BLEJSKI POUK Ne prvič ne zadnjič se ne bi zgodilo, če bi se gost Jugoslovan = skih komunistov za časa svojega bivanja v Jugoslaviji vzdržal kritike Njenega političnega sistema. Nekateri najdejo vzrok za to 'v vljudno = sti; nekako v tistem smislu, da podarjenemu konju ne gledaš na zobe. Podobno tudi ne opaziš napak pri režimu, ki ti je preskrbel počitnice. Nič se ne bi čudili, če bi se tudi vodja britanskih laburistov g.Attlee svojem obisku pokazal pretirano obzirnega, kot so se pokazali v svo Hh izjavah g.Eden, ga.Rooseveltova in g.Adlai Stevenson, ki so pred ^Dim obiskali Jugoslavije?. Celo radovedni zapadni časnikarji so ob ta ^ih prilikah zelo uvidevni' in pazijo, da ne stavi jajo nerodnih vprašenj ki bi mogla koga spraviti v .zadrego ali pa njim samim povzročiti ne *= Prilike, ko bi si hoteli podaljšati dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji, In vendar nas je g.Attlee to pot resnično presenetil.Kot poroča= na drugem mestu,; je na Bledu kritiziral politični sistem Jugoslavi De, tako da ga je čul ves zapadni svet in tudi Jugoslovani. Podvomil De nad demokracijo, ki ne dovoljuje tekmeca vladajočemu režimu.Kljub "pej predrznosti si noben komunist ni drznil ugovarjati. Nasprotno je tajinstvenih vzrokov uradna BORBA priznala, da je ponaredila Attl® Deyo izjavo in da je obiskovalec v resnici kritiziral najbolj občut = |Divo točko domačega režima* Morda so s preprosto prebrisanostjo hote kr_pokazati, da'le niso tako slabi, kot si zdi, češ da pri njih samo = kritika nadomesti tekmujočo opozicijo. 0 vsem tem je prav verjetno bilo govora tudi kasneje na Brionih. vendar je temeljita razlika med zasebnimi razgovori še tako uglednih k-Dudi in med javno izjavo. Javna kritika je vredna tem več, ker si ti rovci že dolgo prizadevajo, da bi se vgnezdili med zapadnimi sociali= stičnimi strankami in delavskimi zvezami. Poleg tega je izjavo podal ^edvomno najuglednejši prvak mednarodnega socializma. Med laburisti je sicer nekaj prenapetežev, ki so zelo glasni, vendar brez odločilne sa vpliva. G.Attlee,ki se z njimi ne strinja, je zaradi tega nesporni ^dja te stranke, ki jo zaenkrat poleg skandinavskih kot edino v Evro Pl prevzema polna odgovornost za vlado države. Socialisti'v državah, Der ni verjetnosti, da bodo prišli na oblast, so mnogo bolj. zaneseni, v|enj resni, hujši nepraktični teoretiki in zaradi tega bolj zgovorni J hvali Titu. Prav zaradi tega njihov glas tudi toliko manj šteje.- G. :'ttlee ni nič pomišljal z odgovorom na postavljeno vprašanje,da je se rieni politični sistem vzrok velikim oviram, ki stoje na poti sodelo= , enja med jugoslovanskimi komunisti in zapadnoevropskimi socialisti. to je bil vzrok pred nekaj meseci, da je Socialistična internaci Unala pri preučevanju stališča do Jugoslavije "prešla na naslednjo to dnevnega reda". Ko j e Tito poslušal na vljuden način povedano neljubo resnico o vratnosti svojega režima, ki mu je že dolgo dobro znana, je najbrže .Ogovarjal po stari navadi.Politiko enostrankarstva je opravičeval z ^rednimi razmerami, ki da vladajo v Jugoslaviji. Spet je bila najbrž eakcija Kriva, ker hoče staro in gnilo Jugoslavijo z vsemi izkorišča režimi, Balkan je Balkan in tam demokracija po za jeznem vzorcu ni mogoča. Tito je vsekakor modroval,'da le močna roka go slavijo skupaj. Kakor hitro bi dovolil več strank, bi se ta= Sej razplamtele narodnostne mržnje med Srbi in Hrvati ter med Srbi in Macedonei» Obstoj Jugoslavije bi bil v nevarnosti. Namesto krepke drža ve na važnem strateškem položaju bi imeli šibko tvorbo 2 notranjimi prepiri ali pa vrsto^še šibkejših drobnih državic, ki bi vodile medse= bojno hladno ali vročo vojno, lak opereten položaj postane v današnji! razmerah lahko usoden, ker bi nered silno lahko izkoristili kominfor = movci, izvedli državni udar in se s tujo pomočjo polastili oblasti. Sovjetski medved bi požrl novo državo in se nevarno približa? Sredo = zemlju. Tako so naši komunisti govorili in pisali sto in stokrat.Tako g. Attlee kot vsak drugi jim mora priznati,, da imajo deloma prav in da tisti osnovni delček resnice spretno napihnejo za svoje koristi. Težko je zanikati, da je Jugoslavija politično in gospodarsko polrazvita dežela. Komunisti is tega izvajajo, da š'e.ni dozorela za polno demokra = cijo. In.mnogi v emigraciji jim pomagajo in pritrjujejo,čeprav nehote. .Politična emigracija bi se morala naučiti dvoj e.Prvič,da je Jugoslavija mednarodna stvarnost in da nobenemu zapadnemu politiku ne prihaja na misel, da bi^.jo razbijal in kompliciral že itak zamotane evropske probleme. Lrugič, da ima svoboda v Jugoslaviji več zagovornikov, kot si mislimo,.a da s svojim nedelom, neslogo in zastarelo miselnostjo dokazujemo,da bi s svobodo ravr.lL kot svinja z mehom in je zato nismo vredni, mas bi bil, da bi se tega zavedli in pričeli pametneje delati. PREPLAŠENE KOKOŠI Glagni pok,ki smo ga pred tednom slišali iz Trsta,ni povzročila nova bomba, temveč le napihnjen škrnicelj, ki so ga počili Italijani. Tito, kot.sicer ni nedolžen, to pot ni.bil kriv.za italijanski prepläu Ce pomislimo,'je zadeva nad vse smešna. Hrabra italijanska vojska, ki jo^je Zapad opremil,da bi bila pripravljena za obrambo pred Sovjeti,za rožlja z orožjem proti svojemu sosedu,ki ga tudi opremlja Zapad. Goričane vznemirja ropot tankov po mestu.Zapadni poslaniki v Rimu morajo zgodaj vstati,ker jih kliče italijanski ministrski predsednik.Svetovni časopisi imajo mnogo dela. In vse to zaradi tega, ker še italijanski politiki razburijo kot kokoši,ki kokodakajo in frfotajo,če jih prepla-s i s Smešno je - a je obenem tudi žal-ostno, kajti gre se za našo zem = Ijo in naše ljudi. V vaseh Beneške Slovenije trpe zaradi množice vojakov,.ki. je zasedla položaje, da brani mater Italijo. Žalostna mati s ta-Kirni sinovi! Preplašili so se, kot vse kaže, zato, ker je vlada hotele; odvrniti njihovo pozornost od domačih težav,ki jih tar ejo.Namesto da bi se resno.zavzeli za dvig svoje dežele in jo rešili pred domačim ko munizmom, si izberejo kos zemlje, za katerega se pričkajo z malimi Slo venci, da mu posvete vso svojo pozornost, ker jim baje tako veleva ita Pijansko srce. Edina možna posledica bo, da bo njihova strpnost do slo venske manjšine še manjša in' njihova objestnost še večja kot doslej.Rešitev, ki v mnogocem zavisi od sposobnosti ljudi,da v miru žive drug ob; drugem, bo še dlje kot doslej. Zelo nespametno pa bi bilo,če bi laško kokošje obnašanje in njiho va neumnost dvignili ugled Tita kot branilca slovenskih narodnih inte= resov.Bilo.bi zmotno in nevarno,če bi smatrali,da je komunistom kaj drugega pri srcu kot oblast in interesi njihove lastne klike.Öe je mogoče narodna čustva uporabljati v ta namen,da ljudi navežejo nase in dobe pri njih vsaj nekaj opore, toliko bolje zanje.Zelo prav jim pride/ ce morejo povezati Vatikan z italijansko politiko in Cerkev s tako pri k- z a no pro ti-narodno politiko Vatikana. Na ta način bijejo svojega glav nega nasprotnika,Cerkev,ki preprečuj e,da bi komunistični podložniki pa dH tudi y duhovno suženjstvo in tako onemogoča,da bi se komunizem usi dral v dušah,odkoder bi ga bilo zelo težko pregnati. . ItaliDani, v kakršen koli političen plašč se od°vajo,so v veliki 5§Li_mLiXi_za_titovstvq_.in_kgmunizem med primorskimi Slovenci.Ko jih KLIC TRIGLAVA prevzema politična požrešnost, nestrp 53,Bucks Hill,Cfcapel End, nost ln na?ilnost,nastopa Tito in Nuneaton,Warwickshire govori kot branilec narodnih intere sov.Na mestu j'e odločno in resno svč rilo:komunisti ne poznajo narodnih interesov. Izhaja 1.in 3.ponedeljek v mesecu '••v • • *. GLEDALIŠKI UKREPI ZARADI TRSTA Prejšnji petek'je kratka vest titovske' 'agencije'JUGOPRES povzroči la nesluteno razburjenje v Italiji,ki je odjeknilo po vsem svetu.Vest je govorila o stališču "beograjskih krogov" do"govora italijanskega mi nistrskega predsednika gvPelle, ki je skušal svoj slabotni položaj v parlamentu okrepiti z bobnenjem na tržaška čustva Italijanov. "Mnoge' beograjske osebnosti" naj bi po omenjeni vesti bile mnenja,da je treba jugoslovansko stališče glede Trsta "na novo pregledati", kar bo "po splošnem mnenju" imelo "posledice,kot jih vsiljujejo okolnosti,ki jih rovzroča proces hladne aneksije Trsta s strani Italije".. Ta zapleteni stavek je imel na Italijane isti učinek, kot da bi kokošim rekel "ššš". Izjavili so,da ga tolmačijo kot napoved,da misli Tito anektirati jugo= slovansko cono tržaškega ozemlja. In napravili so nekaj teatričnih 'u= krepov. Vlada se je sestala takoj na^Ocdnje jutro.Dopusti v-vojski so bili ukinjeni.Dve diviziji sta se premaknili bližje k meji.NEkaj vojnih ladij je priplulo v Benetke. Po Gorici so ropotali tanki.Vse to bi ni= kakor ne moglo preprečiti Titu,da anektira cono B,če bi se mu zahotelo, saj jo ima že itak v popolni oblasti.Toda namen je bil drugačen in pod prli so ga diplomatski koraki. Angleški poslanik ter ameriški in fran= coski odpravnik poslov (poslanika sta na počitnicah) so bili klicani k Pelli,ki jih je opozoril na njihove dolžnosti kot podpisnice mirovne pogodbe in zlo-glasne tristranske izjave, naj se Trst vrne Italiji .Sledi 10 je nekoliko izsiljevanja: Italija je zvesta Atlantskemu paktu - je rekel g.Pella - toda ne more dovoliti,da bi .bile teptane njene koristi. Italijanska predstava ob tej priliki je bila vsaj -tako učinkovita kot slavnostna koračnica v Aidi. V naglici so jo nekateri na Zapadu vze 11 resneje,kot pa se jim je kasneje po premisleku zdelo primerno.V ča= sopise je prodrla v nedeljo in takrat/običajni angleški časopisi pre= .zaposleni z ljubezenskimi in morilskimi škandali,da bi mogli posvetiti mnogo pozornosti ponovnemu vzbruhu starega problema. Le SUNDAY EXPRESS je razprostrl čez celo prvo stran debel naslov o Titovi grožnji Trstu. .Resni OBSERVER je trezno poročal o preplahu na prvem mestu,o stali čašo piši pa so se v glavnem zadovoljili s kratkimi vestmi. Naslednji dan je bil za Italijane poraznejši.Z žalostjo so kasneje ugotovili sami Italic janski časo'pisi,‘da je "celo ugledni TIMES potegnil s titokomunisti". V resnici ni bilo časopisa, ki bi se po celodnevnem premisleku še pustil razburiti zaradi italijanskih gledaliških sposobnosti, Poročila so zav .zemala prve .strani in TIMES ter DAILY TELEGRAPH sta jim posvetila dol= ga uvodnika,toda kazal se je rahel posmeh in ne jevernost,da bi Jugoslo vani re's nameravali podvzeti kake drastične korake v coni, ki jo že ima jo tako in tako v rokah. Od aneksije bi ne imeli nobene praktične kori sti,pač pa bi se izpostavili kritiki Zapada,kateremu se pač ne žele za meriti s takimi malenkostmi.Precej splošno je bilo mnenje,da je rimski preplah le zamisel Pellove vlade,ki bi se rada utrdila na ta način,da strne narod v borbi za Tr^t,ker ga ne. more strniti v borbi za važne.jša notranja vprašanja Italije. NEW YORK TIMES je. pisal,da bi prava eksplozija zaradi Trsta pomeri la tako nesrečo za ves zaoadni svet,da bi bilo blazno,če bi jo sproži= li-Do mnenju lista bi bila edina pravična rešitev tržaškega vprašanja plebiscit, "ki bi se že davno moral izvršiti". NEW YORK HERALD TRIBUNE je bila mnenja,da razdelitev tržaškega ozemlja obstoja že toliko časa, da bi mogla nuditi osnovo za končno rešitev. Titovski komentarji so posmehljivo kazali na-neprilike rimske vla de,ki da jih je hotela prikriti z lažnim alarmom glede Trsta.Sledilo je uradno zanikanje namenov o priključitvi cone B. Nato je sledila protest na nota zaradi zbiranja italijanskega vojaštva na meji proti Jugoslavi ji in zaradi kršitve meje,ki jo je prekoračila neka italijanska patro= la za celih 50 metrov.Italijani s svoje strani so priredili novo pred=. stavo: prikazujejo,kako je le odločen nastop italijanske vlade prepre= sil titovcem aneksijo cone B in kako je tako junaštvo ih pogum Italija hov - pod vodstvom Pelle,seveda - rešilo Trst za Italijo - za kar so potrebni italijansko omejeni možgani, če naj temu verjamejo. ( ps). ' ATTLEE PLAÖUTELGO3TCLJUBN0ST Jugoslovanski planerji,ki so’ načrtovali potovanje g. Clementa'Attle eja, mu najbrž niso po vročem jadranskem soncu zato namenili mirno pla= ninsko okolje in gorsko- svežino Bleda, da bi tam 3 hladno glavo premi = slil in z jasnimi besedami povedal to, kar je videl lepega in nelepega po Jugoslaviji. Na Bled so ga poslali pač zato, ker je "kinč nebeški" in .. priprava' za vstop na Brione, kjer so ga čakali sami oni prezident drža= ve - Tito. Skoraj trideset tujih in jugoslovanskih časnikar jev’je na Bledu vp reševalo in poslušalo g.Attleeja na tiskovni konferenci'o njegovih vti= sih in sodbah.Vodilni britanski tisk je poročal o tej konferenci stvar= no-’o dobrih in slabih straneh.S tem pa se niso mogli pohvaliti jugoslo= venski časopisi, ki so enostavno izpustili tisti del,ki za'domači politi Čni^sistem ni bil -ugoden. BORBA je kritiko pobarvala ih jo prikazala v lepši luči.Pet dni kasneje in na sam dan Attleejevega odhoda z zagrebš= kega letališča,23.avgusta, je BORBA objavila pismo Titovega življenjepi ..oca Vladimir ja Dedi jer ja, ki je kritiziral poročanje te vrste. Morda to = variš Dedijer tako neredno bere BORBO, ali pa se je g.Attlee sam'prito= .žil gostiteljem, da niso točno porogali-o njegovih'izjavah.Naj .bo že .kakorkoli, Dedijer je ponarejanje kritiziral kot pomanjkanj e"vere v novi socialistični red države in naročal,da se tisk ne sme bati poročanja tu di o kritičnih'mnenj ih tujih obsikovalcev."Urednik .BORBE"ni hotel osta= ti kriv. V odgovoru Dedijerju je vso krivdo zvrnil na svojega pomočnika ker da je "izvrgel" bistveni del Attleejeve izjave,ne da bi se posveto= '.val s svojimi predstojniki. Dirka z enim konjem G.Attlee je na tiskovni konferenci izjavil,da je napredek Jugosla= vije v težavnih prilikah naredil nanj globok vtis.Na vprašanje je odgo= voril,da je občutil svobodo in dobro tovarištvo,a je dodal,da ne more go voriti.o polni demokraciji, dokler ne bo dovoljen obstoj tudi drugim po 11tičnim^strankam, ki bi bile opozicija dosedanji nekontrolirani vladni komunistični partiji. "V našem smislu ni mogoče govoriti o polni demo = kraciji pod enopartijskim režimom.To je stvar, ki jo je tu treba preučiti. Odsotnost tekmujočih političnih strank napravlja politično življenje dolgočasno - podobno konjski dirki z enim samim konjem."' A.Attlee jo priznal,da prav tak političen sistem zelo otežkoča sodelovanje med Jugo slavijo in'zapadnimi socialističnimi strankami. Obžaloval je,da ni mo = gel kot "vodja opozicije v britanskem parlamentu srečati sebi enakega+" v Jugoslaviji. Na vprašanje titovskega časnikar ja,Če je kljub tem razli kam občutil obstoj svobode v Jugoslaviji, je odgovoril,da jo je."Toda rad bi videl dopolnjeno to svobodo s svobodo snovanja političnih strank, ki bodo tekmovale na parlamentarnih volitvah". Krepko je povedal svoje mnenje tudi o jugoslovanskih delavskih zve zah.Ne zdi se mu,da niso demokratične,pač pa da nimajo nobene prave vlo ge.Ni se mogel strinjati n.pr.,da delavci nimajo pravice stavkati samo zato, "ker se v socialistični državi to ne pojavlja". Takšno stališče je v osnovnem nasprotju z zapadnimi delavskimi pogledi. Z Bleda se je g.Attlee podal, za štiri dni na"Brione,kj er je svoje vtise brez dvoma povedal tudi Titu,kot je napovedoval londonski TIMES. (as) ZA SLOVENSKO DRŽAVO Chicago,25-avgusta.Od našega dopisnika. Y treh.le tih, odkar je Akcijski odbor za slovensko državo pričel pobi rati podpise na svojo Slovensko izjavo, je krog njegovih somišljenikov občutno porasel.Daši je g.dr.Ciril Žebot v "Krogu" 27.junija v Clevelan du navedel številko 400 podpisnikov,vendar v "Slovenski narodni zvezi", ki je nekaka frontalna organizacija Akcijskega odbora,računajo na blizu 30.0 elanov.Ko se bo prve dni septembra sestal Akcijski odbor v Toron= tu^najbrž ne bodo razpravljali samo o njegovi razširitvi,kot mi je bilo rečeno, ampak Utegnejo tudi preučiti,kako izpolniti dano obljubo pred 3 k°čl0 podpisniki Izjave demokratično izbrali svoje predstav = ništvo. Doslej namreč Slovenska narodna zveza ni volila Akcijskega odbo ra in je bil drugi stvarno kum prvi. CERKEV IN REŽIM. Trst,23»avgusta.(Od posebnega dopisnika) Uspelo mi je'sestati se z obiskovalcem iz Ljubljane,za katerega mo rem reči, da je po svojem položaju dobro razgledan;vendar'pa v pripove= dovanju in opisovanju razmer v Sloveniji pozna mero^ter dovoljuje obstoj različnih barv med belo in črno. Zanj ni v komunizirani domovini vse ne gativnoj mnogim pridobitvam "narodno osvobodilne vojne" priznava vred = nost in dopušča, da v izjemnih razmerah in v dušeči vistosmerjenosti slovenski narod.duhovno raste in politično zori.. Najin razgovor je prišel na odnos med režimom in Cerkvijo.Tu sem znanca iz'đomovine vprašal, kako da'se je toliko slovenskih duhovnikov odobravajoče izreklo za novi zakon o'verskih skupnostih in da je isto = Časno obžalovalo, da ni prišlo do sn^.-^.zuma med državno oblastjo in ju= gošlovanskimi škofi» Posumil sem namreč, da vse te izjave dekanov,pro = štov,gvardijanov in župnikov morda le niso v bistvu hudo posiljena za = deva. Želja za sporazum... Odgovor ni bil pritrdilen.Obiskovalec je smatral izjave za iskreno željo nižj e'duhovščine,da bi prišlo do sporazuma. Ne smatra,da je stvar bila le naročena od režima in da jo je moralo potem Cirilmetodijsko dru štvo izplejati.Proti temu govori dejstvo,da je pozdravilo napovedani se stanek med oblastjo in hierarhijo mnogo duhovnikov,ki niso cirilmetodar ji,Enako je dalo ugodne izjave za novi verski zakon precej duhovnikov izven društva. Toda s tem ni rečeno, da je vseh 500 včlanjenih duhovni= kov (nekako polovica slovenske nižje duhovščine) klonilo in da so kot papagaji ponavljali,kar jim je naročil Lampret ali Mikuž, ki sta brez dvoma pokvarjena prisklednika. Kajti kljub temu, da je režim hotel'zu= stanovitvijo duhovniškega društva ustvariti nekako svojo sindikalno or= ganizacijo“v težnji,da bi tako oslabil vpliv Vatikana; je lahko režim danes z njo vse prej kot zadovoljen. Razen redkih propalih posamezni = kov, režim dejansko slovenske duhovščine, tudi tiste včlanjene v Ciril= melodijskem društvu, ni spravil pod svoj vpliv. In čeprav ljudje na splo šno o tem stanovskem društvu nimajo najboljšega mnenja in ponekod celo zamerijo duhovnikom, ki so v njem včlanjeni, uživa Cerkev kot taka s svojimi nižjimi in višjimi predstavniki v Sloveniji velikanski ugled. Večji kot pred vojno. Navkljub oblastni akciji, da bodo posetniki cerk= va izgubili državno službo, (dames je ta nekako dve leti stare stvar že dokaj zvodenela,) so slovenske cerkve danes polne. Je sicer res, da je versko življenje mnogo izgubilo na zunanjem blesku, toda ima zato več duhovne vsebine.'Težišče duhovniškega udejstvovanja se je popolnoma pre maknilo na versko področje - odtod tudi tak porast ugleda slovenske'du= hovščine. Za to govori končno tudi izid ljudskega štetja glede vernosti državljanov. Pa vendar, kaj je potem vzrok tako ugodnemu odmevu novega zakona in še prej sestanka med komunisti in škofi? Öe je duhovščina spoštovana in če so cerkve polne, kaj je'potem nižji duhovščini še treba želeti stikov s komunistično oblastjo? ,,.in vzroki Moj znanec je pohitel v mislih nazaj v prva leta po "osvoboditvi". V tedanjem hudem nasprotstvu do Cerkve se je režim v glavnem znesel na nižjo duhovščino. Obsikovalec ni vedel točnega števila vseh'doslej za= prtih'duhovnikov, a predvideval je, da jih je bilo precej stotin, Öe bi prišlo spet do novih preganjanj, se nižja duhovščina boji, da bo najbolj padlo spet po nji. Öe se kaj pripeti škofu, zve'za to'svet intitovcem ni prijetno. Župniku v zakotni vasi pa se lahko mnogo pripeti, ne da bi sploh kdo za to izvedel. Niti malo, jih ne ščiti javno mnenje zapada. In škodo od preganjanja duhovnikov bodo posredno imeli spet le verniki, ki bodo ostali brez duhovnikov in bodo imeli zaprte cerkve. 1 v Komunistična oblast je iznajdijiva,kar se le da in pritisne, kj er ji najbolje kaže. Četudi bodo na vrhu govorili o svobodi vere in o demokra= ciji, bodo krajevne oblasti in komunisti na..različne načine, grenili živ= Ijenje duhovnikom in jim nagajali z vso hudobnostjo. Dogodilo se je, da so duhovniku očitali•nemoralnost,'čeprav popolnoma brez osnove,' in ga ta ko zlomili. Hudo breme je nadalje' davčni vijak. Najbolj pa se duhovniki boje procesov zaradi medvojnega stališča. Nobena tajnost ni, ~da je bila slovenska duhovščina z zelo redkimi izjemami protipartlzansko usmerjena. Nič lažjega ni, kot da tako usmerjenost komunistično sodišče prebarva v sodelovanje z okupatorjem. To so vzroki, da si nižja duhovščina'želi öiirno sožitje z državno oblastjo. Prav dobro se zaveda, da je njen položaj mnogo-težji od položa ja škofov, ki jih vsaj deloma ščiti zapadno javno mnenje. Nič Čudnega-ni da se svetovni tisk zanima le,če se kaj neprijetnega .dogodi.kakemu ško = fuuSaj je vendar škof. Čeprav je deležen-hujšega pritiska od Vrhov obla= sti, se vendar lahko naslanja na svojo cerkveno avtoriteto. To pa.seveda ne pomeni, da bi ško.fje bili a priori proti sporazumu, saj so se končno odzvali in šli na sestanek s Titom in posebno komisijo Izvršnega sveta glede ureditve medsebojnih odnosov. Toda mnogi duhovniki pa tudi verniki so pri tem čutili, in komunistični tisk je tako.-tudi pisal, da. .ško.fje, ki so se pogajali, niso izražali svojega -tališča, ampak stališče,ki jim je bilo naloženo po disciplini. Toda takšen sporazum ali .sožitje med režimom in.-Cerkvijo bi imelo .tudi svojo senčno stran: papir namreč vse prenese in oblast lahko vsak zakon ali sporazum izigrava po mili volji,če ima od tega koristi.Tu se potem vsiljuje edina razlaga, ker so brez dvoma duhovniki morali predvi= devati takšno možno izigravanje, da je namreč prikladnejša politika čim manjšega odpora Cerkve do režima; tako bi imela oblast čim'manj vzrokov .za .preganjanje. Vernost da zaradi tega ne bi trpela,- ker so .. cerkve polne in‘duhovščina spoštovana. Ko sem se poslavljal od znanca in mu naročal, naj pozdravi našo do= niovino, sem se ob novih spoznanjih vpraševal, .koliko tega je.-svobodni Slovenec dojel, kar se dogaja v "vicah pod Triglavom" in kako je izrabil svoje spoznanje. DRŽAVLJANI IN VERA V Jugoslaviji- so -objavili izid ljudskega štetja,koliko ljudi veru je.Kot smo,,že por.očali(KT 113) so se jugosl.državljani 31.marca letos tildi izjavljali, ali pripadajo k do. ločeni veroizpovedi ali pa .so brez vere. Tako ima po tej statistiki Slovenija 88.4^vernih ljudi,oziro= ma 86.4$ Jugoslovanov veruje v Bo= ga .Brezvernih Slovencev je tnr.ej 11.6$ odn. .13.6$ brezvernih Jugo-slo vanov. Izid je poraz za komuniste, saj so se vsi partijci zase in za otroke izrekali proti veri,od reži ma neposredno odvisni nameščenci pa so gotovo dobro premislili,pre= den so zapisali svoj "verujem". Poleg napadov "razjarjene množi ce" in "neodgovornih elementov" na splitskega pomožnega škofa dr.Fras niča in hvarskega škofa dr .Pušica (KT 123),je žapadni tisk zadnje te dne poročal o treh novih izpadih. To pot gre za katoliškega škofa Ba nje Luke dr.Čelika in pravoslavnih dr»Kostiča,episkopa iz Banje Luke in dr .Krul ja, metropoli ta iz Sarajeva Oba banjaluška škofa sta bila ločeno napadena s paradižniki in jajci ter prisiljena zapustiti ško fijo.flr.Nektarije Krulj,ki se je mudil na obisku v manastiru Ozren na neki verski svečanosti,pa je bil od "množice"’tepen in pobit na tla,.kjer je zadobil več poškodb. Nato mu je "množica" preprečila vr nitev v Sarajevo. •Uradno jezo so si zaslužili tu= di muslimanski hodže v Bosni,ki so "krivo tolmačili" zakon o verskih skupnostih in so baje pripovedova= li ljudem,da jim zakon'nalaga ude= leževanje pri verskih obredih in podpiranje duhovnikov. Zanimivo je opaziti,da katoliš= ki dostojanstveniki nikakor niso e dine žrtve napadov in sovraštva ko munističnih oblasti.Tudi Sv.Sinod še zmeraj ni uredil odnosa do pra= voslavnih duhovniških združenj,Ta= ko postaja nekoliko težavno dökr-20 vanje,da je le Vatikan s svojo ita lijansko politiko sovražnik novega reda v Jugoslaviji. (ds) . LASTNO SPOJZ H A V AIU E Razprava p kulturnih, in političnih odnosih' Slovencev "in Srho.Vj::ko= liknr jo je doslej - do .prve. .-svetovne • vo-j'ne- - priobčil -g, Fran Erjavec v GLASU KANALSKIH. „SRBA? j e pr ed kratkim is šla v knjižni''izdaj iT; Tako j p'r.i= ' poinnim uvodoma, -da v knjigi -pogrešam-indeks'in pa pod p.rto podrobnih'na vedb . virov, ■ o.d koder je pisen--j-emal citate in "zakl jučke ..Prvega v'časjopi su ni .moglo bitir .drugo--bi l-a-h-ko biLo obakrat. Motijo tudi zgol j .-.šte = vilčne oznake posameznih poglavij. Iz prijetnega pripovedovanja in tudi večkrat nepotrebnih pridevkov.•( kot "cinični car Branja Josip" ali "p.er-. fidni Habsburg" itd), sklepam,: da je bila razprava namenjena, ^i^ok.emu kr o ^. gu GLASOVIH bralcev in ne toliko redkih študentom naše politične, zgodo--' .vine, .četudi bodo ti v njej dobili važen pripomoček za svoje študij-e. Toda kljub teci, pomanjkljivostim knjiga sama na sebi'ne izgubi na svojem pomenu. Prav zaradi skrbno zbrane in lepo podane.obilne snovi,je knjiga- vsakemu- našemu človeku, ki se količkaj- zanima ža našo .preteklost dragocen vir za njeno pravilnejšo razumevanje. Kdor hoče namreč razuime= ti ali ocenj-evati sedanjost,- mota poznati preteklost, ker je življenje vsakega naročil' stvar njegovega'organskega razvoja. Slovenska zgodovin# se nr prične z-ustanovitvijo' Komunistične stranke ali pa Osvobodilne 'fronte, pa tudi ne z-'"ujedinjenjem" . To poslednje, pa bo bolj- -razumljivo mnogim.,., ki . bodo pr euč-e vali srbsko-sl o venske o dno ša j e, kakor -jih je popisal g .Er javsc. .-Lasi sega • ta razprava ]re do sredine, leta 1914-, se Vfp