22.45 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 23.30 Triler - Arhiv klasike. HTV 3 15.25 Hit-depo. 16.55 Športni program. 20.25 Vaterpolo: Primorje -Jug, prenos. 21.30 Note, notice. 22.00 Šport danes. 0RF 1 6.00 Otroški program. 10.00 Smučanje, smuk ženske, prenos. 11.30 Smučanje, smuk moški, prenos. 13.30 Tek na smučeh, prenos. 14.30 Smučarski skoki, prenos. 15.45 Austria TOP 40, glasbena lestvica. 16.40 Srčni list. 17.30 Streetlive. 18.00 Yankie zulu, film. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.15 Boži~ek, film. 22.50 Eyes wide shut, film. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Igrani film. 11.20 Igrani film. 13.00 čas v sliki. 13.10 Nemški film. 14.35 Igrani film. 16.10 Slikanica Vzhodne Tirolske. 16.25 Dežela in ljudje. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Doživetje Avstrija. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo show. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Večna pesem, film. 22.15 Čas v sliki. 22.25 Vse komedija. 0.15 Čas v sliki. Nedelja, 22. december SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Čebelica Maja, risana, Mali medvedek in božična zvezda, Druga zvezda z leve. 9.55 Promenadni koncert v spomin Bojanu Adamiču, 4. del. 10.30 Razgledi slovenskih vrhov: Grinta-vec - o mestu kamen in njegovih gorah. 11.00 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 9/13. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kulinarika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.30 Kislo jabolko. 15.55 Šampioni. 16.00 Raymonda imajo vsi radi, ameri{ka hum. nan., 13. epizoda. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Tistega lepega popo dneva. 16.50 Pop-Oldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 Družabna kronika. 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.35 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.50 Pogovor z nad{kofom Dr. Francem Rodetom. 22.45 Poročila, {port, vreme. 23.10 Ljubim te, pravijo vsi, am. film. 0.55 Mo{ka liga, angle{ka nan., 6/12, pon. 1.25 Po{tenjak, nem{ka nan., 3/8, pon. 2.10 Vsakdanjik in praznik, pon. 3.35 Šport. SLOVENIJA 2 8.00 Rad imam Lucy, ameri{ka čb nan., 104.epizoda. 8.25 Bogata{ in revež, ameri{ka nad., 12., zadnji del. 9.20 Lenzerhe-ide: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. vožnje. 10.10 Alta Badia: SPl v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. vožnje. 11.15 Folklorna skupina Ozara praznuje. 11.50 Lenzerhe-ide: Sp v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. vožnje. 12.50 Alta Badia: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. vožnje. 13.40 Engelberg: SP v smučarskih skokih, prenos. 17.40 Merlin, ameri{ka nad., 2., zadnji del. 19.55 Športnik leta v Sloveniji. 22.10 Po{tenjak, nem{ka nan., 3/8. 22.55 Nacho duato in trije plesi. 0.20 Videospotnice, pon. POP TV 8.00 Ringa-Raja: Zdravnik Oto. Pujsek Zlatko. Slonček Benjamin. 8.50 Mala Kitty. Palčica. Mjav! Mjav! Bobek in Ciril. 10.05 Malinji dol. 10.15 Slonček Benjamin: Srečanje z Božičkom. 11.20 Šolska ko{arkarska liga, pon. 12.15 Trenja, pon. 13.25 Zresni se že! 13.55 Obisk očeta, am. film. 15.35 Bolni{nica upanja, 20. del nan. 16.30 Močno zdravilo, 19. del nan. 17.25 Predrzno brezbrižni, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.25 FIFA Gala, posnetek. 23.55 24 ur, pon. KANAL A 10.30 Mladi in nemirni, pon. 36. - 40. dela nad. 14.40 Begunec, 16. del nan. 15.30 Film stoletja: Taksist, ameriški film. 17.30 Beverly Hills, 13. del nad. 18.20 Melrose Place, 12. del nad. 19.10 Čarovnice, 16. del nan. 20.00 Družinski film: Sam doma, ameriški film. 21.50 Odvetnik z ulice, 13. del nan. 22.40 Sedma avenija, ameri{ki film. 0.15 Dannyjeve zvezde, pon. TV 3 8.00 Action Man. 8.30 Biblijske zgodbe - Jozua zavzame Jeriho. 9.30 Biblijske zgodbe - Jožef in njegova pisana suknja. 10.30 Risanke. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 Rad igram nogomet. 13.00 Sijaj, pon. 13.30 Oder dobre volje, karaoke z Dejo Mu{ič. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Plemeniti vitez Rob Roy. 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 Dokumentarna oddaja. 18.00 Štiri tačke. 18.30 Moč polnega življenja - čista energija in element ogenj. 19.00 Policist s petelinjega vrha - 11. del. 20.00 Najina poroka, razvedrilna oddaja. 21.30 Knjiga. 22.00 Reporter X. 22.30 Automobille. 00.00 Videostrani. HTV 1 8.00 Novice. 8.05 Otro{ki program. 9.00 Prebujanje. 10.00 Risanka. 10.25 Gad, nem{ki film. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 TV izložba. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 In to mi je neko življenje. 16.50 Hru{ke in jabolka - kuharski dvoboj. 17.25 Živi zid. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Ti{ina, prosim!. 22.15 Glamour Cafe. 23.20 Novice. 23.30 Ko tudi ljubezen zamre, danski film. 1.25 In to mi je neko življenje. 2.10 Ksena. 2.55 Sveti Jack, am. film. 4.45 Rubyna ameri{ka pita, dokum. serija. 5.15 Oprah Show. 6.00 Zgodba o mozgu. HTV 2 9.35 TV koledar. 9.45 Biblija. 10.00 Dokum. film. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Ma{a, prenos. 12.05 Ksena. 12.50 Pleme. 13.40 Risanka. 13.55 Družinski vrtiljak. 14.25 Opera Box - Prokofjev. 16.55 Zgodba o mozgu. 17.45 Cirque Du Soleil: Salt Imbanco. 19.05 Risanka. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.00 Obstanek. 20.55 Novice. 21.00 Omi{ 2002. - The Best Of. 22.05 Komedija: Prokletstvo Pink Pantherja, britanski film. 23.55 Rubyna ameri{ka pita, dokum. serija. HTV 3 12.25 Pravica do rojstva. 16.00 Športni program. 20.25 It. nogometna liga. 22.20 Šport danes. 22.35 Tereza in Michele Legrand, posn. koncerta. 23.50 V nedeljo ob dveh. ORF 1 6.00 Otroški program. 9.15 Smučanje, slalom ženske, prenos. 10.05 Smučanje, veleslalom moški, prenos. 11.20 Šport. 11.50 Smučanje, slalom ženske, prenos 2. teka. 12.50 Smučanje, veleslalom moški, prenos 2.teka. 13.45 Smučarski skoki, prenos. 15.40 Martial Law. 16.25 Komisar Rex. 18.00 De Luca. 18.30 Šport v nedeljo. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Ana in kralj, film. 22.40 Columbo. 0.10 Z vso močjo, film. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 9.00 čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.50 Dokumentarna oddaja. 10.45 Kulturni teden. 11.00 čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija. 13.00 čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Tri dame z žara. 14.25 Avstrijski film. 16.00 Luč v temo. 17.00 čas v sliki. 17.05 Lepše živeti. 18.00 Poštna loterija. 18.25 V kar verujem. 18.30 Slike iz deželnega studia Salzburg. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Smrtni spominki, film. 21.45 čas v sliki. 22.00 Sovražnika. 23.30 čas v sliki. 23.35 Kamena hiša. 0.00 Slidin'. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. REZERVIRANO ZA ... PTUJ / PODJETJE LETNIK SAUBERMACHER IZ LENARTA ZA PORODNIŠNICO Namesto za humaniifame namene Podjetje Letnik Saubermacher, d.o.o., iz Lenarta je 12. decembra skupaj z Združenjem za pomoč staršem Štorklja iz Maribora ptujski porodnišnici podarilo komplet stotih bombažnih plenic. Kot je povedal direktor podjetja Anton Letnik, se je njihovo podjetje že pred šestimi leti odločilo, da bo namesto novoletnih voščilnih prispevalo v humanitarne namene. Njihovemu zgledu sledijo tudi že druga podjetja. Njihovo darilo je skladno s filozofijo podjetja, da bi na deponije prišlo čim manj odpadkov, to pa omogoča tudi uporaba bombažnih pleničk. Z ločenim zbiranjem odpadkov na izvoru se ukvarjajo že od leta 1990. Podjetje s svojo dejavnostjo pokriva obmo~je devetih občin, od koder prihajajo mamice rojevat v ptujsko porod-ni{nico, zato so se tudi odločili, da bodo leto{nje novoletno darilo prinesli v to ptujsko zdravstveno ustanovo. "Ce želimo kvalitetno zdravstvo, so sredstva, ki jih to prejema iz ministrstva za zdravstvo, premalo, vse bolj so potrebne donacije podjetij," je prepričan direktor Anton letnik. Uvajanje bombažnih pleničk je v Sloveniji pričelo Združenje za pomoč star{em Štorklja, saj so edino bombažne plenice zdravju prijazne, {e posebej je to pomembno, ko gre za občutljivo dojenčkovo kožo. Kot je povedala predsednica združenja dr. Špela Hleb - Babič, je pomemben tudi ekolo{ki vidik, ne nazadnje pa se uporaba bombažnih pleničk pozna tudi na nižjih družinskih stro{kih. Izra- čuni kažejo, da se na račun uporabe bombažnih pleničk stro{ki pri enem otroku znižajo za tisoč evrov. V svetu trend uporabe bombažnih pleničk nara{ča zadnjih petnajst let, v Sloveniji pa se {ele ponovno uvaja. Podjetje Letnik Saubermacher iz Lenarta ob vsaki humanitarni akciji poskrbi tudi za presnečenje. V četrtek so obdarili mamico Majdo Geč iz Zamu{anov, ki je v ptujski po-rodni{nici tega dne rodila trojčke - tri deklice. S tem se je {tevilo otrok v tej družini povečalo na devet, kajti pred rojstvom trojčkov so imeli doma že tri punčke in tri fantke v starosti od enega do desetih let. Rojstvo Gečevih trojčic je prvo rojstvo trojčkov po 18 letih, saj so se nazadnje v ptujski porodni{nici rodili leta 1984. Za darilo se je podjetju Le- PTUJ / OSMI DOBRODELNI KONCERT Osemsto tisočakov za pomoč sočloveku V prostorih minoritskega samostana na Ptuju je bil v tednu Karitasa 29. novembra 8. dobrodelni koncert, ki sta ga organizirali Karitas Ptujske in Zavr{ke dekanije. Teden Ka-ritasa je letos potekal pod geslom "Vse, kar ho~ete, da bi ljudje storili Vam, Vi storite njim". Zbrano vstopnino in prostovoljne prispevke bodo namenili za pomo~ so~loveku v stiski. Dobrodelni koncert si je ogledalo blizu 300 ljudi. Kot vedno ob podobnih priložnostih je bila dvorana nabito polna, nekateri so ga spremljali na platnu v hodniku. Med gosti koncerta Ljubljanski oktet bo se pel na Ptuju. Foto: Kosi Organizatorji koncerta se zahvaljujejo vsem, ki so se koncerta udeležili, prav tako vsem, ki so darovali prostovoljne prispevke. Sponzorji 8. dobrodelnega koncerta Karitas dekanije Ptuj -Zavre so bili: Mestna občina Ptuj, občine Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Podleh-nik, Kidričevo in Videm, Tiskarna Viljema Polaj-žerja, s.p., Radio Ognjišče, Radio-Tednik Ptuj, Komunalno podjetje, d.d., Ptuj, Cvetličarna O'rožarna Andreja Lah, s.p., Foto atelje Milko Kosi, s.p., Ptuj, Franc Klinc, s.p. - Deta Center, Anton Arnuš, s.p., Ptuj, Irena Luci, s.p., Ptuj, Miroslav Bec, s.p., Ptuj, Reha center Ptuj, Smiljan Matijašec, d.o.o., Ptuj, Dušan Kuhar, s.p., Podvinci, Merilo, d.o.o., Ptuj, Franjo Tolič, Cirkulane, dr. Josip Čačkovič, Milan Horvat, Trnovska vas, Stanislav Meglič, Markovci, Marjan Skok, s.p., Restavracija Gastro, Karl Jazbec, s.p., Marica Lampič, Anton Žerak, Podlehnik, Marko Adamčič, s.p., Ptuj, Branko Štumberger, Strojtrg, d.o.o., Nada Murko, Peter Furman, Kaass avto, d.o.o., Mestni odbor NSi Ptuj, Do-minko center, Sveča, d.o.o., Nova KBM, d.d., Ptuj, Alojz Turnšek, s.p., Stanko Cafuta, Stane Horvat, Julijana Bračič, Marjan Rogina in Tenzor, d.o.o., Ptuj. tnik Saubermacher v imenu najmlaj{ih in njihovih star{ev ter zaposlenih v ptujski bol-ni{nici zahvalil direktor Lojze Arko. Povedal je, da niso samo otrokom prijazna porodni{ni-ca, trudijo se biti tudi prijazna bolni{nica. Letno se pri njih rodi okrog 800 otrok in sodijo med porodni{nice, kjer {tevilo rojstev ne upada. Z nenehnim povečevanjem kakovosti storitev se povečuje tudi {tevilo mamic, ki prihajajo rojevat v ptujsko porodni{nico. Tudi Le-tnikova vnukinja je luč sveta ugledala v njej in tudi zato so se odločili, da bodo letos do- Direktor podjetja Letnik Saubermecher Anton Letnik je obdaril tudi Majdo Ge~, mamico troj~kov, ki so ob njihovem obisku, 12. decembra, privekali na svet v ptujski porodnišnici. Foto: MG natorji ptujske porodni{nice, ker so se lahko prepričali o visoki strokovnosti in kvalitetnem delu njenih zaposlenih, ki se izraža tudi v prijaznem odnosu do pacientov na vsakem koraku. MG Zadovoljni obrazi ob novi skupni akciji (od leve): Ivo Letnik, predstojnik ginekološko-porodnega oddelka Zvonimir Bosnar, direktor podjetja Letnik Saubermacher Anton Letnik, direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, dr. Špela Hleb - Babi~, predsednica Združenja za pomo~ staršem, in Irena Galun, glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka sta bila tudi naslovni {kof Ptuja dr. Anton Stres in generalni tajnik slovenske Karitas Alojzij Štefan. Udeležence koncerta sta pozdravila naslovni {kof in laična voditeljica dekanijske Kari-tas Ptuj-Zavrč Irena Luci. Srca in dlani so razvneli: cerkveni pevski zbor iz Vidma pri Ptuju, Trio Jože, Katja in Vojko, ljudske pevke "Trstenke" TD Podlehnik, Štajerski frajtonarji iz KD Valentina Žumra Hajdo-{e, dekli{ki pevski zbor Okarina iz Ormoža, Juan Vasle in pianist Leon Engelman, komorni zborček Emanuel, Blažka Ober-star iz Glasbene {ole Ljubljana Moste, Ljubljanski oktet in Ula Šegula. Za humanitarne namene so zbrali skupaj s prostovoljnimi prispevki 800 tisoč tolarjev. Po končanem koncertu je sledilo druženje ob kruhu, pecivu in vinu, za kar so poskrbeli prostovoljci Karitasa. MG GORISNICA / ZLATA POROKA ZNIDARIC Znova pred oltar V soboto, 23. novembra, sta se po petdesetih letih zakona v poročni dvorani gradu Borl poročila zlatoporočenca Alojz in Marija Žnidarič iz Gorišnice. Po petdesetih letih zakona ju je poročil dosedanji župan občine Gorišnica Slavko Visenjak, poročni priči pa sta bila vnuk Andrej in vnkinja Petra Zorko. Alojz Žnidarič se je rodil 30. 5. 1928, žena Marija, rojena Tu{ak, pa 13. 7. 1922. Zlatoporočenca sta se poročila 22. novembra 1952. V zakonu se jima je rodila hči Majda, ki si je z možem Miranom ustvarila topel dom v bližini domače hi{e. Zlatoporočenca Alojza in Marijo je v cerkvi sv. Marjete v Go-ri{nici poročil župnik Kolenko, zbrani svatje pa so se z zlatopo-ročencema poveselili in proslavili njunih 50 let zakona vse do poznega večera. Zlatoporočencema iskrene čestitke tudi v imenu na{ega uredni{tva. Mojca Zemljarič PTUJ,Obrtniška 11 tel:02/780-09-90 PAHTHSn mOEH VASEOA 2AUPANJA KUHINJE argento modelno leto 2002/2003 30% GOTOVINSKI POPUST ZA KUHINJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU » AKCIJA « trend kuhinja 2,5m že od « 64.900 sit » DELOVNE PLOŠČE, POMIVALNA KORITA, KUHINJSKE PIPE IN LAMINATNA TLA J/npjtenoyno(ro^[ \ Armatura za pomivalno korito Tea eco 9105 MEDENINASTE IN KROMIRANE KLJUKE KUHINJSKE NAPE, VGRADNE PEČICE IN KUHALNE PLOŠČE sedež podjetja: Spona d.o.o.. Spodnji trg 35, 2344 Lovrenc na Pohorju TEDNIKOVA AKCIJA / KATERI JE NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK Janez Mauiec - duhovnik v Markovcih V minulem tednu izbiranja najbolj priljubljenega duhovnika je najve~je {tevilo glasovnic prispelo za Janeza Mau~e-ca, ki župnikuje v cerkvi sv. Marka v Markovcih. Jože Maucec se je rodil v Pre-kmurju, v družini s petimi otroki. Že kot otrok je vedel, da želi postati duhovnik. Za ta poklic se je odločil pred 15 leti, in kot sam pravi, te odločitve niti najmanj ne obžaluje. Njegove glavne lastnosti so po njegovih besedah iskrenost, gostoljubje, veselje in zabavnost. Od leta 1994 župnikuje v Markovcih. Ljudje tam ga imajo očitno zelo radi, saj je kot osebnost leta 2000 zmagal tudi na radijskem tekmovanju. Kako dolgo ste v duhovniškem poklicu? "Duhovnik sem postal leta 1987, ko sem prejel mašniško posvečenje v Beltincih. To pomeni, da sem v tem poklicu 15 let." Kako ste se odlo~ili postati duhovnik? "Najprej moram omeniti svojo družino. Na mojo odločitev so namreč najbolj vplivali moji sorodniki. Rodil sem se v Prek-murju, v družini s petimi otroki. Z družino smo živeli na vasi in pri nas je vera v Boga bila vedno prisotna. Pred menoj je študij teologije v Ljubljani kon- čala tudi najstarejša sestra Marija. Zraven družine, ki pa je najbolj vplivala na mojo odločitev, pa moram omeniti tudi Janka Škrabana, duhovnika, ki je deloval v moji župniji in je bil eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki so vplivali na to, da sem postal duhovnik." Kje vse ste do sedaj delali? "Prva tri leta duhovništva sem preživel kot kaplan v Ljutomeru, nato sem šel v Šentjur pri Celju, kjer sem delal pet let. Po petih letih v Šentjurju me je V župniji sv. Marka so letos proslavili 130-letnico Jože Mau~ec, duhovnik pri sv. Marku škof postavil na mesto župnika v Markovce in tu župnikujem že osem let. To delo sem z veseljem sprejel, saj sem vedno hotel biti podeželski župnik." Ali ste zadovoljni s svojim delom? "Zelo sem zadovoljen. Glede na to, da je moja želja biti v nenehnem stiku z ljudmi, se mi zdi, da sem izbral idealen poklic. Veseli pa me to, da me imajo ljudje v Markovcih radi in tudi jaz jih sprejemam takšne, kot so, ne glede na to, ali so verniki ali neverniki. In ravno ta dober odnos z ljudmi mi daje motivacijo za delo." Ali nameravate ostati v Mar-kovcih? "Ne, ne bom ostal tukaj. Cez dve leti namreč odhajam v Ku-zmo, v Prekmurje. In vesel sem, kajti kljub temu da se v Marko-vcih počutim zelo, zelo dobro, je Prekmurje moja velika ljubezen." Če še bi se imeli še enkrat priložnost odločiti, ali bi še vedno sprejeli enako odločitev ali bi si izbrali kak drugi poklic? "Spet bi se odločil za duhovnika, saj imam kot duhovnik priložnost skrbeti za ljudi, ki so osamljeni in trpijo. Noben drugi poklic mi ne bi popolnoma omogočal tega, kar mi omogoča duhovništvo. In ravno to hočem početi: pomagati ljudem." Ali vas veseli še kateri drugi poklic zraven duhovništva? "Nikoli ni bilo dileme. Še kot majhen otrok sem vedel, da želim postati duhovnik. Ce pa bi se odločil za kateri drugi poklic, bi postal zdravnik." Kaj pa je po vašem mnenju slaba stran tega, da ste duhovnik? "Mislim, da v tem poklicu ni nobene slabe stvari. Ta poklic se mi je vedno zdel popoln." Pred dvema letoma ste na radiu Ptuj zmagali kot osebnost leta. Zakaj, mislite, so lju- dje izbrali prav vas? "Najprej moram povedati, da sem s to nagrado bil zelo počaščen. A dejstvo, da sem bil zmagovalec, ni niti najmanj vplivalo na moj odnos do ljudi, nisem se spremenil do nikogar, ostal sem duhovnik kmečkih ljudi, ki želi razumeti vsakogar. Ta nagrada me je spodbujala, da moram biti še boljši in še bolj aktiven. Vsi, ki bodo prišli k meni, bodo videli, da sem zelo preprost in gostoljuben človek, ki ga imajo ljudje radi takšnega, kakršen je. In najbrž so me za osebnost leta izbrali prav zaradi tega." Dženana Becirovic 1io m! (IÉimÉÉiie200m NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK ZIME 2002/2003 (trenutni vrstni red): 1. Janez Maučec, Sv. Marko, Markove! 2. Marjan Fesel, Sv. Martin, Hajdina 3. Edi Vajda, Sv. Andraž, Zg. Leskovec 4. Alojz Klemenčič, Sv. Trojica v IHalozah 5. Janko Frangež, Sv. Miklavž, Majšperk Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega duhovnika zime 2002/03 pošljite na naslov Radio-Tednikd.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj. Glasujem za:_ Ime oz. naslov župnlšča:_ Ime In priimek glasovalca:. Naslov: Telefonska številka: Kupon ve||a do 27.12.2002 ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL Melita gre na ples Melita Serdin{ek je doma v Sestržah 47 v ob~ini Maj{perk. Po osnovnem poklicu je kmetijska tehnica, a se je prekvalificirala v trgovinsko poslovodkinjo. Doslej {e ni bila redno zaposlena, ob~asno je delala po pogodbi, prijavljena je na Zavodu za zaposlovanje. Njen konji~ek je {ivanje gobelinov in kva~kanje. Veliko se ukvarja s sinom Tilnom, starim {est let. Za akcijo "I{~ete svoj stil" se je prijavila, ker je želela malo spremembe. Od prijave do povabila je preteklo kar nekaj ~asa, njeni neko~ kratki lasje so postali dolgi. Pravi pa, da je bilo vredno ~akati. Melita Serdinšek prej ... Tudi Melita je prvič obiskala kozmetični studio. Zato ji je kozmetičarka Neda Tokalič uvodoma povedala nekaj več o pomenu vsakodnevne in pravilne nege, da ohranimo zdravo kožo do pozne starosti. Osnova vsake nege sta mleko in tonik, brez njiju ne bi smela biti nobe- Popust Frizerstva Stanka v decembru ... in pozneje na ženska. Koža potrebuje tudi veliko vlage, zato naj bi vsak popil najmanj dva litra tekočine dnevno, najbolje vode. V zimskem času pa potrebuje še dodatno zaščito v obliki pudra, še posebej če je koža suha in občutljiva, kot je Melitina. Za kvalitetno nego se nam bo koža zahvalila z zdravim in kvalitetnim videzom. Kozmetičarka Neda ji je oblikovala obrvi in kožo očistila ter nahranila. Pri odločitvi za Melitino novo pričesko je frizerko Minko Feguš iz Frizerskega salona Stanka "vodila" njena mladost, ki jo je bilo potrebno še bolj poudariti. Lase ji je postopoma skrajšala po celi glavi, stranske dele je pustila daljše, nato jih je zlikala in dodatno stanjšala. Sprednji pramen je malo posve-tlila in ga pobarvala z intenzivnejšo oranžno barvo, ostale lase pa s temnim konjak odtenkom. Da bi se ji lasje dodatno ne izsušili, jih je nahranila s posebno vlažilno masko. S tem je dosegla njihovo večjo elastičnost. Njene naravno skodrane lase je posušila gladko in jih oblikovala z oljnim stylingom. Vizažistka Nina Škerlak je podlago za make up naredila iz pudra v sticku, ki ga fiksirala s suhim pudrom. Oči je poudarila, tako da ji je veki na zunanjem robu očrtala, nanesla senčila in maskaro v debelejšem sloju. Rahlo ji je poudarila lička, na ustnice, ki jih je predhodno očrtala, pa je nanesla rdečilo. Ker je čas praznovanj, različnih družabnih srečanj in prireditev, so modni strokovnjaki modnega studia Barbare Plavec za Melito izbrali svečana oblačila, ki jih je podpisala mlada kreatorka Barbara Plavec Bro-dnjak. Gre za srebrno in črno kombinacijo dvodelnega kom- pleta, ki je sestavljen iz črnega topa s srebrno vezenino in širokega srebrnega krila s poudarkom na modnih detajlih, kot so našite srebrne rožice, in podaljšanega z razkošnim naborkom. Za piko na "i" je poskrbel srebrn kvačkani šal. Melita je z izbranim oblačilom na zabavi polno zacvetela. Glede na njeno mladost ji pristajajo svetlejši toni, zelo dobro pa rdeča, modra in zelena barva, pa tudi vse jesenske barve. Priporočajo ji malo krajša krila, hlače, oblikovane na zvon, in puloverje, dolge do sredine bokov. V športnem studiu Olimpic so za Melito izrali program Olim-pic, v katerem bo v začetku poudarek na zmanjšanju telesne teže s primernim programom vadbe in posebej zanjo oblikovanim jedilnikom, v nadaljevanju pa bo večji del delala na oblikovanju želene postave. V izbranem programu bo brezplačno vadila en mesec, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš. MG Melita v ve~erni kreaciji Barbare Plavec Brodnjak. Foto: Črtomir Goznik pjjjdiijjjm^ PjW£1j'J/\J!/JIJ mmjjjijyiiu četrtek, 19. decembra: 18.00 Kullnarika ob praznikih (Anemari Kekec) 20.00 Orfejček Petek, 20. decembra: 20.00 Peta noč: Helena Blagne (Marjan Nahberger) Sobota, 21. decembra: 18.00 Luč iz Betlehema v studiu radia Ptuj Torek, 24. decembra: 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak) Četrtek, 26. decembra: 18.00 Ob blagoslovu konjev (Majda Fridl) Vaša sporočila sprejemamo na GSIVI 031 789 999, SIVIS sporočila pa na 041 818 666! Ponedeljek, 23. december SLOVENIJA 1 6.20 Eu in mi. 6.25 Utrip. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Pepi vse ve: Pesnik, 1. oddaja. 9.25 Iz popotne torbe: Varovalna barva. 9.40 Waitapu, mladinska nad., 4/5. 10.10 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 9/13. 10.35 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.20 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Osvajanje K2, ameri{ka dok. serija, 4/6. 15.55 Dober dan, koro-{ka. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.50 Radovedni Ta~ek: Biser. 17.05 Pipsi, risana nan., 24/26. 17.40 Vem - Ve{. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Slavnostna seja državnega zbora, prenos. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Osrednja proslava ob dnevu samostojnosti, prenos iz Cankarjevega doma. 21.00 Huj{ajmo!, angle{ka nad., 5/6. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Knjiga mene briga - Vinko M" derndorfer: Gledali{~e v ogledalu. 23.10 Človek v {ipi - Portret Petra Boži~a. 0.05 Dosežki. 0.30 Vem - Ve{, pon. 1.20 Mary Tyler Moore, pon. 1.45 Parada plesa, pon. 2.05 Studio City. 3.25 Kon~nica, pon. 4.25 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper-Capodistria. 9.05 Dobro jutro. 11.35 Marlin Bay, novozelandska nad., 1/38. 12.20 Hi{a z vseh vetrov, nem{ka nad., 1/26. 14.10 Sloves, angle{ka dok. serija, 5/7. 15.00 Sobotna no~. 17.05 Mary Tyler Moore, 97.epizoda. 17.40 Džoel, mali mojster ov~jega rodea iz ZDA, kratki dok. film za otroke. 17.55 Eva in Adam, {vedska nad., 2/16. 18.20 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 19.15 Videospotnice. 20.00 Kon~nica. 21.05 Studio city. 22.00 Hladna vojna, am. dok. serija. 22.50 Brane Ron~el Izza odra. 23.55 Videospotnice, pon. POP TV 7.30 Mali helikopter. 7.40 Sandokan. 9.00 Ko bo{ moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Capi, moj mali kuža. 14.00 Varuhi luke, 22. del. 15.20 Ljubezen brez greha, 81. del. 16.20 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 101. del. 17.15 Salome, 104. del. 18.10 Ko bo{ moja, 39. del. 19.15 24 ur. 20.00 Sedma nebesa, 13. del. 20.55 Urgenca, 1. del. 21.50 Raztresena Ally, 17. del nan. 22.40 Tretja izmena, 12. del nan. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Simpatije, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 41. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 175. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, sin. risana serija. 16.55 Simpatije, 5. del nan. 17.45 Korak za korakom, 4. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 12. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 2. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Rop stoletja, ameriški film. 21.55 Pa me ustreli, 11. del hum. nan. 22.25 Ned in Stacey, zadnji del hum. nan. 22.55 Noro zaljubljena, 18. del. 23.25 Iz je~e z ljubeznijo, ameri{ki film. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Harveytoons. 8.00 Pokemoni. 8.30 Veseli zaj~ek, risanke. 9.00 Zaklad kralja Salomona. 10.00 Dvanajsteri Jezusovi u~enci. 10.45 Risanke. 11.40 Alen, pon. 14.20 Automo-bille, pon. 14.50 Alen, 31. del. 16.20 Človek iz hrastovega gozda, jug. film. 18.20 Auto Mondial. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videali-sti. 20.00 Marguerite Volant, 7. del. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Na{ vrt. 22.00 Sijaj. 22.30 Nedeljskih 40, Slakovih 70, posnetek koncerta. 23.40 Videalisti, pon. 00.10 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro-{ki program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrva{ka danes. 17.50 Alpe-Donava-Jadran. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Angeli, dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Znanstveno sre~anje. 0.05 Zahodno krilo. 0.50 Frasier. 1.15 Rosewood, am. film. 3.30 Siska. 4.30 Remek. 4.45 Carmen, {p. film. 6.25 Črna Guja. HTV 2 7.10 Otro{ki program. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.00 Željka Ogresta z gosti. 9.55 Dokum. oddaja. 10.45 Tereza in Michele Legrand, posn. koncerta. 12.00 Note, notice. 12.30 Dokum. oddaja. 13.00 Družinski vrtiljak. 13.30 Iz jezikovne zakladnice. 14.00 Fenomeni. 14.30 Po ure torture. 15.00 Planet glasba. 15.30 Božična želja, am. film. 16.55 Risanka. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zahodno krilo. 20.50 Novice. 21.00 Frasier. 21.25 Siska. 22.30 Črna Guja. 23.05 Carmen, {p. film. 0.45 Zvezdne steze. HTV 3 11.30 Prokletstvo Pink Pantherja, britanski film. 13.20 Živi zid. 15.50 It. nogometna liga, posn. 17.35 Film. 19.00 Planet Internet. 19.30 Smerokazi. 20.10 Petica. 21.25 Šport danes. 21.30 Šepetanje konjem, am. film. 0.15 Koncert. ORF 1 6.00 Otroški program. 8.00 Flashdance. 9.30 Ana in kralj. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Obalna straža. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25 magacin. 19.00 Chaos city. 19.30 ~as v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.10 Šov za milijone. 21.55 Newsflash 22.00 The Assignment, film. 23.50 V znamenju device, film. ORF 2 9.00 ~as v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Tri dame z žara. 10.20 Columbo. 11.45 Vreme. 12.00 ~as v sliki. 12.05 Dokum. oddaja. 13.00 ~as v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Trapper John. 14.50 Grad ob Vrbskem jezeru. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Otroci za Lu~ v temo. 17.00 ~as v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.35 Lu~ v temo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 ~as v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Hotel Orth. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Single bells, film. 0.00 Čas v sliki. Torek, 24. december SLOVENIJA 1 6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Pepi vse ve: Igralec, 2. oddaja. 9.25 Radovedni Ta~ek: Biser. 9.40 Pipsi, risana nan., 24/26. 10.05 Čarobne dežele - ~arobno drevo, risana nan., 4/13. 10.15 Medvedkov boži~, risanka. 10.40 Jaslice. 10.45 Risanka. 10.55 Študentska ulica. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Huj{ajmo!, angle{ka nad. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.15 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 14.10 Naravni parki Slovenije. 14.40 Polno~ni klub. 15.55 Prisluhnimo ti{ini. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.45 Biser~ki iz bisergore: Domek. 16.50 Sprehodi v naravo: Rozine, dateljni, roži~i. 17.10 Knjiga mene briga, pon. 17.35 Mumije, zamrznjene v ~asu, ameri{ka dok. oddaja. 18.25 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Jožef iz Nazareta, kopro-dukcijski film. 22.00 Poro~ila, {port, vreme. 22.20 Aleksandrijke: Dale~ od o~i - dale~ od srca, dok. oddaja. 23.10 Boži~ne pesmi ... in na zemlji mir ljudem. 23.40 Dale~ je boži~, dok. oddaja. 23.50 Polno~nica, prenos. 1.25 Pet boži~nih, vokalna skupina Ave. 1.40 Mumije, zamrznjene v ~asu, pon. 2.30 Zakladi sveta, pon. 2.45 Mary Tyler Moore, pon. 3.15 Ciganska du{a, {panski film. 5.10 Vsi ko{~ki so celi, koncert Zorana Predina. SLOVENIJA 2 8.30 Dober dan, koro{ka. 9.05 Dobro jutro. 11.20 Marlin Bay, novozelandska nad., 2/38. 12.05 Hi{a z vseh vetrov, nem{ka nad., 2/26. 13.25 Vremenska panorama. 14.20 Studio City. 15.15 Kon~nica. 16.15 Kuhinja do nazga - boži~na oddaja, angle{ka dok. oddaja. 17.20 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan. 17.55 Božične zmešnjave, latvijski film. 19.15 Videospotnice. 20.00 El Nino, angle{ki operni film. 21.55 Ljubezen in druge laži, nem{ki film. 23.25 Soseska, {panski film. 1.00 Videospotnice, pon. POP TV 7.40 Najlep{e boži~no darilo. 8.05 Sneženi mož. 9.00 Ko bo{ moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Slon~ek Benjamin. 14.00 Varuhi luke, 23. del. 15.20 Ljubezen brez greha, 82. del. 16.20 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 102. del. 17.15 Salome, 105. del. 18.10 Ko bo{ moja, 40. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Nekoč za božič, am.film. 22.40 Rudniki kralja Salomona, am. film. 0.30 Zamera, am. film. KANAL A 10.50 Simpatije. 12.10 Na sever. 13.00 Mladi in nemirni. 13.50 Obala ljubezni, 176. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Super punce. 16.55 Simpatije, 6. del. 17.45 Korak za korakom, 5. del. 18.15 Veseli rovtarji, 13. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 3. del. 19.15 Resnica TV {kandalov. 20.00 Božič pevske dive, am. film. 21.35 Pa me ustreli, 12. del. 22.05 Gola resnica, 1. del. 22.35 Noro zaljubljena, 19. del. 23.05 Poroka presene~enj, dok. oddaja. 0.45 Neprespane no~i, am. film. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Harveytoons. 8.00 Pokemoni. 8.30 Risanke. 9.00 Boži~ni angel. 10.00 Nedeljskih 40, Slakovih 70, posnetek koncerta. 11.40 Alen, pon. 12.50 Margueritte Volant, pon. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Alen. 15.50 Nedeljskih 40, Slakovih 70. 17.50 V sedlu. 18.20 Na{ vrt, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Boži~no presene~enje. 21.00 Deset božjih zapovedi. 22.00 Zadnja ve~erja. 22.45 Izbor za naj pevca oddaje Iz doma~e skrinje. 01.45 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Novice. 9.05 Smerokazi. 9.35 Izobraževalni program. 11.00 A Little Christmas Story, {vedski film. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Mali veliki svet. 14.40 Otro{ki program. 15.45 Novice. 15.55 Hugo, TV kviz. 16.25 Ded in Pete, ameriški film. 18.00 Hrva{ka danes. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Boži~na ~estitka. 20.25 Daj mi sebe, am. film. 22.40 Novice. 22.50 Boži~ni koncert. 23.55 Đakovo: Polno~nice, prenos. 1.40 Fant, ki je re{il Boži~, ameriški film. 3.10 Globalno naselje. 3.40 Smrtna kazen, serija. 4.05 Zopet znova. 4.50 Remek. 5.00 Sveta Marija Velika, dokumentarni film. 6.00 Glasbena TV. HTV 2 7.10 Otro{ki program. 9.45 Mnoga lica Fontainbleua, dokumentarni film. 10.35 Zvezdne steze, serija. 11.25 Planet glasba. 12.00 Film. 13.25 Quo vadis, am. film. 16.10 TV koledar. 16.20 Novice. 16.25 Sveta Marija Velika, dokumentarni film. 17.25 Kultura. 17.55 Fant, ki je rešil Božič, am. film. 19.30 Boži~ne pesmi. 20.05 Zopet znova, serija. 20.50 Novice. 21.00 Smrtna kazen, serija. 21.25 Glasba. 22.05 The Nightmare Before Christmas, am. film. 23.40 Kultura. 0.40 Zvezdne steze. HTV 3 10.05 Petica, evropski nogomet. 11.20 Pod pove~alom. 11.50 Prizma, multinacianlni magazin. 12.45 Znanstveno sre~anje. 13.45 Briljan-teen. 14.35 ČB v barvi. 15.20 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope. 15.50 Angeli, dokumentarna oddaja. 16.20 Božič v družini Bach, koncert. 17.20 Kultura. 17.50 H.Berlioz: Jezusovo otro{tvo. 19.30 Smerokazi. 20.05 Balet. 21.35 Šport danes. 21.45 Quo vadis, am. film. ORF 1 6.00 Otroški program. 8.45 Sneženi mož. 9.10 Majhen ~udež. 11.20 Disneyev festival. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Richie Rich, ameriški film. 14.45 Princ Egipta. 16.15 Čudež Mannhatna. 18.00 Look Who's Talking, ameriški film. 19.30 Čas v sliki. 19.45 101 Dalmatinec, ameriški film. 21.20 Krokodil Dundee, ameriški film. 22.50 Kindergarten Cop, ameriški film. 0.35 Single Bells. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 8.30 Klasi~na glasba. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lu~ v temo. 11.00 Lu~ v temo. 19.15 Evangel-ska maša. 19.45 Beseda ob Boži~u. 19.55 Boži~ s Hansijem Hinter-seherjem. 22.00 Lu~ v temo. 23.30 Križemkražem. 0.00 Polno~nica iz Rima. Sreda, 25. december SLOVENIJA 1 6.35 Dragi kamni v sakralnem posodju na slovenskem. 7.05 Glej zvezdice božje izpod Šmarne Gore. 7.30 Pepi vse ve: Slikar. 7.45 Biser~ki iz bisergore: Domek. 8.00 Dete božje v jaslih leži. 8.10 Sprehodi v naravo. 8.30 Fran~ek in zeleni vitez. 9.40 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 17/26. 10.00 Prazni~no bogoslužje, prenos iz Ljubljane. 11.00 Mumije, zamrznjene v ~asu, pon. 11.55 Papeževa boži~na poslanica mestu in svetu, prenos. 12.30 J. S. Bach: Toccata in Fuga v d-molu v izvedbi organistke Ljerke O~i. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.25 Aleksandrijke: Dale~ od o~i -Dale~ od srca. 14.20 Dragi kamni v sakralnem posodju na slovenskem. 14.50 Koncert v ~ast Janezu Pavlu II, posn. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.50 J. in W. Grimm - K. Marin~i~: Snegulj~ica. 17.45 V divjini z..., avstralska poljud. serija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Sedmi pečat: Najini mostovi, ameriški film. 22.20 Poro~ila, {port, vreme. 22.40 Labodje jezero, balet. 0.20 V divjini z..., pon. 1.10 Mary Tyler Moore, pon. 1.35 Škilavec. 3.30 Tri, srbski ~b film. 4.45 Vlado Kreslin v videospotih. 5.15 Koncert v ~ast Janezu Pavlu II, pon. 6.20 V veselem razpoloženju s simfoniki RTV Slovenija. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.00 Folklorna skupina Ozara praznuje. 11.25 Marlin Bay, 3/38. 12.10 Hi{a z vseh vetrov, 3/26. 13.30 Carmina Slovenica - Musica Inaudita. 15.10 Posvojenec, pon. 17.10 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan. 17.45 Božičkova tajnica, francoski film. 20.00 New Swing Quartet, posn. 21.15 Josip Ipavec: Moži~ek, TV Balet. 21.40 Vikarka iz Dibleyja, hum. oddaja. 23.05 Prijatelja, pon. 0.35 Videospotnice, pon. POP TV 7.20 De~ek, ki je re{il boži~, ameri{ki film. 9.00 Ko bo{ moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Trije medvedki. 14.00 Varuhi luke. 15.20 Ljubezen brez greha. 16.20 Med sovra{tvom in ljubeznijo. 17.15 Salome. 18.10 Ko bo{ moja. 19.15 24 Ur. 20.00 TV kriminalka: Zavedeni branilec, am. film. 21.45 Newy-or{ka policija. 22.40 Tretja izmena. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Simpatije, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Mladi in nemirni. 13.50 Obala ljubezni. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Super punce. 16.55 Simpatije. 17.45 Korak za korakom. 18.15 Veseli rovtarji. 18.45 Družina za umret. 19.15 Resnica TV {kandalov. 20.00 Svilene sence. 21.00 Pasti velemesta, am. film. 22.40 Pa me ustreli. 23.10 Gola resnica. nan. 23.40 Noro zaljubljena. 0.10 Prostori v srcu, ameri{ki film. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Harveytoons. 8.00 Pokemoni. 8.30 Mornar Popaj. 9.00 Najlep{e božične risanke. 10.00 Jezusovi čudeži. 10.45 Risanke. 11.40 Alen. 14.20 Štiri tačke, pon. 14.50 Alen. 15.50 Knjiga. 16.20 Automobille. 16.30 Pubertetnik, am. komedija. 18.20 Na{ vrt - božične zvezde. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Božični večer male Ane. 21.00 Ljubezenske igre, am. romanti~na drama. 23.00 Robinson Crusoe, am. drama. 01.00 Videostrani. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Glasba. 7.40 TV izložba. 7.50 Božični koncert. 8.55 Novice. 9.00 Kardinal Franjo Šeper, dokum. film. 10.00 Zagreb: Božična ma{a, prenos. 11.40 Novice. 11.55 Rim: Urbi et orbi. 12.25 TV izložba. 12.30 Assisi: Božični koncert. 13.40 Santa Claus, am. film. 15.30 Otro{ki program. 16.30 Hugo. 17.00 Novice. 17.05 Božične pesmi. 18.05 Bazilika Srca Jezusa, dokum. film. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Mucke. 21.25 Titanic, am. film. 0.40 Novice. 0.45 Čas za mamo, britanski film. 2.15 Re{evalna služba. 3.00 Serija. 3.25 The Nightmare Before Christmas, am. film. 5.10 Remek. 5.20 Bazilika Srca Jezusa, dokum. oddaja. 6.05 Koncert. HTV 2 7.10 Otro{ki program. 8.25 Amerika - življenje narave. 9.00 Prince of Egypt. 10.35 Zvezdne steze. 11.30 Daj mi sebe. 13.35 Dokum. oddaja. 14.10 Balet. 15.40 Novice. 15.55 Ben Hur. 19.30 Božične pesmi. 20.05 Re{evalna služba. 20.50 Serija. 21.15 Robbie Williams Live. 22.15 Nikita. 23.00 Božična zvezda. 23.50 Zvezdne steze. HTV 3 12.50 Glas domovine. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Kultura. 14.20 Dokum. film. 15.05 Globalno naselje. 15.35 Koncert. 16.35 Potovanje skozi Sveto zemljo. 18.25 Otroški program. 19.30 Smerokazi. 20.00 Koncert. 21.30 Potopisna serija. 22.15 Kultura. 23.15 Koncert. ORF 1 6.05 Otroški program. 7.20 Disneyev festival. 8.40 101 Dalmatinec. 10.15 Kindergarten cop. 11.55 Lucky Luke. 13.10 Disney predstavlja. 14.30 Jack Frost, film. 16.05 Made in America, film. 17.45 Pica, pica. 19.30 čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Nevesta na begu. 22.10 The Bone Collector. 0.00 Blue Steel. ORF 2 6.30 Film. 8.30 Klasična glasba. 9.00 čas v sliki. 9.05 Praznična matineja. 9 10.30 Zakladi človeštva. 10.45 katoliška maša. 11.55 Segen Urbi Et Orbi. 12.40 Pogledi s strani. 13.00 čas v sliki. 13.10 Nemški film. 14.45 Avstrijski film. 16.15 Avstrijski film. 18.00 Pobrano v Avstriji. 18.40 V kar verujem. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 ~as v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Delopust. 20.15 Zvene~a Avstrija. 21.50 ~as v sliki. 22.00 Igrani film. 23.25 ~as v sliki. 23.30 Kino klasiki. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativni oddaji se bodo najprej zvrstili prispevki o menjavi občinske oblasti, sledili bodo prispevki o uspešnem poslovanju Mercatorja SVS, d.d., Ptuj, 125 letnici poklicnega izobraževanja v strojnui{tvu na Ptuju, 100-letnici OŠ Mladika Ptuj, zaključeni poti Bernarde Pulko "Po zemlji okoli sonca", razstavi Vonj po vinu, slikarski razstavi akademskega slikarja Tomaža Plavca, razstavi Branka Gorjupa, srečanju z Vido Žabot, državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave in srečanju ljudski pevcev in godcev v Kicarju. Sledila bo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". Vsak ponedeljek med 21. in 22. uho na phoghamu hadia ptuj pripravlja in vodi: Vladimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 PARADA 2002 2 vami bodo: Ans. DORI IGOR IN ZLATI ZVOKI VESELE ŠTAJERKE VITEZI CELJSKI Ans. VRISK Ans. KOMPROMIS Ans. POGUM VAGABUNDI NAVIHANKE Ans. EKART ŠPELA LUKA IN PEPI UROŠ SAGADIN in TAMBURAŠKI ORKESTER KD URŠKA KORADO IN BRENDI MARINERO BENO IN KONČI MALIBU GENERACIJA 69 MILI SAŠALENDERO KARIZMA ALEKSANDRA KRAJNC BRINA PTUJSKIH 5 ZLATKO DOBRIČ ALENKA KOLMAN DRUŽINA KOLARIČ TRIO PREDOR 2 MONIKO HERIČKO ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ četrtek, 26.12.2002, ob 18. uri RADIOPTUJ 89.8-98.e-l04:3MHz ČETRTEK, 19. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Horoskop. 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Kulinarika ob praznikih. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PETEK, 20. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). SOBOTA, 21. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 LUČ MIRU IZ BETLEHEMA v studiu radia Ptuj. 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsidler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val). NEDELJA, 22. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). PONEDELJEK, 23. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vpra{anja in odgovori. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klaj-n{ek). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovar-jem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). TOREK, 24. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP^ 7.00 Vpra{anja in odgovori. 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasbene želje prek SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). SREDA, 25. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOf. 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 22.00 Glasbe želje prek SMS. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). SLOVENSKE VINORODNE POTI Vino še nemega spremeni v slavíka Plemenito vino se nas dotakne kot zvok ali barva. In prav nič si ne moremo pomagati, da tega ne bi opazili. Ko moramo izbirati med dvema vinoma, ki sta žlahtna, rasna in pravi vinski osebnosti, nam poznavanje vin ni v nobeno pomoč. Resnična kvaliteta vina se nam razkrije intuitivno. Ne moremo zanikati zvoka, ki ga slišimo, in rdeče barve ne moremo videti kot rumene, če je ni. A kaj bi Vam jaz razglabljala o vinih - vino je preprosto v naših dušah! Povabljeni smo v NATO! Naj "na to" pijemo ali ne?! Le kdo bi vedel. Ce bomo pri vrhu, se nam lahko od višine zvrti, zato je morda bolje, da se nam "zavrti" ob caši, polni slasti naših vinskih gričev... Potem ko smo izrabili že racionalno enološko znanje, nam ostane le še tista resnica, ki je vedno nekje skrita. Lepota vina je v neskončni pestrosti in raznovrstnosti. Vino je tudi najbolj "demokratična" pijača na planetu, pa naj bo razlaga za takšno trditev enostavna ali zapletena. Vino nas spremlja že 5000 let. Je na tem svetu sploh še kaj podobnega?! Vino lahko pogasi tudi žejo, ki je niti bistra studenčnica ne more... In slovenski vinski vrt? Velikost je pri vinu zelo relativna oznaka. Dostikrat pravimo, da smo majhni, a le kaj je majhnost pri vinu? Vse skupaj je na Noetovi barki. Tisti vinarji na vrhu jamborja kažejo smer, tipajo za modo in dajejo takt tistim, ki veslajo na krovu. Eden brez drugega ne morejo. To so vinogradniki, katerih poklicanost je tako močna, da si prej kupijo "klimo" za klet kot pa za dnevno sobo. Tudi Nova Zelandija ne premore obilice vinogradov. Ima jih celo manj kot Slovenija, in vendar so njena vina sinonim za kvaliteto. Ce bi bili prisiljeni našteti tri najbolj znane sovinjone, bi bil eden med njimi gotovo novozelandski. Podoba vina je kvalitetna piramida. Temelje tvori zdravo jedro vin za dnevno porabo. To so vina, ki ne "pojejo" visoke pesmi, a tudi ne skrivajo napak. Sredina piramide že ima bolj strme stranice. Takšnih je tudi večina slovenskih vinogradov. Nekatera vina so zrasla na dva tisoč let starih, ozkih terasah, ki jih čas ni podrl. Strmina le poudari kvaliteto. Osonč-enost je idealna, tla revna, zato pridelek ne more biti previsok. Na vrhu piramide pa se znajdejo vina, ki skoraj ne potrebujejo razlage. Pravimo, da se jih prebere večkrat kot dobro knjigo. Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele, te pa naprej na okoliše, podokoliše, vinorodne kraje in lege in ni je pedi zemlje, ki še ni bila prehojena in prekopana. Še pred nedavnim so menili, da naša - podravska - vina ne gredo s časom, a v resnici je vse drugače. Moda elegantnih polsuhih vin se umika suhim vinom, ki zanimajo svetovljanskega pivca. Ne-povreti sladkor zviša energetsko vrednost, kar ni zaželeno. Dandanes se vina uživajo in ne pijejo, a morda to niti ni tako dobro. Vsi želijo resna, krepka vina, ki zahtevajo ustrezno spremljavo jedi in skoraj smo že pozabili na lahka, prijetna vinca, ki od nas ne zahtevajo filozofskih razprav, pa vendar v enem samem zamahu povedo vse. Tam proti madžarski meji pa imamo tudi takšne primerke, ki se radi mešajo z lokalno mineralno vodo in tako ponudijo idealno pijačo za "odžejanje"! V naši (Ptujski) kleti smo pred II. svetovno vojno zazidali del kleti, da bi vina zaščitili pred viharnimi zmagovalci. Tako smo ohranili najstarejši slovenski vinski letnik - 1917! sicer pa je pri nas nasploh zelo razširjeno dolgoletno arhiviranje vin. Kamor vino vstopa, od tam besede izstopajo če sem malo prej godrnjala, da je mednarodni pivec naklonjen krepkejš-im vinom, se v dolenjskih vinogradih najde "veliko malo" vino, ki sliši na ime cviček. Z 8,5 odstotka etanola je komajda vino po evropski zakonodaji. Ta nabritež je sestavljen iz treh sort, ki zagotavljajo lahkotnost, lepo vijoličasto barvo, jasno aromo po malinah in prijetno kislino ter svežino, kar vse skupaj naredi zelo pitno vino. S tem vinom, ki ima poseben status v slovenski vinski zakonodaji, ohranjamo razumevanje neke že davno pozabljene tradicije, kjer se je belo in rdeče grozdje zmešalo že v vinogradu. To je vino, ki ohranja zgodovinski spomin in nas opozarja, da je okus vina relativna, zelo osebna vrednota. O cvičku se piše v dvesto let starih knjigah. Posavje pa po drugi strani postreže tudi s presunljivo sladkimi vini. Kdor je iznašel vino, je gotovo v raju ali pa zelo blizu njega Na zahodu te naše deželice pa je Primorska. Zadnja leta ji je bila naklonjena velika sreča. Vreme se je odločilo za grozdje in Martin je lahko blagoslovil deset zaporednih zlatih letnikov. V vinorodnem okolišu Brda so vinarji ves čas na prepihu, saj mejijo z italijanskim "Collijem"! Tu so se rodile prve slovenske "rastoče zvezde", ki so zasijale v mednarodnem vinskem tisku. Izjemen ugled, ki so si ga pridobila briška vina, je nastal zaradi naravnih razmer in živahnega mešanja ljudi in idej. To večno iskanje prej ali slej rodi zanimiva vina. Na Krasu pa je doma še en slovenski posebnež. Vinu je ime teran. Terra rossa prispeva svoje, sorta pa je refo{k. Nagradno turistUno vprašanje še eno turistično leto se zaključuje. Na Ptujskem je bila v tem letu najodmevnejša 'turistična stvar' prodaja Term Ptuj Moravskim Toplicam. Terme, ki so vseskozi opredeljene kot paradni konj ptujskega turizma, naj bi v okviru novega podjetja dosegle že toliko let pričakovani razvoj. Če tega ne bo, se ptujski turizem dolgoročno ne bo razvijal. Po napovedih naj bi v začetku novega leta razgrnili že dokaj konkretne razvojne projekte. Ptuj v pričakovanju novega turističnega leta. Foto: Črtomir Goznik NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko nočitev je bilo leta 2002 na Ptujskem? a) 50 b) 60 c) 70 tisoč Ime in priimek:_ Naslov: _ Davčna številka: Mestna občina je končno dobila tudi odlok o lokalni vodniški službi, po katerem bodo po mestu poslej smeli voditi le lokalni vodniki z licenco. Prve licence bodo predvidoma podeljene spomladi 2003. Turistično društvo Ptuj je bilo tudi letos gonilna sila na področju urejanja okolja skupaj z ostalimi lokalnimi dejavniki, odgovornimi za to področje. Tretje mesto je Ptuj dosegel v konkurenci turističnih krajev v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, srebrno pa v tekmovanju Entente florale. Drugi je bil tudi v letošnji turistični poroti Dela. Znak tekmovanja Entente florale, po katerem smo spraševali v prejšnji številki, je bil za večino sodelavcev Nagradnega turističnega vprašanja pretrd zalogaj, prejeli smo le dva pravilna odgovora. Nekateri so celo zapisali, da gre za znak svetovnega tekmovanja za mis sveta. Nagrado bo prejela Petra Do-minc, Rimska plo{~ad 17, Ptuj. Za slovenski turizem izredno pomemben dogodek je bil peti slovenski turistični forum v Novi Gorici. Na njem so predstavili vladno politiko turizma v letu 2003 in njene usmeritve v letu 2004. Za prihodnje leto in delno tudi za leto 2004 vlada načrtuje okrog 2,2 milijarde tolarjev subvencij in sofinanciranj v turistične projekte. Ob tem bo na voljo tudi 1,5 milijarde tolarjev od kupnin od prodaje državnega premoženja za investicijske projekte, zlasti za projekte vlaganj v objekte kulturne dediščine. Tu so še sredstva EU iz programa Phare, pa sredstva nizozemske vlade za izobraževanje turističnih kadrov. Razpisi za omenjena sredstva bodo objav- ljeni v prvih treh mesecih leta 2003. Bomo videli, kaj bomo iz tega znali potegniti Ptujčani. Na Mestnem trgu na Ptuju se bodo tudi letos Ptujčani lahko poslovili od starega leta in vstopili v novega. Na skupno slovo od leta 2002 jih bo na silvestrovo že od 21. ure naprej vabila mehanska glasba, v živo bodo igrali člani ansambla Mlada pot. Svečani nagovor bo imel ptujski župan dr. Štefan Čelan, za zvezdni utrinek pa bo poskrbel še ognjemet. Na stojnicah se bo mogoče tudi okrepčati. Za slovo od leta 2002 ne bomo postavljali težkih vprašanj, nagrado (tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj) bomo izročili tistemu, ki se bo najbolj približal številki o nočitvah v letu 2002 na Ptujskem. Jih bo 50, 60 ali 70 tisoč? Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika do 27. decembra. In trmasti vinogradniki s Krasa tega razmeroma kislega vina, ki ni po mednarodnem okusu, nočejo prilagajati zahtevam "zunanjega" sveta. In prav je tako - bodo zanamcem pustili nekaj "svojega"! V Vipavski dolini se mi zmeraj milo stori od lepote mehke pokrajine (A vseeno ni bolj žametna od naše!) in idealnih razmer za "žilava" bela vina. V Kopru se vinogradi približajo morju. Tam najdemo dovršene malvazije in krepke rdečine, ki napovedujejo, da bomo počasi zares osvojili mednarodni trg. Dobro vino, dolga zgodba Da, lahko bi jo nadaljevala, Vam povedala, da imamo pri nas tudi odlične penine, stare, nikoli pozabljene sorte, Vam pisala o gričih z domačijami in cerkvami po slemenih,... a to naj ostane za drugič. Vino zna namreč lepo pridigati, pa ga nihče ne posluša, jaz pa še pridigati ne znam! Vlasta Klep Fotografije: M. Ozmec POGLEJ IN ODPOTUJ KONJIŠKO, 1=2 9.990 1.2., 8.2., Konjiško z Žičko kartuzijo, 1D, bus, conaza2osgbl,LEPODARILai POMURJE, Sončkov klub 10.990 vikendi do 9.2., 3* Dlana, bogat pnigtam, kopanje, 2D, POL,otrakdo7letbrazplal!no LENDAVA, Sončkov klub 12.990 vikendi do 2.3., 3* iiotei Lipa, bogat program, 2D, POL, otrok do 12 let brezplačno PORTOROŽ,1=2 17.990 do 30.3., 3* Lucija, Sončkov klub, 3/4D, NZ, izlet, kopanje, šport... cena za 2 osebil_ Monastir 76.190 4., 11.1., 5* Mahdia Palace, 7D, PDL, (dodatni teden: 20.800 SIT), polet z avstrijskih letallil! VIKEND V PEKINGU 156.000 19.2.03,3* hotel, 5D, POL, bogat program, slovensko vodenje, vstopnine vključene EGIPT, zimovaije 235.900 4.1., 4- Falcon Hills - Sharm El Sheikh, 4 tedne, all inclusive, otrok do 14. leta samo 78.710 SIT SONČEK TUI potovalni center PTUJ, Kt«mpljeva 5, teL 02/749 32 82 PTUJ / ZA CINEFILE VSEH STAROSTI Filmski abonma Kluba ptujskih študentov Eno izmed številnih področij, na katerih Klub ptujskih študentov že nekaj časa presenetljivo prodorno premaguje ptujsko zaspanost in zaprtost, je razvijanje filmske kulture. V petek, 20. decembra, se v ptujskem Mestnem kinu v organizaciji Kluba začne odvijati Filmski abonma Kluba ptujskih študentov, ki bo trajal do 25. julija 2003. Projekt ni namenjen samo mladim, temveč vsem, ki jih zanima film kot umetnost, torej vsem, ki od filma pričakujejo bistveno več kot samo predvidljivo bližnjico do solzavega srečnega konca. Tako kot nekateri dosedanji projekti Kluba ptujskih študentov (zlasti Kolnki{tin filmski krožek vsako nedeljo, poletni pregled svetovnega avtorskega filma na prelomu tisočletja Filmski kompas ali pa decembrski Festival novega slovenskega filma v Kolnkišti), je tudi Filmski abonma Kluba ptujskih študentov namenjen vsem ljubiteljem sedme umetnosti, ki na velikih platnih v naši okolici pogrešajo več svetovnih mojstrovin. Abonma sestavlja osem projekcij pomembnih filmov evropske, ameriške in azijske art produkcije — osem vrhunskih filmskih stvaritev, ki so pomembno zaznamovale devetdeseta. Filmi, ki jih v redni distribuciji slovenskih kinematografov ni bilo, temve~ ima pravico njihovega distribuiranja ljubljanski Cankarjev dom, bodo na sporedu od decembra 2002 do julija 2003, vsak mesec po en film. Projekcije filmov bodo v Mestnem kinu Ptuj vsak konec meseca v petek, in sicer ob 17.30 oziroma ob 18. uri. Izbor filmov je zelo pester. 20. Prvi film iz abonmaja, Učiteljica klavirja, bo na sporedu že ta petek decembra bomo gledali nenavadno zgodbo o težko določljivih mejah med željami po spolni izpolnitvi, ljubeznijo in posesivno-stjo Učiteljica klavirja nemškega režiserja Michaela Hanekeja. 24. januarja bo na platnu pretresljivi Lom valov Danca Larsa von Trierja, kalvarija otroško nedolžne in globoko verujoče ženske, ki zaradi nesrečnega spleta naključij in moževe bolno perverzne želje postane cipa. Potem bo prijalo nekaj bolj veselega, zato si bomo 21. februarja ogledali odlično norveško nizkoproračunsko komedijo Odpadna pošta Pala Sletauna, katere osrednji lik je poštar, ki pošiljk ne raznaša, temveč jih krade, odpira in meče stran. 21. marca bo na vrsti Koliko je tam ura? tajvanskega režiserja Tsai Ming-lianga, neverjetno domiseln film o človeku, ki zaradi potrebe po simbolni vezi z žensko kompulzivno nastavlja taipejske ure na pariški čas. 25. aprila bomo gledali Človečnost slavnega Francoza Bruna Dumonta, meditacijo o osamljenosti in brezdelju v podeželski severovzhodni Franciji. 23. maja bo na sporedu ameriški film Hitra hrana, hitre ženske režiserja Amosa Kolleka, ki se ukvarja s problematiko sodobnih ljubezenskih razmerij ljudi v srednjih in poznejših letih. 27. junija bomo v Chungking Expressu Wonga Kar-waia spoznali Hong Kong kot veliko, divje, frenetično mesto, polno sluzastih hotelov, hitrih restavracij in ilegalne dejavnosti. Filmski abonma bo zaključila Utrgana tragedija Jugoslovana Gorana Markovića, ki nas bo postavila v pogumno druščino beograjskih psihiatričnih bolnikov. Nina Milošič PTUJ / STANKA V. BENČEVIČ IN D. FIŠER V KNJIŽNICI Vonj po vinu - multimedijski projekt Prejšnji četrtek sta se v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju z multimedijskim projektom pod naslovom Vonj po vinu predstavila Stanislava Vauda Ben~evi~, kostumografka in oblikovalka tekstilij, ter Dušan Fišer, akademski slikar specialist. Kostumografka Stanislava Vauda je leta 1998 pripravila projekt Lične gospodične, ko je kot material za oblačila uporabila koruzno ličje. Tokrat je iz velikih kosov svile, obarvane v vinu, sešila kreacije in jih obogatila s kvačka-ninami iz rožja, odrezkov vinske trte, ki jih spomladi vinogradniki porežejo v vinogradih. Tudi slikarja Dušana Fišerja je vznemirila podoba vinogradov, ko še ni rasti in iz zemlje štrli le zašiljeno kolje. V to podobo je Fišer naselil privid deklice iz fotografije Stojana Kerblerja. Kot je zapisala dr. Marjeta Ci-glenečki v katalogu, ki je izšel ob projektu, sta oblikovalka in slikar povedala vsak svojo zgodbo o vinu. Njuno pripoved bi lahko pospremili z razlago o ženskem in moškem principu. Ženskega opredeljuje radostno odzivanje na bogastvo oblik in barv, ki se prepoznavajo v vinu, grozdju in trti, moški je mračnejši in povezan z mistiko haloške pokrajine. V katalogu so predstavljene nekatere kreacije in slike, verze je prispeval pesnik Aleš Steger. Razstava je bila na ogled že v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, o čemer smo že pisali. Fl PTUJ / NOVO IZ GALERIJE TENZOR Prostor 3 za ljubiteljsko kulturo V okviru tega veselega dneva slovenske kulture so v galeriji Tenzor na Ptuju odprli Prostor 3, to je tretji prostor v galeriji, ki ga namenjamo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem na različnih področjih. Vrata bo galerija odprla vsem, ki se lahko postavijo s kvalitetnimi izdelki. Namenjajo jo ustvarjalnim Ptujčanom, ki doslej niso imeli možnosti, da bi se predstavili, je na odprtju povedal direktor Tenzorja, podjetja, ki je galerijo tudi odprlo, Miran Senčar. Za svečane trenutke so poskrbele članice tria flavtistk iz ptujske glasbene šole. Prvi je priložnost v novi galeriji Prostoru 3 dobil Vojo Ve- ličkovič z lesenimi slikami -intarzijami. Tokrat je na ogled Prvi razstavljalec v Prostoru 3 je Vojo Velickovic z »lesenimi« slikami. Foto: MG postavil intarzije Gradovi na Slovenskem nekoliko drugače. Gre za že njegov četrti cikel intarzij. Začel je z narodnimi nošami nekdanje Jugoslavije, nadaljeval s pustnimi maskami in kurentom na čelu, v tretjem se je lotil portretov kot ene najtežjih stopenj oblikovanja in izražanja v intar-ziji. V srednje veliko intarzijo je "vgrajenih" okrog sto ur dela oziroma med 3 in 6 tisoč koščkov lesa. "Vojo Veličkovič je s svojimi mojstrovinami v lesu pokazal in dokazal, da je velik mojster in-tarzije, izreden poznavalec lesa in njegovega kombiniranja, potrpežljiv in natančen izdelovalec, kateremu lahko pritrdimo, da se je mogoče izražati tudi z intarzijo kot svinčnikom, čopičem in barvo," je o njegovem ustvarjanju med drugim povedala Stanka Gačnik, kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj. Razstavo intarzij je Vojo Velič-kovič posvetil Ptuju, kamor se je preselil pred 38 leti. MG PTUJ / NA OGLED DELA F. ANŽELA Neizpete likovne sanje Danes bo v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje razstave o delu in življenju akademskega slikarja Franceta Anžela. Razstavo je postavila kustodinja galeristka Stanka Gačnik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki nam je predstavila že nekoliko pozabljenega umetnika iz Ptuja. France Anžel se je rodil leta 1940 na Ptuju. Po končani gimnaziji je študiral na Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral in končal še specialko za restavratorstvo. Veliko se je ukvarjal z ilustracijo in oblikovanjem različnih revij in časopisov. Bil je prvi tehnični urednik Nedeljskega dnevnika. Razpet med vsakdanjim zaslužkom in nenehno željo ter nujo po likovnem France Anžel. Foto: Fl ustvarjanju, je omahnil in umrl, star 37 let. France Anžel je postal ena osrednjih likovnih oseb v takratnem Ptuju, ki se je lahko postavil ob bok starejšim stanovskim kolegom. Kot je dejala Stanka Gačnik, lahko Anželovo slikarsko zapuščino razdelimo na štiri dele: risbe, ilustracije, grafike in akvareli. Svoj vrh je dosegel v risbi in ilustraciji, katerima je posvečal tudi največ svoje energije. Literarne zgodbe je ilustriral z enkratnim občutkom za dramatičnost, omejil se je na nekaj bistvenih linij, s katerimi je na zelo preprost način poudaril in izrazil čisto otroško dušo, komične situacije ali trpke življenjske zgodbe. V grafiki in akvarelni tehniki pa je upodabljal predvsem pokrajino. Razstava bo razdeljena v tri sklope: ptujsko - gimnazijsko obdobje, ljubljansko - študijsko obdobje in umetnikova zapuščina. Franc Lačen FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH PRED 40 LETI Spoznajmo tudi napol zamol~ano ••• Zadnje nadaljevanje Podobne neprijetne razmere in mučna zaslišanja so doživljali tudi tisti, ki so se prve tedne po koncu vojne vračali s prisilnega dela v Nemčiji. Občan iz Pod-lehnika, ki je bil 4 leta v Nemčiji kot vojni ujetnik kraljeve jugoslovanske vojske, je doživljal večdnevna mučna zaslišanja v taborišču, preden mu je uspelo dokazati resnico, potem so ga izpustili in se mu celo opravičili. Tisti slovenski mobiliziranci, ki so jih vračali predvsem Angleži z vlakom prek Jesenic, so naleteli na najslabše. Strpali so jih v taborišče v Begunju, kjer so "švabske pse" še posebej maltretirali in zasliševali več kot en mesec, preden so jih povsem izčrpane poslali domov, nekaj pa so jih že prej poslali - neznano kam! Se huje je bilo v taborišču pri Radovljici, kjer je bilo 5 barak za vojne ujetnike. Priče, ki so preživele vse to, trdijo, da je v obeh taboriščih na Gorenjskem izginilo nad tisoč Slovencev -vračajočih se vojnih ujetnikov pred uradno amnestijo. Arhivskih dokumentov o tem ni, vsaj znano ni, če še sploh obstajajo. KOLIKO JE BILO VSEH ŽRTEV Nesporna je ugotovitev, da je Slovenija ena redkih držav v Evropi, v kateri še ni točno ugotovljeno, koliko ljudi je izgubilo življenje v drugi svetovni vojni in zaradi nje, to je od 6. aprila 1941 do leta 1946. Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani že 5 let zbira podatke o vseh smrtnih žrtvah in so doslej zabeležili čez 70.000 imen, pred njimi pa je še veliko dela, zato so si delo na Kraj - območje Prebivalcev Padli in pogrešani % glede na v letu 1942 mobiliziranci štev. prebivalstva Cirkulane 2.840 62 2,18 Gorišnica 3.631 77 2,12 Majšperk (KS) 2.286 38 1,66 Podgorci 1.592 32 2,00 Trnovska vas 1.336 27 2,00 Zavrč (občina) 1.761 17 1,00 @etale (občina) 2.126 49 2,11 tem področju podaljšali še za 3 leta. Ugotavljajo, da je predvsem območje Stajerske še najmanj raziskano, kar še zlasti velja za žrtve, ki so bile prisilno mobilizirane v nemško vojsko. To potrjuje predvsem podatek, da imajo doslej naštetih le 2.183 padlih v nemški vojski, to je po grobi oceni le šestina dejansko padlih in izginulih v vojni. Navedena ocena izhaja iz podatkov, ki jih že imamo zbrane na ptujsko-ormoškem območju in so za posamezne kraje kar najbolj točni glede na možnosti ugotavljanja v sedanjih razmerah. To kaže tudi sledeča tabela (spodaj): Na območju sedanje občine Zavrč je bilo izraženo v odstotkih najmanj padlih, zato pa so bile večje žrtve v drugih skupinah: 14 padlih borcev in ustreljenih talcev, 8 civilnih žrtev vojnega nasilja. Prav tako je tudi na območju Majšperka padlo večje število borcev in talcev kot v drugih navedenih krajih. Na podlagi navedenega prikaza lahko stvarno ocenjujemo, da je na ptujsko-ormoškem območju padlo in preminilo v nemški vojski 2% takratnega prebivalstva, to je najmanj 1.500 pretežno mladih človeških življenj. Ali bomo spo- sobni zbrati podatke o vseh teh žrtvah? Na območju mest Ptuja in Ormoža najbrž ne. Po manjših občinah, župnijah in krajevnih ter drugih lokalnih skupnostih pa bo to možno, treba je le, da v vsakem okolju k zbiranju podatkov pristopijo z odgovornostjo in strokovnostjo ter s spoštovanjem do svojih prednikov. VIRI: Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni, Celje 2001 avtorji: I. del: dr. Marjan @nidari~, Nemška mobilizacija na slovenskem [ta-jerskem 1942-1945 II. del: Jože Dežman, Niso se predali - preživetvena trma gorenjske generacije 1916-1926 III. del: Ludvik Puklavec, Interpretiranje dokumentov in komentiranje Dr. Danilo Turk: Mobilizacija Slovencev in mednarodno pravo, Zbornik 1. posveta, Maribor 1992. (Opomba: Dr. Danilo Turk je danes pomo~nik generalnega sekretarja OZN) Dr. Milan @evart, Prebegi prisilno mobiliziranih Slovencev iz nemške vojske, Zbornik 2. posveta, Maribor 1994 Franc Fideršek, Mobiliziranci v nemško vojsko v takratni ob~ini @eta-le, Zbornik 1. posveta, Maribor 1992 - isti - Kot topovska hrana v nemški vojski, Zbornik 2. posveta, Mari-bor1994 - isti - Mobilizacija posameznih letnikov ni bila enkratno dejanje, Zbornik 3. posveta, Maribor 1996 - isti - Eviden~ni listi ~lanov društva mobiliziranih Slovencev, Obmo~-ni odbor Ptuj - Ormož - isti - osebna doživetja, pripovedovanja posameznih neposrednih udeležencev in prou~evanja raznih dokumentov in podatkov. Kuharski nasveti Sadni kruh Sadni kruh je ena izmed značilnih jedi, ki jih pripravljamo v božičnem času. Glede na okus in dodatke sadja je toliko vrst tega kruha, kolikor ljudi ga pripravlja. Priprava sadnega kruha ni tako zapletena, kot se nam sicer zdi, in tudi okus pridobimo glede na dodatke suhega sadja, ki ga dodamo. Nekoliko več težav nam povzroča sadni kruh, ki ima zelo velik odstotek dodanega suhega in namočenega sadja, ko gre za več dodanega sadja, kot je testa. V tem primeru ga skoraj vedno pečemo v modelu, saj drugače ne ohrani lepe oblike. Je pa tak sadni kruh zelo sočen, okusen in tudi energijsko bogat. Tistim, ki se priprave sadnega kruha ne lotite pogosto, priporočam, da za uvod pripravite sadni kruh tako, da vzamete na 1 kilogram moke 30 do 40 deka-gramov sadja. Na kvaliteto sadnega kruha vpliva tudi moka. Uporabimo moke, ki vsebujejo več lepka, torej p{enične vrste moke. Te moke sicer vpijajo več vode, vendar zaradi tega kruh, naj bo sadni ali ne, lep{e vzhaja. Od količine in kakovosti lepka je odvisno tudi, kako luknjičava bo sredica in kak{en volumen bo imel kruh. Moko za sadi kruh pred uporabo presejemo in jo ogrejemo. Lahko uporabimo samo gladko p{enično moko, lahko vzamemo pol ostre, pol gladke moke ali del gladke moke zamenjamo s polnozrnato p{enično moko, lahko pa del p{enične moke zamenjamo tudi z rženo moko. Pri pripravi sadnega kruha kot rah-ljalno sredstvo uporabimo kvas; na kilogram moke ga uporabimo 3 do 4 dekagrame. Kot vzhajal-no sredstvo pa lahko uporabimo tudi kislo testo, ki sadnemu kruhu da posebno svežino in svojstven okus. Pomembna je tudi priprava suhega sadja. Da dobimo okusen sadni kruh, uporabimo več vrst suhega sadja: krhlje suhih jabolk, hru{k, slive, suhe fige. Slive lahko zaradi barve zamenjamo tudi s suhimi marelicami. Uporabimo tudi suho lupinasto sadje, dodamo na primer malo celih in popraženih le{nikov ali olupljenih in popraženih mandljev. Prav tako na okus sadnega kruha vpliva, če dodamo {e vsaj eno vrsto kandiranega sadja; to so lahko kandirane če{nje ali druge kandirano južno sadje, kot so oranže ali limone. Sadni kruh lahko izbolj{amo {e z začimbami in di{avami. Tako mu okus lahko izbolj{a-mo z dodatkom mletega cimeta in mletih klinčkov. Če želite, da bo sadni kruh tudi sladek, lahko nekaj sladkorja dodamo k moki. Za nekoliko manj sladke okuse pa bo dovolj sladkorja iz sadja, ki ga uporabimo pri pripravi sadnega kruha. Okusnej{i sadni kruh dobimo, če sadje, ki je nekoliko bolj čvrsto, najprej narežemo na ma-nj{e enako velike ko{čke in ga PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 413. NAD. Duâevno z^d/avje oJ/ok in njJadosJnj^^^ov 125. nadaljevanje Družina in duševno zdravje otrok -7. nad. Raziskave in klinične izku-{nje iz strokovne obravnave otrok z različno problematiko na področju du{evnega zdravja nizajo vrsto potrditev, da du{evne motnje star{ev lahko resno ogrozijo zdrav du{evni razvoj otrok. Znane so posledice alkoholne in drugih odvisnosti za otrokovo samopodobo in sposobnost obvladovanja stresov ter kasneje kot posledica, tudi velika možnost razvoja otrokove odvisnosti od teh ali drugih psihoaktivnih snovi. Otroci in mladostniki s psi-hotičnimi starši imajo neredko v vsem svojem razvoju težave v odnosu do stvarnosti ali pa so travmatizira-ni zaradi relapsov bolezni, hospitalizacij in dolgotrajnih in postopnih vračanj bolnega starša v delovno življenje. Depresija enega od rodi- teljev, ne glede na možnosti genetske zasnove bolezni, vpliva na vzgojo prek črnogledosti, pasivnosti in socialne izolacije starša, ki je depresiven. Različne nevrotične motnje pri starših povečujejo možnost, da bo otroku v družini dodeljena vloga, ki je nevrozi starša kakorkoli komlementarna ali izrazito simetrična. Osebnostne motnje staršev so pogosto povezane z motenimi odnosi v družini, manipuliranjem, nasilnostjo, zlorabo te ali one vrste, ali pa kar vseh (telesne, psihološke in spolne). Naslednjič pa bomo zaključili s temo o družini in njenem vplivu na duševno zdravje otrok. čez noč namočimo v mešanici naravnega žganja ali ruma in ga lahko prav tako še odišavimo z limono, cimetom, klinčki in dodatno sladkamo. Če pa so vaši jabolčni krhlji precej trdi, jih narežite na majhne koščke, prilijte malo vode in jih na hitro prekuhajte. Tudi če jih narahlo prekuhamo, lahko sadje še dodatno odišavimo s cimetom, mletimi klinčki, limono in sladkorjem. Ko se krh-lji rahlo zmehčajo, jih na hitro s cedilko poberemo iz tekočine, tekočino do mlačnega ohladimo in z njo zgnetemo kvašeno testo. Sadni kruh pripravimo tako, da damo 4 dekagrame kvasa v toplo vodo, dodamo žličko moke in žličko sladkorja in gladko premešamo ter damo vzhajat na toplo. Posebej presejemo kilogram gladke moke, ji dodamo žličko soli in 3 žlice sladkorja. Posebej na majhne kocke narežemo 15 dekagramov suhih jabolk in jih damo v vodo ter jih na hitro prevremo. Krhlje odce-dimo in vodo do mla~nega ohladimo. Posebej narežemo še 10 dekagramov suhih fig, 10 deka- gramov suhih marelic in 5 dekagramov suhih hrušk. Če so hruške zelo trde, jih na hitro pokuhajte zraven jabol~nih kr-hljev. Vzhajan kvas vsipamo k moki. Moki dodamo še žli~ko mletega cimeta in žli~ko mletih klin-~kov. S pomo~jo vode, v kateri smo kuhali krhlje, zgnetemo kvašeno testo. Ko je dovolj ela-sti~no, dodamo vse narezano sadje ter še 10 dekagramov pre-praženih in olupljenih lešnikov in 5 dekagramov poljubnega kandiranega sadja. Testo gnete-mo še toliko ~asa, da se sadje enakomerno porazdeli, nato ga razdelimo na dva enaka dela. Iz njih lahko oblikujemo dva manjša hlebca in ju damo v manjše slamnja~e na pomokano krpo, da testo vzhaja. Lahko pa testo damo v pravokotni pomaš~en peka~ in prav tako pustimo, da vzhaja. Sadni kruh naj na toplem vzhaja tako dolgo, da je testa enkrat ve~, kot ga je bilo pred vzhajanjem. Nato kola~e vsipa-mo na peka~, po vrhu lahko potresemo še s kandiranim ali lupinastim sadjem in pe~emo pri temperaturi 200°C eno uro. V zadnji tretjini pe~enja lahko temperaturo zmanjšamo na 180° C. pe~en sadni kruh ohladimo in ponudimo. Nada Pignar, profesorica kuharstva KRVODAJALCI 3. december - Jelka Kovačič, Trate 10; Tadej Lukman, Obrež 117; Branko Škrinjar, Obrež 96; Zdravko Hlebec, Kog 107; Robert Horvat, Lača ves 33; Janez Lukman, Partizanska 9/a, Srediče ob Dravi; Ivan Lukman, Obrež 117; Mojca Kovačič, Trate 10; Stanko Ze-bec, Središče ob Dravi; Biserka Brumec, Godeninci 39; Danica Kocen, Godeninci 49; Anton Horvat, Godeninci 9; Tatjana Skoliber, Obrež 14; Franc Frlež, Obrež 114; Dušan Šavo-ra, Partizanska 7/a; Marija Mar-čec, Središče ob Dravi, Silva Horvat, Šinkova 2, Središče ob Dravi, Ivan Šavora, Poštna 19, Središče ob Dravi; Saša Thoma Wunderling, Godeninci 39; Matjaž Bedrač, Kog 107; Dušan Rotar, Središče ob Dravi; Boštjan Kuharič, Obrež 26; Marija Vesenjak, Placero-vci 1 ; Anton Potočnik, Vareja 65; Aleš Pirnat, Finžgarjeva 21, Ptuj; Stanko Bosilj, Turški Vrh 98; Sergej Rimele, Štrafelova 34; Jože Bezjak, Bukovci 109; Jože Grula, Skorba 41/c; Rajko Majerhofer, Hajdoše 40; Ernest Zavernik, Grajena 28; Marjan Drevenšek, Ormoška 2; Martina Florjanič, Strelci 9; Franjo Vrbanec, Kajuhova 9, Ptuj; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Tone Javernik, Križni Vrh 29; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a; Dušan Pšajd, Ul. 5. prekomorske 19, Ptuj. 5. december - Viktorija Ci_gla-rič, Hranjigovci 26; Darko Cuš, Mezgovci 64/a; Tomi Niedor-fer, Opekarniška 15/a, Ormož; Marijan Pučko, Žerovinci 35; Franc Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; erna Furek, Skorba 18; Terezija Potočnik, Jiršo-vci 47; Rudi Fridl, Ločki Vrh 27; Andrej Pohl, Draženci 21; Simon Gomzi, Novinci 33; Boža Meglič, Levanjci 2/a; Franc Bezjak, Majšperk 85; Janez Turn-šek, Gerečja vas 40/c; Jožica Krsnik, Popovci 10/a; Franček Lenart, Jiršovci 51 ; Milena Mur-šec, Ločki Vrh 28; Jakob Jan-žekovič, Strejaci 7; Slavko Arnejčič, Turški Vrh 28; Srečko Kosec, Draženci 22; Danica Prapotnik, Breg 5; Janez Krajnc, Korenjak 6; Andrej Buk-vič, Draženci 34/d; Marija Voda, Dolič 10; Anica Horvat, Placar 25; Marjetka Potrč, Trnovska vas 39/b; Boris Golob, Strelci 10; Karl Furek, Draženci 87/a; Milan Arnuš, Arbajterjeva 8; Viktorija Šenkiš, Podvinci 95/a; Dušan Furek, Draženci 87/a; Marjan Lenart, Strmec 3/b; Srečko Roškar, Biš 53; Mirjana Rodvajn, Ul. heroja Lacka 4, Ptuj; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Brigita Cuš, Mezgovci 64/a; Ignac Sluga, Levanjci 26; Franc Kukovec, Placar 7/a; Srečko Gerečnik, Gubčeva 6, Ptuj; Martin Potočnik, Kovača vas 35, Slovenska Bistrica; Slavko Cizerl, Tomšičeva 40, Slovenska Bistrica; Jože Kram-berger, Cirkovce 60/c. Zahvala bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: Marjeta Kavčič, Ptuj 5.000,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispe-vana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU !//tovi 2e pobeJjeni Bela zima je minule dni bolj za pokušnjo prekrila po~ivajo~e vrtove s snežno odejo. Zimska ohladitev je prišla še o pravem ~asu, da je zadržala prezgodnje brstenje pri nekaterih drevninah zaradi letošnjih jesenskih vremenskih razmer in da bo narava v vrtu nemoteno nadaljevala zimsko mirovanje. V SADNEM VRTU prenehamo opravila pri sadnem drevju, ko povprečne dneve temperature padejo pod zmrzišče, in jih nadaljujemo šele po odjugi. Sajenje sadnega drevja, ki ga je prekinila zmrzal zemlje, nadaljujemo šele po otoplitvi, priporočljivo pa ga je odložiti na spomladanski čas. Sadike skozi zimo zavarujemo tako, da jih zakopljemo v vrtno zemljo, pri čemer naj bo z zemljo osipano in pred zmrzaljo zavarovano tudi cepilno mesto. Sadike lahko zakopljemo tudi povezane snope, a morajo biti med koreninami skrbno zasipane s prstjo, da se v zračnih prostorih korenine ne bi posušile. Korenine in koreninske vratove zaščitimo pred glodalci - voluharji in poljskimi mišmi - z gostim žičnim pletivom, nadzemne dele sadik pa prav tako zavarujemo pred poškodbami, ki jih lahko povzroči divjad. Obdelava drevesnih kolobarjev, ko je zemlja v zmrzlem stanju, ni le težavna, temveč škodljiva, ker se s prekopavanjem zaledenelih grud poškodujejo vrhnje sesalne, za prehranjevanje sadnega drevesa najpotrebnejše korenine. Ko vrtnih tal ne prekirva snežna odeja, je mogoče površinsko trošenje zemlje kompostovke. Z njo tla zastiramo, da so toplejša, jih pognojimo in izboljšujemo njihov zlog. Za površinsko trošenje je priporočljivo kompost presejati, s čimer ločimo še nestrohnele organske ostanke, te pa pomešamo v novo nastajajoči kompost, da z njim pospešimo procese trohnenja in pretvorbo sveže organske mase. Po dolgi in za jesenska opravila v sadnem vrtu ugodni jeseni se nadejamo krajše zime. Po dveh in pol mesecih se bodo ob ugodnih vremenskih razmerah že pričela zgodnjespomladanska opravila pri sadnem drevju. Izrabimo tas čas za vzdrževanje in pripravo sadjarskega orodja. Sadjarske nože, škarje in žagice naostrimo, po potrebi popravimo in naoljimo, saj bomo po tem orodju najprej segli. Če bo potrebno katero orodje nadomestiti z novim, izbiraj-mo najkakovostnejše, da bo delo z njim lahko, reznine pa čimbolj gladke. Orodje, ki veje na reznini cefra, mladike pa stiska in zmečka, je za sadni vrt neuporabno. Rezervoarje na sadni škropilnici umijemo z mlačno vodo in izpla-knemo, po potrebi porabimo tudi pomivalne pripravke, da zanesljivo odstranimo usedline. Cevovode na škropilnici, škropilne palice in tlačne cevi izpraznimo ostankov škropiv in osušimo, tesnila in razpršilne šobe pa očistimo in naoljimo. OKRASNI VRT v prehodu iz jesenskega v zimsko obdobje spremeni svojo podobo. Spečo naravo v bivalnem okolju odeneta ivje ali snežna belina in jo v teh predprazničnih dneh spremenita v sanjski in pravljični svet. Zimske idile ne moremo prenesti v dom, bo pa prenešenega nekaj, kar nas bo spominjalo še na zeleni del leta. Vejice zimzelenih rastlin (lovorikovca, bodike, bele omele in podobnih listavcev), ki smo jih narezali za ozelenitev doma, nabirajmo in režemo, ko niso v zmrznjenem stanju, narezano zelenje pa nekaj ur ali kakšen dan odložimo v hladen prostor - hodnik ali podobno, da za lepe zelene liste nenaden prehod iz hladnega ozračja v topel prostor ne bo škodljiv. Najpristnejša je namestitev praznične jelke, vzgojene v vsebniku s koreninsko grudo. Živi drevešček negujemo kot vse druge lončnice, ga zalivamo, v suhih prostorih mu svežimo igličevje, po uporabi pa posadimo v vrt. V ZELENJAVNEM VRTU so gredice in zimski posevki vrtnin prekriti s snežno odejo. Sneg tla in rastlinje najbolje varuje pred izsuševanjem in zmrzaljo. Vrtnin, ki so pod snegom namenjene za sprotno uporabo, ne nabiramo v zmrzlem stanju. Zmrzli listi in stebla so lomljivi, hitro in prisilno odtajevanje pa jim poškoduje celice, da so neuporabni. Motovilec, radič, brstični ohrovt in druge zelenjavnice nabiramo šele po odjugi, ko se rastline naravno odtalijo. Sproti, ko pobiramo zelenjavo, in po vsaki odjugi z gredic odstranimo odmrle in pozeble vrtnine ali njihove ostanke, da preprečimo razvoj rastlinske plesni, ki se pozimi na vlažnih tleh bolj širi kot poleti, ko se propadajoči rastlinski ostanki na gredici hitreje posušijo. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, od 23. do 25. decembra, zaradi korenike 19. ter 26. do 29. decembra, zaradi lista 22. in 23. ter 30. in 31. decembra ter zaradi cveta 20. in 21. ter 29. in 30. decembra. Če temperature dovoljujejo, režemo starejše sadno drevje in sadimo sadne sadike, ko zemlja ni zmrzla v dneh za plod, setev zelenjav-nic, ki jih sejemo v okenska korita, setvenice in rastlinjake, v dneh, priporočenih za list, jelke za okrasitev pa bodo najdalje zadržale iglice, če jih bomo sekali v priporočenih dneh za cvet. Miran Glušič, ing. agr. mm--- Družba za časopisno in radijsko d^avnost RADiO-TEDNiK, d.o.o, RADiO-TEDNiK p.p. 95, Rafčeva 6,2250 l>tui tei.: 0g/74»a4-1Q, faks: dektronsb poŠta: nabiralnikdradio-tednilul spletne strani: httpiTTwww.rBaiôiednlk^l MARIBOR / KIBLIX - PRVI MEDNARODNI LINUX FESTIVAL Ptujiani zmagali na tekmovanju vdiranja v profesionalno postavljen strežnik V začetku novembra je v Mariboru potekal 1. mednarodni festival KIBLIX. Tema festivala so bile informacijske tehnologije in operacijski sistem Linux. V prostorih Multi-medijskega centra Kibla in Narodnega doma so potekala predavanja o aktualnih temah, ki so zajemala področje mobilne telefonije, varnosti na internetu in operacijski sistem Linux. Pogostitev za najboljše hekerje - ekipo Ptuja. Foto: Matrix Festival je bil tematsko razdeljen na tri večja področja informacijske tehnologije, in sicer mobilno telefonijo, varnost omrežij in internet (s poudarkom na sistemih Linux) ter predstavitev operacijskega sistema Linux. Ob predavanjih je potekal tudi zanimiv spremljevalni program, kjer so se računalniški navdušenci pomerili v tekmovanju vdiranja v sistem (Hacking contest) in tekmovanju za najlepše urejeno namizje (Desktop contest). Tekmovanja vdiranja v strež- nik se je udeležila tudi ekipa iz Ptuja (predstavniki podjetja In-tera), ki je nastopila več kot odlično in zmagala v konkurenci 8 ekip ter nekaterih posameznikov iz celotne Slovenije. Za vdor v sistem so porabili dobre 3 ure in za nagrado prejeli nagrado pokrovitelja - strežnik, v katerega so vdrli. Kot zanimivost povejmo, da so v sistem vdirali tudi predavatelji (strokovnjaki iz Anglije in Švedske) in za vdor v sistem porabili 2 uri. Marjan Ostroško DECT - Brezžiina telefonija DECT (digitally enhanced cordless telecommunications) je med nami že nekaj let. Večina ga pozna tudi pod imenom Gigaset, ki je blagovna znamka Siemensovih brezžičnih DECT telefonov. Ta nemški proizvajalec ima velik tržni delež v DECT telefoniji, ni pa edini, tu je še mnogo proizvajalcev, npr. Philips, Sagem, Alcatel ter drugi. Spustimo se v tehnične podrobnosti; DECT je precej podoben sistemu GSM, uporablja isti tip radijske modulacije, deluje na visokem frekvenčnem področju, ki je zelo blizu tistega namenjenega sistemu GSM 1800, poleg tega je povsem združljiv s standardom ISDN, omogoča pa tudi visoko stopnjo zasebnosti prenosa podatkov in govora. DECT brezhibno podpira prenos podatkov s hitrostmi do več kot 500 kbit/s. Tovrstni telefoni imajo dva sestavna dela: bazno postajo in eno ali več slušalk. Bazna postaja skrbi za povezavo z omrežjem telekomunikacijskega operaterja, obenem pa ima na grbi radijsko povezavo z mobilnim delom, najsi bo to slušalka ali kakšen drug kos DECT opreme. Sodobne bazne postaje omogočajo podporo ISDN, nudijo več hkratnih pogovorov in priklop na medmrežje ter lahko delujejo tudi kot telefonski odzivnik. RADIO)))TEDNIK Spoštovani, postanite naročnilc/naročnica Tednilo\?£A:o med 21. in 22. ui 10. KASETA IN ZGOŠČENKA ROMANE KRAJNCAN Káio nima hlai? že hudomušni naslov nove plošče Romane Krajnčan nam zagotavlja, da nas bo njena vsebina preprosto navdušila in popeljala v svet otroške igrivosti, zvedavosti in prisrčnosti. Znana imena avtorjev tekstov in glasbe in seveda tudi izvajalcev pa so porok nesporne kakovosti, kar je izjemno pomembno, predvsem zato ker je plošča namenjena najbolj občutljivi populaciji — otrokom. Dvanajst pesmic, vsebinsko pestrih in po večini humornih, je uglasbeno z veliko mero poznavanja otrokovih glasovnih in ritmičnih sposobnosti, za kar sta poskrbela avtorja glasbe Lojze in Romana Krajn~an. Pisana dru{čina odličnih sodelavcev, tako pesnikov kot glasbenih izvajalcev, ki sta jih Lojze in Romana povabila k sodelovanju, pa nam zagotavlja nesporno kakovost celotne izvedbe. Besedila so prispevali odlični pesniki: Bina [tampe @mavc, Kajetan Kovi~, Andrej Rozman Roza, Ksenija [oster Olmer, Miša Čermak, Berta Golob, Zvezdana Majhen, Marko Kočar, Marička Cilenšek. Glasbo izvajajo: Saša Olenjuk — kitara, violina, Primož Grašič — kitara, Ratko Divjak — bobni, Aljoša Jerič — tolkala, Kristijan Krajnčan — violončelo. Lojze Krajnčan je avtor vseh priredb, hkrati pa je bdel nad projektom tudi kot glasbeni producent. Otroški pevski zbor O[ Predo-slje daje glasbenim izvedbam čar spontanega otroškega veselja. Zgoščenka je bila posneta v studiu POET v Kranju s ton- skim mojstrom Igorjem Potočnikom. Romano Krajnčan otroci že dobro poznajo, saj za njih in z njimi prepeva že trinajst let. Kjerkoli jih obišče, jo sprejmejo z navdušenjem in njeni Murenč-ki, Račke, Tuba Luba, Gusarji so že prave ponarodele pesmice, saj jih otroci povsod znajo in prepevajo. S svojo doživeto interpretacijo in občutkom pritegne otroke k sodelovanju, jih uči prstne in ritmične igrice, njene kasete in plošče pa so pravi zaklad za naše najmlajše. HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI (Harry Potter and the Chamber of Secrets) Producent: David Heyman, Tanya Seghatchian; Scenarij: Steven Kloves, J.K. Rowling (knjižna predloga); Igrajo: Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint, Richard Harris, Kenneth Branagh, Robbie Col-trane Za ljubitelje čarovnij, pravljičnih prikazni in akcije je tu še ena poslastica. Če vam je bil všeč prvi del Potterjevih pustolovščin, potem vam bo ta še bolj. In obratno. Po podiranju rekordnih vsot, ki jih je prinesel Harry Potter do zdaj, ni ni~ ~udnega, da so se odlo~ili posneti {e drugi del. Zgodba se nadaljuje tam, kjer se je v prvem delu kon~ala. Harry Potter (Daniel Radcliffe) mora celo poletje prena{ati brezsr~no teto Petunijo (Fiona Shaw) in strica Vernona Durs-leyja (Richard Griffiths) ter njuno zgražanje nad njegovimi magi~nimi sposobnostmi. Har-ryjeva najbolj{a prijatelja Ron Weasley (Rupert Grint) in Her-miona Granger (Emma Watson) sta o~itno pozabila nanj, saj nista odgovorila niti na eno od njegovih pisem. Nenadoma pa se v Harryjevi spalnici skrivnostno pojavi hi{ni vilinec Tra-pets in ga posvari pred veliko nevarnostjo, ~e bi se posku{al vrniti na Bradavi~arko, akademijo za ~arovnike in ~arovnice. Trapets je v svoji silni vmemi, da bi mlademu gryfondomovcu prepre~il vrnitev na Bradavi~-arko, poskrbel, da Ronova in Hermionina po{ta ni pri{la do Harryja. Toda vedno odlo~nega Harryja re{ijo iz neprijaznih krempljev Dursleyjevih Ron in njegovi bratje - in ga odpeljejo v toplino doma Weasleyjevih. Nenavadni dogodki Harryju in Ronu onemogo~ijo vstop na peron 9 ... Ekspresni vlak za Bradavičarko je zamujen. Fanta pa nočeta zamuditi začetka novega šolskega leta in v sili odpotujeta na Bradavičarko kar z letečim avtomobilom. Domišljavi Sharmer je lačen pozornosti, ki se ji Harry izmika, in se vse prerad druži z Sli i' - , Mj mladim junakom Bradavičarke. Vendar niti Sharmer ne zna pojasniti zlovešče neznane groze, ki ima v krempljih šolo. Toda Harry svojih prijateljev ne bo pustil na cedilu; s pomočjo Slatana Sharmerja ali brez njega se bo spopadel s temačno silo, ki se skriva v njegovi ljubljeni šoli. V prvem delu Harryjevih čarovniških podvigov je bil potreben dolg uvod, v katerem se srečamo z magijo, kraji in juna- ki. V Dvorani skrivnosti pa pademo naravnost v zgodbo in v pustolovščino, ki je temačnejša in zabavnejša, Harryjev lik pa se znajde v novih okoliščinah. Prvi film je govoril o tem, kako Harry spozna, da je pravzaprav čarovnik. V nasprotju z zanimivimi in pomembnimi liki, ki ga obkrožajo, je Harry nekako pasiven in pride na svoj račun šele sredi filma. V Dvorani skrivnosti kaže Harry že od začetka veliko več samozavesti in moči. Zadnje besede prvega filma so kot začetek drugega, Harry reče 'Ne grem domov, ne zares', ker je spoznal, da je njegov dom Bra-davičarka in da sodi tja. Toda ko se na začetku Dvorane skrivnosti vrne na Bradavičarko, odkrije, da njegovi šoli, njegovemu domu grozi velika nevarnost, in odloči se, da ga bo branil. Film je zanimivo dogajanje, primerno za otroke vseh starosti — od 5 do 95. Darja Pristovnik ■^■no NAGRADNO VPRAŠANJE Kdo je glavni igralec v filmu Harry Potter? Odgovor:_ Ime reševalca:_ Naslov:_ Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujslo ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 i A CC tffTl RAČUNOVODSTVO IDA LOR-BER, s.p., tel.02/771-01-90; 795-02-40, GSM 041 934-650, obveščam stranke, da sem razširila dejavnost računovodskih storitev v centru Ptuja, Ulica heroja Lacka 10 - III. nad., v novem Grajevem posl. objektu. Ugodne cene nudim malim NUDIMO UGODNA posojila za dobo 6 let za zaposlene in upokojence, možna obremenitev za več kot 1/3 plače ali pokojnine. VIVA, Matej Prapotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj. Tel. 02 748 15 00 ali 041 325-923. ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Mi-lenkovič, dr. vet. med., s.p. Kettejeva ul. 11, PTUJ. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52. TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190. POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, lizingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p., Hausen-bichlerjeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 .571-.5.5-.5.5. MOTORNA VOZILA PLATIŠČA za Vojadže Creisler ter prednje in zadnje obloge, nove, prodam. Tel. 02 772-34-41. AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE. UGODNO PRODAMO: kia pride, 1997, astra 1.4 i, 1993, marea karavan, 1998, mondeo 1.8, 1993, smart, 1999, fabia 1.4, 2001, passat 1.8, 1993, passat 1.8 t, 1996, rav 4, 1996, scenic 1.6, 2000, favorit , 1994, sunny 1.4, 1993, scenic 2.0, 1997, astra 1.6, 2000, BMW 318, 1999, mercedes C 180, 1999, saxo 1.0, 1998, corsa 1.4, 1998, escort 1.6 karavan, 1997, peugeot 406, 1997, vectra 1.8 karavan, 1999, polo 1.6 classic, 1998, honda civic 1.5, 1999 , audi A6 1.8, 1995, toledo TD, 1996, golf 1.9 TDI karavan, 1994, matiz , 1998, rover 414, 1996, peugeot 406, 1995, peugeot 605, 1993...in še več. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76/a, tel. 02/78-00-550. DELO INFOKOMERC Radovan Male-šev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121. RAZNO KUPIM STARINE: pohištvo, slike, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._ ODKUPUJEM delnice Perutnine Ptuj. Ponudbe na tel. 041 400-021. DRVA hrast - akacija, 1 m, 4.000 SIT, bukev - gaber, 1 m, 6.000 SIT prodam. Tel.: 031/763-435. DELNICE KUPIM: Perutnina Ptuj, Elektro Maribor in Telekom Slovenije. Telefon 041 867-798. RABLJENE SMUČI, otroške in za odraslega, ter pancerje prodam. Tel 682-06-71._ BARVNI TELEVIZOR prodam. Tel. 041 964-204, Videm pri Ptuju 77. MAHAGONI REGAL za dnevno sobo, 1,80 m dolžine, prodam. Tel. 02 772-34-41._ MIZARSKO tračno brusilko prodam. Tel. 746-04-21. MLADINSKO SOBO zelo ugodno prodam. Tel. 041 977-882. DOBRO ohranjeno mizo, 6 stolov in kredenco za jedilnico iz masivnega lesa prodam. Tel. 02 772-34-41, ugodna cena. Nudimo vam kolesa: Felt, Scott, Univega itd. Na kolesa modelov 2002 vam nudimo 20% gotovinski popust. Za vse ostalo pa še 10% novoletni popust. Velika izbira tudi sobnih fitness naprav. Za vas prodajamo, servisiramo in svetujemo ter še in še več. Kolesarski center Bike ek, tel. 771 24 41. BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30, v akcijski ponudbi DECEMBER 2002. Cementni-narstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02/8025-303. ELEKTRONSKA POŠTA: nahira1nik@rariin-terinik «i 1PT1I1 -zzmmt: Družba za časopisno in radijsto dejavnost RADIOTEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva Ó, 2250 Ptuj, tel.: 08/749-34-10, M/V^iJJn ^Irc. ^^mncl» nn&H. naklrainlIfâraHIn^M^nlIr.el cni^trw cfmnl. httn-z/unijuj rM/^tsií4nlle cl -itojpotosbr— __iOšB^iJiflSoisaiiziaa. Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, na podlagi 51. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 70/97, 10/98, 70/00 in 51/02) in sklepa, št. 416-05-1/01, z dne 28.10.2002 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Javna držaba bo ustna dne 24.12.2002 ob 9. uri in se bo izvajala na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Predmet prodaje so odpisana osnovna sredstva in drobni inventar. Odpisana osnovna sredstva in drobni inventar ter najnižja cena za posamezno stvar, ki se bo prodajala na javni držabi, so razvidni iz seznama, objavljenega na oglasni deski v Mestni občini Ptuj. Ogled predmeta dražbe je mogoč od 8. do 9. ure dne 24. 12. 2002 na lokaciji, kjer se bo izvajala javna dražba. Pogoji dražbe so objavljeni na oglasni deski. Številka: 416-05-1/01 Detum: 28. 11. 2002 Mftsfna nhr/ina Pfiii POSLOVNA SPOROČILA Decemberske ugodnosti v Metalki na Ptuju KOTNI BRUSILNIK KB 69A classic set VIBRACIJSKI VRTALNIK S 558A KOTNI BRUSILNIK KB 4186 REZKALNIKNR2-B0SA 11.490.- # Kupcem omdja Iskra ERO v mesecu decembru podarimo koïÈek 5 36 kosi pribora! Metalka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 mM Opekarna Opte Ptuj, d.o.o., Žabjak 1,2250 Ptuj U ZA VSE OPEČNE IZDELKE Ne ZAMUDITE tradicionalne novoletne ponudbe Ceneje do 25.12.2002 oz. do odprodaje zalog -BLOK 6/1 od 76,80 siťkom z DDV -OPEČNO POLNILO od 96,00 siťkom z DDV -OPEČNI NOSILEC od 445,65 siťm z DDV -OPEČNA PREKLADA od 430,56 siťm z DDV - OPEČNI ZDROB od 11,26 siťkgzDDV KJE? Žabjak 1 vsak dan od 7-16. ure v soboto od 7-13. ure Telefon: 02/745 9000 MOJ DOM TEHNIČNA TRGOVINA Lovrenc na Dr.polju 39 Telefon: 02/790 02 01 -VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, MONTAŽA -ELEKTRO MATERIJAL -KEMIJA-BARVE -KERAMIČNE PLOŠČICE Mali oglasi: 02 / 749-34-10 02 / 749-34-39 Drago Zupanič, s.p., Gubčeva 7, Ptuj (ob mariborski cesti) Tel.: 02/788 53 97 Vam iz novega programa proizvajalca ELEKTRO IVIASCHINEN (Nemčija) ponuja: visokotlačne vodne čistilnike (AKCIJA - že od 26.980 sit dalje) kompresorje (AKCIJA - že od 34.800 sit dalje) h id rotorje (AKCIJA - že od 32.060 sit dalje) I ft orehiova rezina nabiralnik@radio-tednik.si Za najdražje, za sebe,.., za dušo. Dišave, naravna kozmetika, med iti izdelki iz medu, s\'eče in svečniki, aroma lučke, dišeče palčke, eterična olja, ročno poslikana svila, unikatni izdelki iz lesa iti gline, lončnice... ... kristal iz Rogaške, nakit iz srebra iti poldragih kamtiov, stenske in namizne ure. izdelki za dom in gospodinjsù'o, tradicionalni kitajski izdelki, poslovna darila... Sferaplastik (l,o.o. Ptujska c, 8 Ormož Trgovina, storitve, oddajiiiije poslovnih prostorov v najem ® 02/741-15-10 >u s (U >g II s (U| s: Od 1. novembra 2002 £ do 31. januarja 2003 i pri vašem prodajalcu # gospodinjskih aparatov. I gorenje NOVOLETIVA ZNIŽANJA... paličnl mešalnik MSM 5000 BOSCH 3.990,-televizor ISKRA 21 55 cm, ttx 39.990,- mikrovalovna pečica MB 395 LG 27.990,- JgmM fm ... in še veliko al(cijsl(ih cen Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, Ptuj, tel. 02178 06 430 Cene velia/o do prodaje zalog! %amnoseštvo 'DameCVrbcmcic s.p. ivioškanjciii4b, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 4i Delavnica: Bukovci 83,2281 I\1arkovci pri l>nj|u, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043 • IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. GENERALNI UVOZNIK ZA IZPUŠNE SISTEME ERNST Avtohiša HVALEČ KIDRIČEVO, Lovrenška c. 3, tel.: 799-03-10,796^1 - optimalno izločanje odvečne tekočine preko plina - močno reducirana notranja korozija - dolga življenska doba - avtomobil ne izgublja moči - velika izbira - garancija 24 mesecev - najugodnejši v svojem razredu TRGOVINA, SERVIS; HVALEČ MARJAN S.P., LOVRENŠKA CESTA 3, 2325 KIDRIČEVO TELEFON: 02 / 799 03 10 SPLOSNO STEKLARSTVO Darinka Vojsk, s.p. Ormoška c. 3,2250 Ptuj tel. in fax.: 02/775 ii91 GSM: 041/687 773 ODPRTO: od 7.00 do 15.00, v soboto do 12.00 ure IZDELUJEMO: - TERMO STEKLA - RASTLINJAKE - VETROLOVE - AKVARIJE - FAZETIRAMO IN PESKAMO STEKLA - UOKVIRJAMO SLIKE Ko zebe, je hitrost pomembna! #x% Petrol zagotavlja najhitrejšo dostavo ekstra lahkega kurilnega olja. Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico! PETROL Rabljena vozila TIP LETNIK CENA AUDI A6 1.8 T 1997 3.230.000 AUDI A6 2.8 quattro 1994 1.680.000 BMW M5 2000 11.900.000 CHRYSLER VOY 3.3 LE 1996 2.000.000 FIAT FUNTO 1.2 16V ELX 3V20 2000 1.700.000 OPEL VECTRA 1.8 1991 450.000 0PELVECTRA1.8 18VKAR 1998 2.040.000 OPEL VECTRA 2.0 6L 1991 350.000 R-CLIO 1.2 3V 2000 1.230.000 R-LAGUNA 1,8 RT 1996 1.460.000 R-MEGANE 1.9 DCI 2001 2.500.000 R-MEGANE BREAK 1,9 DCI 2001 2.57 0.000 R-MEGANE COUPE 1,6-16V 2000 2.420.000 R-LAGUNA 2,0 RXE S 1996 1.620.000 R-MASTER FURGON 2.5 D 1998 1.800.000 SEAT INCA 1.9 0 1998 1.190.000 VW CADDY 1.6 1996 800.000 RENAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus - 105 točk kontrole na vozilu - Teiinična kontrola po 2000 prevoženili kilometrili - Ftamoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna teiinična garancija (za določena vozila) Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si Mali oglasi BELA TEHNIKA UGODNO PRODAM novejši pralni stroj Gorenje, 400 obratov. Tel. 776-39-81._ PRODAM kombiniran hladinik Gorenje, brezhiben gorilnik za centralno kurjavo na kurilno olje tip man na tel. 02 772-34-41, cena ugodna. BOŽIČNA AKCIJA* BOŽIČNA AKCIJA* BOŽIČNA AKCIJA* BOŽIČNA AKCIJA od 16. 12. 2002 do 31. 12. 2002 13% gotovinski popust na vse izdelke iz programa CANDY NOVO*NOVO*NOVO*NOVO* Trgovina Elektro-Parnet Vida Per-nar~i~, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, tel. 02 779-40-51, vam nudi ugodne obro~ne nakupe 450 raz-li~nih gospodinjskih aparatov na 6,12 in 24 obrokov. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT obojestransko A4 - 12,00 sit, vezava -170,00 sit. OBIŠČITE NAS! DOM - STANOVANJE ODDAM opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel 772-29 41 ali GSM 031 744-942 NA PTUJU prodamo dvosobno stanovanje (1-nad.), vseljivo konec aprila. Tel. 031 256-656._ TRISOBNO STANOVANJE v centru Ptuja, drugo nadstropje, brez CK, kopalnica in WC posebej, prodam. Cena je 5 mil. Tel. 031 698-165. NA PTUJU prodamo enosobno stanovanje. Tel. 041 591-568. NA PTUJU kupim enosobno stanovanje ali garsonjero, v 1., 2. in 3. nad. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103. NEPREMIČNINE HIŠICO, starejšo, z 1 ha zemljišča Cirkulane-Slatina . Cena 1,9 milijona tolarjev ter hišico, starejšo, z gospodarskim poslopjem, in 1 h zemljišča ob glavni cesti Bukovci prodam. Cena 4 milijone SIT. Tel. 031/763-435._ PTUJ, večje enosobno ali dvosobno stanovanje kupim. Tel. 031 786-030. PRODAMO: nova stanovanja in parkirni prostori Drava center, nova stanovanja in posl. prostori Plantana Potrčeva; 2-sob. Ul. 25. maja; 2-sob, Slomškova; 2- sob. Gorišnica; 3-sob Volkmerjeva vseljivo takoj; 3- sob Podlehnik; 4-sob. Kidričevo. Sta novanjske hiše: nova Ormoška Sedlašek, Kicar; Hajdoše, Gubč eva; Sakušak; Senčak; Brstje; Vito marci, Draženci; Zagojiči; Moškanjci 1- in 2-druž.; Drstelja; Klepova Vareja manjša; Pacinje; Rajšpova itd. Poslovno-stanovanjske; Selska c., nova, spodaj posl. zgoraj 4- sob. stanovanje in starejša hiša ugodno; Grajena, stanovanje, bife in trgovina; Borovci; Orešje; Dolič, Placar, Grajena gostinski lokal in sta. hiša; itd. Parcele: Mariborska, Rogoznica; Dornavska c.; Dornava; Destrnik, itd. Kmetije: Lovrenc na Dr. polju zelo ugodno; Krčevia pri Vurbergu; Slov. vas starejša hiša s kurjo farmo zelo ugodno. Agencija Vikend želi vsem strankam in poslovnim partnerjem vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2003. Tel. Biš 02 7575 1101 GSM 041 955-402, Domino center 02 748-10 13 fax 02 748-10-14 www,vikend-sp.si. STARO HIŠO z 98 ari zemlje v Spuhlji prodam. GSM 041 784-796. VISOKOPRITLIČNO stanovanjsko hišo, 2 km iz centra Ptuja, prodam. Inf. na tel. 031 629-627. UGODNO prodam dvostanovanj-sko hišo, takoj vseljivo, v okolici Ptuja, z nekaj zemlje. Tel. 041 487 917 PRODAM na sončni legi vikend z vinogradom, sadovnjakom in gospodarskim poslopjem v skupni izmeri 22 a 17 m2, z vodovodom in elektriko na tel. 02 772-34-41. Cena po dogovoru. Vareja-Videm pri Ptuju. Razpored dežurstev zobozdravnikov (sobota 21. 12. 2002 od 8. do 12. ure) Irena Škornik Kostanjevec, dr. stom. ZD PTUJ V življenju le skrb in delo si poznal, od bolezni utrujen si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, nam pa zapustil si spomin. SPOMIN 14. decembra je minilo 15. leto žalosti, odkar nas je po kruti bolezni zapustil naš dragi ata, mož, dedek in tast Franc Rojko IZ VINTAROVCEV 82 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Ko stopal si na pot, se še poslovil nisi, pa kaj bi se poslavljal, saj si hotel se vrniti. Toda božja volja je hotela, da krenil si na pot, katero ti je kazal tvoj GOSPOD. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in brata Cirila Meška S HAJNDLA 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga kljub slabemu vremenu v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev ter nam izrekli sožalje. Posebno iskrena zahvala gospodu priorju - patru Albinu Žnidariču za tople in tolažilne besede ob slovesu v naši farni cerkvi ter za darovano sv. mašo. Hvala duhovnikoma gospodu Janku Štamparju - domačemu župniku in gospodu župniku Dragu Avsenaku iz Središča ob Dravi za somaševanje in pogrebni obred, ministrantom in vsem, ki so opravili molitev v mrliški vežici. Zahvala cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem društva Ormoški oktet za odpete žalostinke, govornikoma, gospodu Ivanu Hržiču in gospodu Antonu Žumbarju, nosilcem državnih simbolov in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj. Zahvala Pogrebni dejavnosti "AURA" iz Ormoža za opravljene storitve. Žalujoči: vsi njegovi Hudo je otrokom za starši jokati, še težje je materi brez sina ostati. Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna ... ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubega sina Branka Vnuka Z ZAGREBŠKE CESTE 95, PTUJ se zahvaljujemo VSEM, ki ste na ta dan odložili delo in mi izkazali pozornost, da v bolečini nisem ostala sama. Hvala vsem za darovano cvetje, svete maše, sveče ter ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala VSEM SORODNIKOM IN PRIJATELJEM, ki ste mi pomagali in stali ob strani. Posebna zahvala velja družinam BEDRAČ, SREBRNJAK in SVENŠEK. Hvala patroma za opravljen obred, zastavonoši in godbenikom za odigrano Tišino. Hvala tudi govornikoma za tako ganljive besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA. Žalujoča mama Čas celi rane, a bolečine in spomini ostajajo. SPOMIN 17. decembra mineva 15 let, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče, dedek, tast, brat in svak Janez Kostanjevec IZ BUKOVCEV Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Štirinajsti december je dan za vedno zaznamovan, za vselej si od nas odšla, a nikoli ne boš pozabljena. Dvajset let je že minilo, a naše življenje ni se spremenilo, saj kjer smo mi, si v mislih z nami tudi ti. V spomin zdaj svečke ti gorijo in rožice tvoj prerani grob krasijo. V SPOMIN Hildi [uper - Žerakovi IZ SAVINSKEGA 44 - MAJŠPERK Vsi njeni: Cirila z družino, Stane, Marjana in Silva z družino Odšla si tiho brez slovesa tja, kjer ni gorja in ni trpljenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, tete in botre Marije Repic IZ JURŠINCEV 27 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli sožalja. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Z. Zorcu za molitev in poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsi njeni Me čakaš? Na novo je posulo stezo k tebi, slišal me boš prihajati. V SPOMIN Ludviku Sitarju IZ KUNGOTE 157 25. 12. 2002 bosta minili dve leti, odkar te ni več med nami. Težko je življenje brez tebe, dragi mož. Žena Tončka Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Ane Kolednik 1918 - 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj, gospodu župniku za opravljen obred, gospe Veri za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Ptuj. Žalujoči vsi njeni V zrnu peska videti cel svet in nebo v roži na poljani, večni čas imeti v hip ujet in neskočnost obdržati v dlani. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, botre, tašče, tete, babice in prababice Terezije Hentak IZ KICARJA 59 se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so posedeli zraven nje ob studencu in ji krajšali dolg čas. Posebna hvala sosedi Nežki, ki ji je poklanjala posebno pozornost. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb. Hvala Komunali Ptuj, ki je v celoti opravila svoje obveznosti, kakor tudi zastavonoši upokojencev g. Goričanu ter gospodu Zvonku Zorcu za ganljive besede slovesa. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku ji poklonili sveče ter cvetje. Žalujoči: sin Martin z družino, hčerka Micka z družino, hčerka Rozika z možem, vsi vnuki in pravnuki SLOVENSKA BISTRICA / PREDSTAVITEV VOJAŠKE HRANE IN RAZISKAVE NJENE USTREZNOSTI Jedilniki po okusu vojakov Na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski se zavedajo, kako pomembna je prehrana na{ih vojakov, saj mora ustrezati njihovim fizi~nim in psihi~nim obremenitvam. Zato je pomembno, da je usklajena z normativi, ki predpisujejo energijsko vrednost in vsebnost hranil, vitaminov, makro- in mikroelementov ter razporeditev in {tevilo dnevnih obrokov. V raziskavi, pri kateri so sodelovali Ministrstvo za obrambo ter strokovnjaki z Instituta Jožefa [tefana in Instituta za higieno Medicinske fakultete iz Ljubljane, so ugotovili, da obroki hrane povsem ustrezajo postavljenim fiziološkim normativom oziroma jedilnikom za prehrano Slovenske vojske v miru. Poleg tega, da prehrana zdravstveno ustreza, pa je pomembno tudi to, da je hrana vojakom všeč, saj oboje vpliva na njihove fizične sposobnosti. Da bi vojakom v Slovenski vojski postregli s čim primernejšo prehrano, so sredi leta 2000 pričeli prenavljati vojaške jedilnike in od tega, da so okoli vojaške prehrane imeli v začetku v vsaki vojašnici proste roke, prešli na urejen sistem enotnih jedilnikov, ki so veljali za vse vojaške kuhinje v Sloveniji. Jedilniki, predpisani za štiri dnevne obroke, njihova povprečna cena je okoli 1000 tolarjev, v tej ceni pa ni stroškov kuhanja, so sestavljeni iz več kot petsto petdesetih preprostih in sestavljenih toplih ter hladnih jedi, sadja in pijač in so plod enoletnega testiranja po različnih vojaških enotah. Sestavljalci jedilnikov so pri tem upoštevali vse normative, saj je zanje to pomembnejše, kot samo napolniti želodce vojakom. Seveda pa so pri vsem upoštevali tudi okus vojakov. Ti jedilniki morajo vsebovati primerno razmerje beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, balastnih snovi ter vitaminov in mineralov iz vseh glavnih skupin živil, kot so meso, mleko, žitarice, sadje in zelenjava. Pri jedilnikih in jedeh, ki jih vojaki dobijo na mizo, so upoštevani tudi prazniki, tako dobijo ob božiču in novem letu dodatno še potico, upoštevani pa so tudi verski prazniki, druge zahteve posameznikov pa rešujejo poveljniki vojašnic, vendar pa, kot je bilo slišati, v Slovenski vojski v teh desetih letih ni bilo izrecnega primera, da bi kdo zaradi verskih razlogov odklanjal kakšno hrano. Ko smo novinarji povprašali, kaj vojaki najraje jedo, smo dobili odgovor, da ocvrto hrano, od dunajskega zrezka do ocvrtih piščancev pa še kakšen ocvrt krompirček bi se našel na tem seznamu. Seveda se pri tem raziskava o prehrani vojakov v Slovenski vojski ne bi smela končati, je med drugim omenil strokovnjak za prehrano dr. Dražigost Pokorn, temveč bi morali s tem nadaljevati. Ustreznost vojaške prehrane so v Slovenski Bistrici (kuhinja tukaj{nje vojašnice je bila ena izmed štirih, kjer so testirali obroke hrane) ocenjevali: Larisa Pograjc, svetovalka vlade RS, Sektor za opremljanje, Urad za logistiko MORS, prof. dr. Dražigost Pokorn, Institut za higieno Medicinske fakultete, doc. dr. Vekoslava Stibilj, Odsek za znanost o okolju Institut Jožef Stefan, mag. Cirila Hlastan Ribič, Institut za higieno Medicinske fakultete, ppk. Vladimir Maher, načelnik sektorja za logistiko GSSV, prap. Karolina Majcenovič, referentka za prehrano GSSV, in Anja Čibej, svetovalka ministra, Sektor za opremljanje, Urad za logistiko MORS. Ker smo bili ta dan tudi "civilisti" v vojašnici in smo to zdravo in po vseh normativih pravilno pripravljeno hrano tudi pokušali, moram ob koncu zapisati, da je bil obrok, ki smo ga dobili na mizo, pripravljen resnično po teh standardih. Kosilo je bilo sestavljeno iz kostne juhe, zakuhane z rezanci, pura-njega zrezka v smetanovi omaki (omaki sem se junaško odpovedala), krompirjevi ocvrtki, zelenjavna priloga in radič s krompirjem. Na voljo so nam bili še razni napitki in sadje. Ko sem ta obrok na koncu ocenila še sama, sem mu dala visoko oceno, z edino pripombo, da je bilo v juhi, kar pa je stvar okusa, mogoče za pol grama preveč soli. Vida Topolovec Kulturni križemkražem PTUJ * V Gledališču Ptuj bodo danes In jutri ob 16.30 in 18. uri predstave lutkovnega gledali{~a iz Maribora Tri zgodbe o zajcu. Predstavi sta za izven. V soboto bo ob 19.30 za izven predstava Ste-vena Berkoffa Jamr, v ponedeljek, 23. 12., pa predstava Creeps Lutza Hubnerja. Ob 9.30 in ob 12. uri bo predstava za šole in izven, ob 19.30 pa za izven. SREDIŠČE OB DRAVI * Danes ob 17. url bodo v prostorih krajevne skupnosti odprli razstavo Središče ob Dravi nekoč in danes. Avtorica Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, enota Ormož, predstavlja Središče na razglednicah in fotografijah. PTUJ * Danes ob 18. uri bo v Mi-heličevi galeriji odprtje razstave o delu in življenju akademskega slikarja Franceta Anžela. V kulturnem programu bo zapel Komorni moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna. PTUJ * Knjižnica Ivana Potrča vabi na PRAVLJIČNI VEČER ZA ODRASLE, ki bo danes, v četrtek, 19. decembra, ob 19. uri v slavnostni dvorani knjižnice. Pravljično vzdušje bodo ustvarili znani slovenski pravljičarji: Zdenka Gajzer iz Mariborske knjižnice, Tone Obadič iz Knjižnice Otona Župančiča - Ljubljana in Li-ljana Klemenčič iz ptujske knjižnice. Pravljični večer bodo obogatile go-slice, ki jih bo igrala Vita Gregorc Rošker, rojena Ptujčanka, koncertna mojstrica filharmonije in opere iz Maribora. PTUJ * Glasbena šola Karol Pahor vabi ljubitelje glasbe na Novoletni koncert, ki bo v dvorani šole danes, v četrtek, 19. decembra, ob 19. uri. Vstop prost. SLOVENSKA BISTRICA * Glasbena in baletna šola Slovenska Bistrica in Zavod za kulturo vabita na božično-novoletni koncert, ki bo danes, v četrtek, 19. decembra, ob 19. uri v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. PTUJ * V petek, 20. decembra, ob 18. uri se v Mestnem kinu Ptuj prične Filmski abonma Kluba ptujskih študentov s projekcijo filma Učiteljica klavirja. HAJDINA * V cerkvi sv. Martina na Hajdini bo jutri, 20. decembra, ob 18. uri božično-novoletni koncert, ki ga organizira Zveza kulturnih društev občine Hajdina. Nastopil bo Slovenski oktet, vstopnina je 500 tolarjev. PTUJ * V petek, 20. decembra, ob 20. uri bo v Kolnkišti otvoritev razstave mozaikov članov društva Oza-ra pod vodstvom Tomaža Plavca. ORMO@ * Jutri (v petek) bo v cerkvi sv. Jakoba ob 20. uri božični koncert, ki ga pripravlja pevsko društvo Cabaletta pod vodstvom zborovod-kinje Helene Polič Kosi. Sodelovala bosta tudi Ormoški in Ljutomerski oktet, ki delujeta pod umetniškim vodstvom Mirka Preloga. PTUJ * V petek, 20. decembra, ob 21. uri bo v Kolnkišti koncert klasične glasbe kitarskega kvarteta Armakord. Vsi člani zasedbe so študenti Akademije za glasbo v Ljubljani. Vstopnina znaša 300 SIT. PTUJ * Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov vabi na božično-novoletni koncert, ki bo v soboto, 21. decembra, ob 19. uri v cerkvi Leopolda Mandiča v Novi vasi. Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz nastaja. -2/-6 Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo V se-ve-r^ih in SV krajih bo zmeir^o, drugod pretežno oblačno, v južni polovici države bodo občasno rahle padavine, v notranjosti večinoma kot rahel sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -3, na Primorskem od -2 do 2, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem od 2 do 6 stopinj C. Obeti V petek se bo ponekod prehodno delno zjasnilo, v soboto popoldne pa spet pooblačilo. Jutra bodo hladna, najvišje dnevne temperature pa bodo okoli nič ali malo nad 0. Kulturni križemkražem VIDEM * Domače kulturno društvo vabi na prireditev Veselo v novo leto, ki bo v soboto, 21. decembra, ob 18. uri v občinski dvorani. Nastopile bodo vse sekcije KD F. Prešerna. Vstopnine ni. PTUJ * V soboto bo v viteški dvorani na ptujskem gradu praznični koncert godalnega orkestra Amadeus iz Maribora pod vodstvom Stefana Garkova. Vstopnine ni! PTUJ * V soboto, 21. decembra, ob 20. uri bo v Kolnkišti literarni večer z Dušanom Sarotarjem, ki bo predstavil svoj novi roman Mrtvi kot. ROGOZNICA * V nedeljo, 22. decembra, ob 15. uri bo v domu Slo-venjegoriške čete božično-novoletni koncert, ki ga prireja Moški pevski zbor Kulturnega društva Rogoznica v sodelovanju z Oktetom Dornava, Kvintetom Društva upokojencev Ro-goznica, Fanti treh vasi iz Lovrenca ter Starimi prijatelji iz Kicarja. SLOVENJA VAS * V dvorani GD Slovenja vas se bo v nedeljo, 22. decembra, ob 15. uri predstavilo KD Skorba s komedijo v treh dejanjih Butalci gremo naprej". PTUJ * V nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri bo v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju koncert mandolinske skupine Amos s prijatelji. Vstopnine ni. Koncert organizirajo Krščanska adventistična cerkev, Humanitarno društvo Adra in Dopisna svetopisemska šola. DORNAVA * Zasebna glasbena šola Nocturno in oktet iz Dornave pripravljata v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Doroteje božični koncert. PTUJSKA GORA * V cerkvi Matere Božje bo v torek, 24. decembra, ob 11. uri božični koncert solistov mariborske opere. Nastopili bodo sopranistka Zora Fatur, baritonist Emil Baronik in basist Alfonz Kod-rič. Na orglah jih bo spremljal Jože Vagner. VITOMARCI * KUD Vitomarci organizira Božični koncert, ki bo v domači cerkvi pred polnočnico, 24. decembra, ob 22.00 uri z nastopom domačega ženskega pevskega zbora in tamburaškega orkestra. PTUJ * Društvo izobražencev sv. Viktorina vabi na jubilejni, 10. božični koncert, ki bo 25. decembra ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Gosti bodo: Zbor sv. Viktorina, sopranistka Dunja Spruk in tenorist Janez Lotrič. POLEN[AK * Turistično društvo Po-lenšak bo uprizorilo božično zgodbo ali žive jaslice v četrtek, 26. decembra, ob 18. uri v cerkvi na Polenša-ku. Ponovitev pa bo v nedeljo, 29. decembra, ob 18. uri. PODLEHNIK * Kulturno društvo Podlehnik prireja v četrtek, 26. decembra, božično-novoletni koncert. Nastopila bosta pihalni orkester in moški sekstet. PTUJ * V blagovnici Mercator so na ogled likovna dela Branka Gorjupa. Dela bodo razstavljena do 30. decembra. SLOVENSKA BISTRICA * Do 13. januarja lahko si v galeriji Grad ogledate razstavo mariborskega slikarja prof. Bojana Golije z naslovom Ropotarnica mojih spominov in spoznanj. PTUJ * Knjižnica Ivana Potrča obvešča vse svoje bralce, da bo knjižnica 24. in 31. decembra odprta samo do 12. ure! PTUJ * Center interesnih dejavnosti bo v času božično-novoletnih počitnic za javnost odprt vsak delovni dan od 8. do 12. ure. V klubskem prostoru Centra interesnih dejavnosti je na ogled razstava Tomaža Plavca. V info točki so poleg množice informacij v tiskani obliki na voljo novi računalniki z brezplačnim dostopom do interneta in možnostjo pošiljanja elektronske pošte. V petek, 3.1.2003, bo CID zaprt. PTUJ * V razstavišču gostilne Lu-žnik na Ormoški cesti so od 18. decembra na ogled slike, ki so jih podarili udeleženci letošnjega slikarskega ekstempora Žetale 2002. Vsa razstavljena dela so naprodaj, denar pa je namenjen za obnovo zaščitene Vukove domačije v Dobrini. CRNA KRONIKA PREHITRO V KRIŽIŠČE 13. decemrba ob 22.15 uri je voznik osebnega avtomobila R. K. iz okolice Lenarta zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal izven naselja Zgornji Žerjavci naravnost skozi križišče in prek obcestnega jarka, nakar je vozilo obstalo na strehi. V nesreči se je voznik huje poškodoval in so ga odpeljali v mariborsko bolnišni- Z AVTOMOBILOM OPLAZIL PEŠKO 12. decembra ob 22.35 uri se je v naselju Zabovci zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila J. Ž., star 44 let, iz Zabovcev vozil po lokalni cesti iz smeri Spuhlja proti Markovcem. Ko je z osebnim avtomobilom dohitel peško S. K., staro 55 let iz Zabovc, je z desnim prednjim delom osebnega avtomobila trčil v levo roko peške, da jo je odbilo na bankino, kjer je obležala poškodovana. Z reševalnim vozilom so jo dopeljali v Bolnišnico Ptuj, kjer je ostala na zdravljenju. POZOR PRED PETARDAMI V predprazničnih dneh policisti opozarjajo na previdnost pri uporabi pirotehničnih sredstev, predvsem petard in različnih raket. Pri tem opozarjajo na uredbo o uporabi pirotehničnih izdelkov, ki za kršitelje predvideva mandatno kazen na mestu prekrška. Novost v uredbi je tudi, da je dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov, malih ognjemetov in pirotehničnih igrač le, če so otroci, ki še niso dopolnili 14 let, pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Strogo prepovedano in kaznivo je povezovanje pirotehničnih izdelkov zaradi povečanega učinka, uporaba pirotehničnih sredstev v steklenicah in drugih predmetih ter lastna izdelava pirotehničnih sredstev. Policisti bodo vse to intenzivno nadzirali in vse kršitelje strogo kaznovali. Kaznovali pa bodo tudi vse kršitelje odredbe o hrupu in nočnem počitku, ne glede na starost. (-OM) ^iPEsanrof Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni -klin£jmiii!arskadela - manjša gradbena dela OSEBNA KRONIKA Rodile so: Bojana Petek, Hlaponci 41/b, Juršinci -Alena; Gordana Pavalec, Na jasi 39, Ptuj - dečka; Miša Novak, Orešje 175, Ptuj -Maro; Andreja Maroh, Mej-nca c. 1/a, Ptuj - Mišo in Niko; Zinka Hauzer, Vinski Vrh 15, Miklavž pri Ormožu - Erika; Damjana Jakomini, Kvedrova ul. 2, Ptuj - Ronjo; Dominika Murko, Ul. Kneza Koclja 9, Ptuj - Patrika; Polonca Arnuš, Janežovski Vrh 11, Destrnik - Patrika; Valerija Plut, Volkmerjeva 24, Ptuj - Nejca; Dragica Možina, Velika Nedelja 8 -deklico; Albina Murko, Dolga ul. 44, Miklavž na Dravskem polju - Laro; Katarina Krajnc, Ločič 12, Trnovska vas - Aljaža; Tatjana Keres, Borovci 9, Markovci - Niko; Andreja Breznik, Cerkven-jak 19/a - Zalo; Romana Petelinšek, Lancova vas 15, Videm - Timoteja; Marija Seruga Doliška, Videm pri Ptuju 2 - Jana; Olga Plohl, Rucmanci 48, Tomaž pri Ormožu - Blaža; Štefanija Majhen, Pohorje 20/a, Cirkulane - Karolino; Jasna Prijol, La-honci 46, Ivanjkovci - Aljaža; Claudia Cvetko, Trubarjeva 11, Ptuj - Marcela; Patricija Munda, Ul. 5.prekomorske 17, Ptuj - Patrika. Poroke - Ptuj: Andrej For-štnarič, Krambergerjeva pot 8, Ptuj in Anastasija Domina, Krivi Rog, Ukrajina; Vojko Jurčič in Marjana Pa-uko, Spodnji Gaj pri Prager-skem 16. Umrli so: Slavica Komljeno-vič, rojena Cižič, Volkmerje-va c. 30, rojena 1962 - umrla 05. decembra 2002; Bernarda Stuhec, rojena Pezdir, Senešci 56/a, rojena 1956 -umrla 06. decembra 2002; Treza Hentak, rojena Horvat, Kicar 59, rojena 1912 -- umrla 07. decembra 2002; Stefan Vajda, Stojnci 17, rojen 1954 - umrl 07. decembra 2002; Feliks Milošič, Kaju-hova ul. 11, Kidričevo, rojen 1945 - umrl 09. decembra 2002; Ciril Meško, Hajndl 14, rojen 1919 - umrl 12. decembra 2002; Matilda Grof, Veličane 52, rojena 1911 -umrla 13. decembra 2002. -iHSr »TRGOVINA »VODOVOD • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85.2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 hđ Zimske gume o 135/80/R13 že od 6.322,00 SIT © 155/80/R13 že od 7.200,00 SIT © 165/70/R14 že od 9.360,00 SIT Cene vel|a|o pri plaíílu z gotovino. - servis do 40% ceneje - prodaja novih in rabljenih vozil - kleparstvo - menjava vetrobranskih stekel Bnsanuk Avto Prstec cl.o.o.,Ob Dravi 3a, Ptuj, 02/782-3001,050/613-310 co