GOSPODINJA IN MATI
LETO 1944
29. MARCA
ŠT. 13
vizqo;/i
Narodna zavednost
Tri vezi vežejo vsakega človeka na njegov narod.. Te so: krvna, jezikovna in krajevna. Jezikovna vez se da utajiti, bivališče se lahko spremeni, a prva, krvna vez je večna in nespremenljiva. Ni je mogoče ne pretrgati, ne izmenjati, Kakor se golob ne more spremeniti v sokola s tem, da si izpuli lastno perje in se nadene s sokolovim, tako se tudi sokol ne more spremeniti v goloba. Golob obdrži svojo ponižno nrav, sokol drzno. Kako smešno, žalostno in nenaravno je tedaj, če hoče kak človek utajiti svoj rod. To je, kakor da je zatajil lastno mater, ki mu je dala življenje.
Kakor je verska zavednost prva človekova dolžnost, 'je narodna zavednost takoj druga za njo. A žal prav med nami Slovenci je tako premalo resnične narodne zavednosti. Če pa je, jo marsikateri smatra bolj za slabost, ko za krepost. Marsikdo svoj rod podcenjuje, tujega je hitro pripravljen precenjevati. Kolikokrat je slišati besede: »Premalo nas je, da bi se mogli do kraja upirati tujim silam, tujemu jeziku, enkrat bomo Slovenci gotovo utonili med drugimi velikimi narodi prav kakor utone kaplja sladke vode v slanem morju.«
Ali je taka malodušnost umestna? Poglejmo Fince! Komaj enkrat toliko jih je kakor nas Slovencev in vendar, kako se žilavo upirajo najmanj petdesetkrat večjemu narodu, ki bi jih rad duševno in telesno podjarmil. Ali nam ne pride ob njihovem junaškem odporu na misel zgodba o malem Davidu in velikem Golijatu. Mi vemo, da je zmagal David. Tudi finski narod bo zmagal in tudi slovenski narod lahko zmaga, če bo sam hotel. Treba je le odločnosti, poguma in dobre volje, da branimo svoj jezik, svojo vero in svoje šege. Nihče ne bo ljubil našega naroda, če ga sami ne bomo, nihče ga ne bo reševal, če bomo sami sedeli prekrižanih rok in se ne bomo zavedali svoje lastne vrednosti. Pogumnega človeka ceni vsakdo, za bojazljivca imamo samo zaničevanje. Članu velikega naroda ni treba mnogo poguma, da se čuti narodno zavednega, ker ve, da
stojijo z njim ramo ob rami milijoni in milijoni rojakov. Pač pa je treba toliko več junaštva pripadniku majhnega naroda. Velikemu narodu se nekaj potujčencev in narodnih izdajalcev niti ne pozna, a v malem narodu napravi en ubežnik večjo vrzel, kakor jo napravi velikemu sto in sto ubežni-,kov.
Potujčenca, ki je zatajil svoj rod, jezik in svojo kri, zaničuje tudi tisti, čigar jezik in narodnost si je privzel, pa četudi ga drugače rabi. Zakaj, če je zmožen izdati najvišje, bo izdal tudi 6vojega drugega gospodarja.
Prav tako moram povedati o naši veliki, skoraj splošni slovenski slabosti. Da namreč vse tuje precenjujemo, vse domače smešimo ali omalovažujemo. Brez kritike sprejemamo blago iz tujine, a domačega, ki je marsikdaj boljše, odklanjamo. Pred vojno so si imovite gospe naročale obleko in klobuke iz Pariza in Londona, domače šivilje jim niso bile dovolj dobre. Premeteni trgovci so pač to slabost izrabili in prodajali domače blago ea inozemsko. Povedali so mi, da je nek gospod kupil dragoceno pohištvo iz orehove korenine, »ki da je prispelo naravnost iz Pariza«. Ko ga je videl mizar iz Št. Vida, ga je prepoznal, da je bilo narejeno v njegovi delavnici. Trgovec je dal za njega 10 tisoč dinarjev, a gospod ga je kot »inozemsko« blago kupil za 35.000. Prav mu bodi.
Prav tako je s tujimi idejami. Samo, da ni zlasla na domačih tleh, pa naj bo potem e tako ■ nesmiselna, hitro se bomo navdušili zanjo. Kaj je bilo treba tuje komunistične miselnosti našemu, drugače razsodnemu in pametnemu narodu? Če bi ta misel zrasla v glavi kakega Slovenca, bi se je najbrž nihče ne oprijel, ker pa je iz tujega zelnika, je pa takoj nekaj silno imenitnega. Kakor, da smo neumni in ne bi znali sami najti prave rešitve, če čas kriči po novi ureditvi sodobne družbe. Dovolj zrelih mož imamo, ki so nas svarili in nas še svare, toda ne, priti mora kak razcapanec in tolovaj kot je Tito in že potegne norce za seboj. Resnici na ljubo bodi povedano, da se je mnogim pametnim spet uravnala.
PERUTNINA

Snaga
V. najtesnejši zvezi s snago je zdravje in take korist živali. Pri perutnini se na to premalo pazi in tako gre leto za letom veliko kurje krme za prehrano uši in pr-šic, ko bi se z njo moralo proizvajati večje število jajc. Zato je osnovna podlaga vsaki donosni kurjereji najprej red in »naga v kurnicah.
Pri pravilno grajenem in urejenem kurniku se lahko Vzdržuje anaga mimogrede, brez posebnega truda in z neznatno uporabo časa. Najnujnejše vsakodnevno delo v kurniku je odstranjevanje kurjih odpadkov, katere se v par minutah postrže iz desk nameščenih pod gredi. Osnaiene deske se posipa s pepelom ali mivko, kar olajšuje čiščenje, ker se blato tako ne prime naravnost desk. Vsake dva ali pa tri dni se Opravi temeljito čiščenje, Iz kurnika «e znese vsa oprema na prosto, odstrani ste-lja, omete stene, tla natančno postrže, če je potreba pa poriba z vročo raztopino sode. Prav tako se temeljito poriba grede, Stojala in gnezda, suhe pa namaže S petrolejem ali s kreolinom. Posebno v rrocih letnih mesecih je to delo nujno, zaradi pršic in uši. V posušena gnezda pride na dnu praprot ali paradižnikova slama, ki jo mrčes ne mara, na vrh pa nekaj mehkega sena. (V Čista in udobna gnezda gredo kure rade nest, sicer pa si same poiščejo za nesenje prava skrivališča, da se jajo Sploh ne najde, ali pa, ko so že zanič.) V zimskem Času se tla nastelje s steljo, poleti pa zadostuje, posebno tam, kjer primanjkuje stelje, Če se jih potrosi s peskom, kateremu se primeša pepel. Vsako leto
dvakrat, Se boljše, trikrat se 6b priliki temeljitega čiščenja, pobeli stene v kurniku. Apnenemu beležu se doda nekaj lizola ali kreolina in pest stopljene modre galice.
Kurji zajedalci
Kjer se pazi na snago v kurniku, navadno ni mrčesa, vndar je v pretežni večini obratno: ni snage, pač pa cele armadd najrazličnejših kurjih zajedalcev. Najhujša izmed vseh teh mrčes je p r š i c a , ki povzroča kurje garje. To je majhna, četrt do pol mm dolga živalca, ki se zarije pod luskine na kurji nogi In izgrebe v koži male rove. Hrani se s krvjo, ter «e zelo hitro razmnožuje in silno ikodi kokoši, katero je napadla. Ne le da postanejo kokoši zaradi srbeža nemirne, tudi neposredna škoda z odvzemanjem krvi je velika. Vedno večja množina priic kar Odvzdiguje kožo na nogi, ki postaja vedno debelejša, hrastava in hrapava. Pri taki živali znatno upade nesnost. Ljudje večinoma te bolezni sploh ne poznajo in mislijo, da »o debele in hra-etave noge znak starosti.
Najučinkovitejše sredstvo proti tej nadt-logi je. da se obvaruje žival pred okuže-njem, kar se doseže s snago v kurniku. Bolne Živali se ozdravi s sredstvi, ki omehčajo ter odpravijo hraste, nato pa še pomorijo na nogah preostale j>ršice. Za kmečke prilike je najenostavnejše sredstvo kolomaz, kateremu se primeša dobrega pepela od bukovih drv, ter s tem na debelo namaže bolne kurje noge. Debela plast ko-loniaza s pepelom povzroči pogin vseh pršic vsled pomanjkanja zraka, omehčane hraste pa po preteku deset ali 14 dni Odpadejo.
Dom — resnična življenjska celica
Katera gospodinja si ne želi, da bi njen dom postal celica, ki izžareva v svet resnično veselje?
V domu se zbujajo in požlvljijo življenj-tke sile. V domu more vsak družinski član nekaj doprinesti h skupni gradnji in črpati novih moči, ki jih ponese naprej, v šolo, v »lužbo, v družbo med prijatelje. 2ena je »rce te celice.
NeSteto domov je že bilo razrušenih in tmičenih, ker je žena zahtevala takoj v začetku vso pozornost in \tt prtviet ali pa
se ni zavedala svojih nalog. Koliko družin je nesrečnih prav zaradi žene.
Zakaj? Največkrat eato, ker žena ne izpolnjuje naloge, ki jo ji je dal Bog sam. Ne daje se v nesebični ljubezni, ne pozna več ljubezni, ki ničesar ne pričakuje, ki ničesar ne zahteva zase, nesebične, čiste in ustvarjajoče. Biti ustvarjajoč fle pomeni samo podariti življenje otrokom, pomeni tudi misliti n* vse in spoznati z* vse nove možnosti razvoja; pomeni, da je žena moževa vesela in pogumna pomočnica. Žena in mati lahko privabi iz vsakega družinskega člana vse dobre lastnosti in jih dovede do po-polnega razvoja. Tako se nikdar n« bo xgo-
(lilo, da bo ltcfo zaradi nje, potlačen, zapostavljen ali da bi ostal brezKOristen.
Vsaka žena lahko postane v ljubezni ustvarjajoča za Svojo okolico, če iiče potrebnega veselja in moči pri svojem Stvarniku. Naj živi žena v kakršnih koli okoliščinah, nosi kal te ljubezni vedno v sebi, Moč take ljubezni pa izhaja iz njene vsakdanje povezanosti z Bogom. Ko enkrat začne dajati. ljubezeen, postane neusahljiv Vir življenja, ki prenavlja naše domove v resnični edinosti.
V vsakdanjem življenju pride nešteto sporov in nesporazumi] enj kljub vsem dobrim sklepom. Resnično ljubeča gospodinja zna kljub vsem težavam najti pot, da ohrani mir v družini. Najlažje to doseže, če vsako jutro tiho postoji pred Bogom, da spozna njegovo voljo in jo potem izvrši.
Naši domovi so celice, iz katerih Je sestavljena naša domovina, Družinsko življenje odseva v javnem življenju. Kakor žive v družini različni rodovi in značaji, tako se vrste v javnem življenju razni stanovi. Njihovo složno 60žitje izvira iz složno živečih družin. Kjer vlada duh ljubezni, padejo neštete ovire in zrastejo mostovi z« Medsebojno razumevanje.
Negujmo svoje lase
Katera ženska si ne želi imeti lepe lase In ni ponosna nanie? Kako srečni so v tem oziru neomikani divji rodovi, ki jih je narava obdarila z bujnimi lasmi in jim ni treba skrbeti za slabotne in redke lase, kakor to delamo eni. Ta nedostatek je posledica čnika. Tudi strah, skrbi in prenaporno delo vplivajo škodljivo na rasi las, kakor tudi razne bolezni in napačna prehrana.
Kako naj torej ohranimo in okrepimo življenjsko silo las? Predvsem moramo skrbeti za primerno prehrano, ki nudi lasem potrebne snovi, posebno železo in žveplo. V tem oziru so posebno priporočljiva naslednja hranila: jabolka, orehi, kumare, paradižniki, repa, zelje, mleko in tir. Poleg tega je potrebna pogosta masaža Usišča za poživitev krvnega obtoka.
Posebno pozornost moramo posvetiti umivanju las. Mastne lase moramo umivati vsakih osem ali štirinajst dni. Potem ko smo jih umili t milom ali nalašč za to pripravljenim praškom, jih dobro izperemo. Temne las« i«nijemo že z zavrelieo iz orehovih listov, ki smo ji dodali nekoliko salmijaka (10 gramov na 2 litra). Za svetle lase pa uporabljamo zavrelico iz kamelie. Preveč suhe lase pa umivamo t rumenjakom. Rumenjak dobro zmešamo s toplo (ne vročo) vodo in s tem drgnemo lase in kožo. Nato moramo Use in glavo skrbno izmiti, da popolnoma odstranimo lepljivo »nov. Ko so se lasje posušili zdrgnemo lasišče t mandeljevim oljem ali kako drugo primerno mastno snovjo,
Da »e lasje svetijo, dodamo vodi za izpiranje nekoliko kisa. Tudi jih moramo več-, krat krtačiti. Paziti moramo, da so ičetke
in glavniki vedno snažni. Nikakor nI prav, da uporablja en glavnik več oseb skupaj. Važno je tudi, da glavnik ni pregost in da nima ostrih zob.
Zdravilna in hranilna vrednost rastlinske hrane in sadja
Po novejših znanstvenih ugotovitvah kalorije in beljakovine nikakor ne zadoščajo za vzdrževanje normalnega delovanja našega čudovito sestavljenega telesa. Telo potrebuje tuti mineralne snovi (soli) in vitamine. Če teh snovi človek ne dobi v hrani, zboli ali celo umrje. Nekateri enanstveniki so razdelili hranila v dve vrstil tista, ki dajejo telesu potrebne energije in tista, ki ga varujejo pred boleznimi. K prvi vrsti spada predvsem sadje in Sveže sočivje ter zelenjava.
Po najnovejših ugotovitvah predstavlja posebno sadje prvovrstno in nepogrešljivo hranilo. Sadje vsebuje razne organične kisline in aromatične snovi, ki »o posebno koristne za prebavo in j« zato njihova vrednost toliko večja. Sadje izboljša našo hrano, posebno v zimskem času, ko ni sočivja in zelenjave. V mnogih primerih je sadje celo zdravilo. Nekateri zdravniki priporočajo, naj bi si vsak človek od časa do časa določil po en dan, ko bi ne jedel drugega kot samo Sadje.
Neki znameniti švicarski zdravnik je prišel do naslednjih ugotovitev glede idravil-nih učinkov zauživanja sadja:
Sadje in sočivje omejuje tvorbo kisline v krvi in tvorbo želodčnih ran.
Ker vsebuje mnogo vitaminov in rudninskih soli, ohranjuje in poveča odpornost telesa proti raznim okuženjem. Razštlinska hrana, torej tudi sadje, vpliva zdravilno na razne izpuščaje in na kožo. V mnogih primerih je rastlinska hrana že blažilno vplivala na razne očesne bolezni, seveda posredno z izboljšanjem krvi. Na ieti način vpliva tudi na ušesa in na možgane. Ob uživanju sveže zelenjave, sočivja In sadja, postane glavobol redek gost Za motnje notranjih organov je rastlinska hrana zelo učinkovita, kakor tudi za poživitev krvnega obtoka.
Nikakor ne smemo omalovaževati teh ugotovitev ter znanstvenikov in zdravnikov. Poslužujmo se rastlinske hrane in sadja v čim večji meri in uporabljaimo jo predvsem v surovem stanju, kajti s kuhanjem in dušenjem izgubi velik del svoje vrednosti,
Strah pred vbrizgavanjem
Malo stvari je med bolniki vseh starosti tako malo priljubljenih kot vzbrizgavanje (injekcije). Včasih zdravnik le z velikim trudom dopove bolniku, da je vbrizg nujen in zelo koristen. V nujnih primerih, Če na primer srce nenadoma odpove aH pa pri za-strupljenju, tedaj se bolnik ne brani vbriz-
ga, ker se zaveda, da je to e:lina rešitev. Odkod torej strah pred injekcijami? Predvsem je tu strah pred vbodljaji z iglo. To je pač popolnoma naraven odpor, ki ga zdravnik dobro razume. Ta bolečina pa je na-ve.dno tako malenkostna in tako kmalu izgine, da je bolnik ves začuden in mora izjaviti, da je bila predstava o bolečini neprimerno večja od resnične bolečine.
Večji kot strah pred bodljajem pa je strah pred »strupom«. Brez dvoma tekočina, ki jo zdravnik vbrizga, nikakor ni »nedolžna vodica«, kajti vsako zdravilo, zato tudi injekcija, hoče doseči določen učinek. Zato je pač razumljivo, da pridejo tu v poštev posebna zdravilna sredstva, ki pa jih nikakor ne smemo imenovati strupe. Ta sredstva so pridobljena iz rastlin in kemičnih elementov, torej so naravni proizvodi. Kemična zdravila, ki jih človek umetno pripravlja, so mnogo bolj preprosta kot kemične snovi v čajih in drugih »domačih« sredstvih, ne da bi jih zato imenovali »strupe«. Umetna zdravila imajo celo to prednost, da točno poznamo njih sestav in učinke.
Zdravljenje z vbrizgi ima v primeri z drugimi načini zdravljenja več prednosti. Vbrizgano zdravilo deluje hitro. Z vbrizgavanjem v krvne žile je učinek - večkrat hipen. Večkrat je zdravniku že uspelo, da so z vbrizgom poklicali zopet k življenju in ozdravili bolnika, ki je bil navidezno že mrtev. Vbrieg pod kožo ne deluje sicer hipno, a vendar že v nekaj minutah.
Druga velika predpost vbrizgov je, da je učinek zdravila gotov. Če zdravnik vzbrizga kako zdravilo, je to prav zaželeno zdravilo, uporabljeno v določeni količini. Zdravila, ki jih zaužijemo pa se občutno spremenijo pod vplivom želodčnih in črevesnih sokov. Tako preide pogostokrat v kri popolnoma drugačna tvarina, kot je bila zaužita. Pri vbrizgavanju pa pride zdravilo nespremenjeno v kri, kar je brez dvoma velikega pomena.
Kako peremo in čistimo volnene stvari
Snaženje in pranje volnenih stvari je za gospodinjo, posebno v današnjih razmerah, ko je nabava novih oblačilnih predmetov tako otežkočena, zelo važna zadeva. Če pa znamo pravilno ravnati s starimi in že skoraj nerabnimi oblačili, jih lahko toliko obnovimo, da bodo vsaj še nekaj časa uporabna.
Najvažnejše pri pranju volnenih stvari je, da ne pridejo v dotiko z vročo vodo. Voda, v kateri taka oblačila peremo ali izpiramo ne sme nikdar imeti več kot 28 stopinj Celzija. Za pranje svetlih volnenih stvari uporabljamo milne kosme ali ne premočno milo. Temne stvari peremo z močnejšim milom ali tudi s tobačno zavreliro. Pred pranjem moramo oblačila temeljito (»krtačiti in izčistiti. Predvsem ne smemo pozabiti na šive in žepe. Ne da bi jih prej
namakali, pi denemo v milnico in opere-mo, a le s stiskanjem. Nikakor pa jih ne smemo drgniti in militi. Nikdar ne smemo prati skupaj stvari različnih barv, ampak vsako posebej v novi milnici. Ko smo oblačilo dobro oprali, ga temeljito splahnemo ▼ mlačni vodi, ki jo večkrat premenjamo. Nato iztisnemo vodo, česar pa ne smemo narediti z ovijanjem. Pri barvanih oblačilih dodamo pri poslednjem izpiranju v vodo nekoliko kisa in jih pustimo v njej kakih 10 do 15 minut. Posušimo jih na ta način, da jih raztegnemo na debelejšo podlago. Nikdar jih ne smemo sušiti na soncu ali ob ognju. Najbolj primeren za sušenje volnenih stvari je senčen in zračen prostor. Ko 6e je oblačilo nekoliko osušilo, a je še vlažno, ga obrnemo na notranjo stran in tako zlikamo. V omaro ga smemo spraviti šele, ko se je popolnoma osušilo in je izhlapela že vsa para. Likalnik nikdar ne sme biti zelo vroč. Če se je blago že preveč posušilo, ga likamo s pomočjo vlažne krpe.
Podloženo volneno obleko, ki je ne moremo oprati, očistimo na sledeči način: Najprej jo izprašimo, skrbno skrtačimo in nato zdrgnemo s tobačno zavrelico (20 g tobaka prevremo v 1 1 vode). Taka zavrelica je posebno prikladna za črno blago. Mastne ovratnike očistimo z mešanico salmijaka, špirita in vode (tri četrt litra vode, 1 žlico salmijaka in 1 žlico špirita). V to mešanico pomočimo ščetko ali kos trdega blaga in drgnemo z njim mastno mesto. Ko je blago očiščeno, ga še enkrat zdrgnemo s čisto mlačno vodo, nato pa obesimo na obešalnik, da se posuši. Svetlo podlogo plaščev očistimo s špiritom, ki smo ga segreli v vroči vodi (ne na ognju!). V ta špirit pomočimo kos vate, zavite v krpo, enako podlogi in z njo zdrgnemo podlogo. Paziti pa je treba, da se podloga preveč ne zmoči, da ne postane progasta. Če se plašč ali obleka sveti, jo skrtačimo s salmijakovo vodo (1 del salmijaka na pet delov vode). Obleko potem zilkamo na levj (notranji) strani in zlikano mesto še narahlo skrtačimo.
jsf a s y e t i za dom
Da nogavice dalj časa trajajo, moramo skrbeti, da so čevlji v dobrem stanju tudi znotraj. V stare čevlje denemo vložke iz blaga ali klobučevine. Če so na peti trda mesta, jih prevlečemo s krpo iz žameta.
Če se nam utrga pentlja na nogavici, med dnevom, ko nimamo časa da bi jo zašili, jo zlepimo z milom,_ da ne uide naprej.
Podplate novih čevljev namažemo par-krat s segritim lanenim oljem, nakar postanejo bolj mehki in trpežnejši. Zgornje usnje namažemo z loščilom enake barve, da s tem preprečimo, da bi nastali na usnju madeži.