plažaua r gotsrini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Ona posamezni številki Din 1*50 TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in oljrf. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži s£ v Ljubljani. LETO VD3. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 14. novembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 134. Nadomestne volitve v pri-dobninske komisije. V nedeljo, dne 15. novembra t. 1. od 8. do 13. ure se bodo vršile nadomestne volitve v pridobninske komisije za vso Slovenijo razen Prekmurja. Združene gospodarske organizacije v Ljubljani so se ujedinile na skupno kandidatno listo za volitve v 1. in II. razredu na ozemlju bivše dežele Kranjske in za volitve v III. in IV. razred v pridobninskih komisijah Ljubljana mesto in Ljubljana okolica. 1 pridobninsko komisijo 1. razreda se kandidira kot član Karol Bolaffio, veletrgovec v Ljubljani in kot namestnik Jurij Verovšek, veletrgovec v Ljubljani. Za II. pridobninski razred so določeni nastopni kandidati za člane: Kavčič J. J., družabnik tvrdke Kosman & Tschurn v Ljubljani in Ivan Gregorec, veletrgovec v Ljubljani, za namestnike Anton Kajina, tovarnar v Ljubljani in Franc Dolenc, veletrgovec v Stari Loki. V priredbenem okraju III. razreda Ljubljana mesto so bili postavljeni kot kandidati za člane: Josip Oiup, trgovec v Ljubljani in Ivan Dachs, gostilničar v Ljubljani; za namestnike: Anton Kavhekar, trgovec v Ljubljani in Josip Senica, mizar v Ljubljani. Za IV. priredbeni razred Ljublja,!a mesto so določeni kandidati ju člane: Josip Rebek ml., ključavničar v Ljubljani in Ivan Srebot, čevljar v Ljubljani; za namestnike: Ivan Kersnič, krojač v Ljubljani in Jernej Ložar, konfekcijonar v Ljubljani. V priredbenem okraju Ljubljana »kolica so bili postavljeni za kandidate v 111. razredu za člana: Ivan Oblak, trgovec s senom na Vrhniki, za namestnike: Franc Šušteršič, gostilničar v Zapužah in Joško Majaron, trgovec v Borovnici, v IV. razredu pa za člane: Ivan Vrbovc, krojač v Dravljah in Franc Janc, trgovec v Vodmatu, za namestnike: Leopold Hude, trgovec v Grosupljem in Valentin Rihar, strojar v Polhovem Gradcu. Volitve se vrše v Ljubljani za mesto pri davčni administraciji in za okolico pri davčnem okrajnem oblastvu v Hrenovi ulici ter pri davčnem uradu na Vrhniki. Zveza trgovskih gremijev, Zveza in-dustrijcev, Zveza obrtnih zadrug, Jugoslovanska obrtna zveza ter Gremija trgovcev v Ljubljani za mesto in okolico priporočajo vsem volilcem, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže teh za gospodarske kroge važnih volitev in da združijo svoje glasove na gornje kandidate. Državna hipotekarna banka. Pred kratkim je slovensko javnost razburila vest, da namerava državna hipotekarna banka ustanoviti svojo podružnico v Zagrebu, ki naj bi raztezala svoj delokrog tudi na ljubljansko in mariborsko oblast. Kakor se je pozneje izkazalo, je bila ta vest pre-uranjena, ker državna hipotekarna banka ne misli na ustanovitev podružnice, dokler ne poteče rok, določen ji za prevzem pupilarnih in javnih denarjev. Našo javnost utegnejo zanimati aktualna izvajanja tajnika društva denarnih zavodov v Zagrebu g. dr. Milenka Markoviča, katera je pred kratkim priobčil v uglednem zagrebškem listu o državni hipotekarni banki. G. dr. Markovič izvaja sledeče: 1. Naloge državne hipotekarne banke. Državna hipotekarna banka naše kraljevine je nastala iz uprave fondov bivše kraljevine Srbije. Po zakonu iz 1. 1862 se je strnilo celokupne denarje javnih in mnogih privatnih fondov v državni zavod pod naslovom uprave fondov. Glavna naloga tega zavoda je bila dajanje cenenih kreditov, zlasti hipotekarnih posojil iz razpoložljivih sredstev. Pozneje je začela državna hipotekarna banka izdajati tudi zastavne listine in je prišla na ta način ne glede na zaupan kapital različnih fondov in privatnih zavodov ter privatnih vložnikov do izdatnih sredstev, katerih se je mogla posluževati za izpolnitev svoje naloge. A že v Srbiji so se pojavljali resni pomisleki proti poslovanju uprave fondov. Za te pogosto niso bili odločilni samo gospodarski razlogi. S poznejšim zakonom se je delokrog zavoda in poslovanje uprave na novo uredilo. V novi jugoslovanski državi se je delokrog uprave fondov z zakonom razširil na celo krajevino. Ob lej priliki je dobil zavod naslov državna hipotekarna banka , ki boljše odgovarja namenu poslovanja. ‘ Za nov delokrog pa niso zadostovala razpoložljiva sredstva, zlasti ker je vojna povzročila zavodu težko krizo in velike izgube, ki so ga prisilile, da je omejil svoje poslovanje. Vsa skrb banke je sedaj usmerjena za tem, da si pridobi potrebna denarna sredstva. Iz tega razloga se je odločila, da prevzame upravo vseh javnih in tem podobnih fondov tudi na ozemlju bivše avstro - ogrske monarhije, kjer do tedaj ni bilo državnega zavoda te vrste. Ta namera državne hipotekarne banke je osupnila gospodarske kroge v novih pokrajinah in izzvala močen odpor. Ti so opozarjali na resne posledice, ki bi nastale za gospodarstvo v novih pokrajinah, ako se mu odvzame te kapitale, zlasti ker se gospodarstvo nahaja v težki krizi. Poudarjalo se je tudi, da ni nikakega jamstva za objektivno bančno politiko in opozarjalo, da radi ugodnega obrestovanja in varne naložbe teh ka-pitalov pri denarnih zavodih v novih pokrajinah sploh ni nikake potrebe za reformo, kolikor pridejo v poštev interesi lastnikov teh kapitalov. Na drugi strani se je kazala jasna tendenca, da prevzame nadzorstvo in upravo teh kapitalov z namenom, da potom državne hipotekarne banke in drugih na novo ustanovljenih zavodov za dajanje kmetskih in obrtniških posojil globje prodre v gospodarske razmere svojih državljanov. Na podlagi novel zakona iz 1. 1922 in 1924 so se izpremenila nekatera materi jelna in formelna določila zakona o državni banki. Prva novela je kompromisnim potom rešila vprašanje prevzema vseh javnih in podobnih fondov v upravo državne hipotekarne banke. Zakon namreč določa, da preidejo ti fondi najkasneje do leta 1933 na državno hipotekarno banko in da noben denarni zavod od leta 1927 naprej ne sme sprejemati denarjev takih fondov. Ob tej priliki je omeniti, da nalaga zakon denarnim zavodom dolžnost, katero vršiti niso poklicani in jo tudi ne morejo vršiti. Večina teh kapitalov obstoji iz hranilnih vlog in denarni zavodi z ozirom na bančna pravna določila niti ne morejo ugotoviti, ako so te vloge last kakega takega fonda, ker se more lastnik skriti za šifro ali izmišljeno ime. Za dvig takih vlog je edino predpisana predložitev vložne knjižice. To velja tako glede zakonske dolžnosti odpreme takih fondov, kakor glede zakonske prepovedi sprejemali nove vloge fondov. Ako ne gre za hranilne vloge, denarni zavod zopet ne sme brez dovoljenja vlagatelja razpolagati z vlogo. Čim pride do iz- vršitve tega zakonskega določila, se bo moralo to dolžnost pač prenesti na lastnike ali upravnike naloženih ka-patilov, nikakor pa se je ne more pustiti denarnim zavodom. Omenjena kompromisna rešitev je namerjala na eni strani ustreči zakonu, ki zahteva odpremo navedenih kapitalov na državno hipotekarno banko, na drugi strani pa ustreči želji, da se nekaj časa še prepusti gospodarstvu potom denarnih zavodov, da se gospodarstvo more pripraviti na novo položaj. 2. Ustanovitev podružnic državne hipotekarne banke. Letos se je ustanovila podružnica državne hipotekarne banke v Sarajevu, ki je že pričela s poslovanjem, zlasti s prevzemanjem hranilnih vlog in dajanjem hipotekarnih posojil. V Dalmaciji je državna hipotekarna banka prevzela bivši deželni kreditni zavod za Dalmacijo v Splitu, ki je s tem postal podružnica državne hipotekarne banke. Nazadnje se je razmotrivalo o ustanovitvi glavne podružnice državne hipotekarne banke v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo. Dasi bi bilo samo na sebi razumljivo in utemeljeno, da državna hipo-tekarnp banka kot državni zavod razširi svoje poslovanje na celo državo, dobiva to vprašnje v praksi drugačno lice. Sredstva, s katerimi razpolaga državna hipotekarna banka, ne morejo niti približno pokriti potreb novih pokrajin. Nova denarna sredstva dohajajo v obliki vlog le počasi. Izdaja zastavnih pisem je ob sedanjih gospodarskih prilikah jako otežkoče-na. Prevzem javnih in podobnih fondov iz novih pokrajin bi povzročil gospodarstvu v teh pokrajinah občutno škodo, vrhu tega pa tega ne dopušča pozitivni zakon iz 1. 1923. Z ozirom na sedanje prilike in značaj hipotekarnih poslov je edin izhod, katerega je državna hipotekarna banka že našla, da najame inozemsko posojilo. Priznati je treba, da izhod ni lahek, vendar je državni hipotekarni banki spričo državnega jamstva lažje priti do posojila nego privatnim zavodom, zlasti danes lažje nego pred dvemi leti, ko je najela v Švici majhno posojilo. Samo ta izhod more nuditi možnost za uspešno pošlpvanje tega važnega državnega zavoda tudi v novih pokrajinah. Ti momenti morajo vsekakor sooodločati pri ustanovitvi podružnice v Zagrebu. Mimogrede omenimo, da so se slovenski interesenti odločno zavarovali proti kompetenci zagrebške podružnice za Slovenijo in zahtevali ustanovitev lastne podružnice v Ljubljani. 3. Rok za prevzem denarja raznih fondov. Po časopisnih poročilih se namerava izpremeniti zakon o državni hipotekarni banki v toliko, da bi se rok za prevzem denarja v novih pokrajinah v upravo te banke skrajšal. Ali se to res nomerava v odločilnih krogih, mi ni znano. Ako so poročila resnična, potem se najbrže hoče omogočiti poslovanje podružnic v novih pokrajinah. Omenil sem že, da bi to ne bila nikaka povoljna rešitev tega važnega vprašanja, ker bi se s tem samo oškodovalo naše gospodarstvo. Hipotekarna banka pa bi mogla vsled počasnega dotoka kapitala dajati posojila samo v zelo omejeni izmeri: Poudarjam ponovno, da je edini izhod, da se najame inozemsko posojilo. Končno moramo zahtevati, da ostane rok za prevzem omenjenih kapitalov v upravo državne hipotekarne banke, ki ga določa čl. 117. zakona o državni bipote-kalmi banki iz 1. 1922, neizpremenjen. Svetovna trgovina v letu 1924. V VVirtschaft und Statistik beremo zanimiv pregled o svetovni trgovini 1924. Vsled raznega preračunavanja in različnih cenitev imajo številke sicer samo pogojno vrednost, a nam vendarle pokažejo, v kakšni smeri se je trgovina razvijala, lzraču-njena je trgovina 40 dežel, ki predstavljajo 90 odstotkov svetovne trgovine (v milijardah zlatih mark): 1913 1922 1923 1924 Uvoz 80.0 91.2 100.3 112.2 Izvoz 75.0 87.7 96.2 107.8 Promet 155.0 178.9 196.5 220.0 Nemški državni urad je v navedeni reviji te številke preračunil na predvojno vrednost, pri čemur je vzel za podlago ameriški indeks veletrgovine. Pri odstotkih vzamemo za leto 1913 število 100; izračunjen je ves promet: 1913: 1922: 1923: 1924: Milijarde mark 170 140 s 140 161 Odsiotki 100 78 82 96 Ta sicer majhna tabela je prav zanimiva, veliko beremo iz nje. Ker je vir študije nemški, upošteva seveda pretTvsem Nemčijo. Tu vidimo, da je Nemčija v prometu z ostalimi državami dosegla lani že vseh 100% uvoza. Uvoz iz Anglije je znašal leta 1923 že 95 % predvojnega, lani pa 107%, iz Italije 48 in 103, iz Švice 37.7 in 101, iz Afrike 80 in 109, iz Azije pa 85 in 143. Amerika je dala 83 in 116, Avstralija pa 57 in 61.6. Izvoz v upoštevane države je dosegel leta 1923 dve tretjini mirovnega izvoza, lani pa tri četrtine. Afrika in Azija izkazujeta velik plus, Evropa in Amerika pa izdaten minus. Pomen Nemčije kot nakupnega trga se je torej dvignil, kot dobaviteljica je pa Nemčija lani svoj položaj v izven-evropskih državah zboljšala in utrdila, v Evropi je bila pa potisnjenh malo v ozadje. Dr. Metod Dolenc: Valorizacijske razmere v češkoslovaški republiki — in mi. (Konec.) IV. Pokazali smo na stanje valorizacijskega problema v bratski državi, Češkoslovaški republiki. Povdarili smo vzporednost tamkajšnjih razmer z našimi, osobito odkar imamo tudi mi še precejšnjo stabilnost našega dinarja na mednarodnih tržiščih. Seveda vzporednost je le približna, kajti — omnis analogia claudicat (vsaka analogija šepa). Že omenjeni prvoboritelj za pametno valorizacijo dr. Ivarl \Vahle piše v svojem izbornem članku v reviji Ostrecht, da se kaže med češkoslovaškimi državljani navzlic temu, da jih je zadelo le majhno razvrednotenje njihove krone (— mi bi pristavili še to, navzlic temu, da imajo njihovi zakonodajalci tudi smisla za rešitev vojnega posojila! —) še vedno izrazito stremljenje, dokopati se do boljše, pravične valorizacije in da v tem pogledu zadnja beseda še davno ni izgovoi’jena! Mi vemo, |Ia so se v zadnjem letu češki pravniki na svojem kongresu obširno pečali s temi problemi. Glede nas Jugoslovanov se pa zdi, da imamo vse tako lepo urejeno, da nam takih vprašanj še načenjati ni treba?! ----- Dr. Karl Wahle pravi v predgovoru svojega obširnega dela: Das Valorisa-lionsproblem in der Gesetzgebung and Rechtsprechung Mitteleuropas (str. 8), da se je obrnil na višjega deželnega svetnika dr. Kandiaša s prošnjo, naj mu pošlje odločbe stola sedmerice v Zagrebu, da pa mu je imenovani član tega sodnega dvora pri-poslal nur wenige Entscheidungen , kar si pa dr. (Wahle) tako razlaga: »Der verbaltnismassig gute Staral der jugoslavisctuvn Valuta d vi rite dies er-klaren . Walile pa je v zmoti. Predvsem ne upošteva, da je naša valuta komaj leto dni primeroma dobra , da pa je bil velik del države pri izmenjavi kron za dinarje občutno zadet. Dalje pa si je Wahle — ne vemo, kako je to mogoče — predstavljal Stol sedmorice v Zggrebu za predstavnika vrhovnega pravosodstva vse Jugoslavije; v resnici pa imamo v državi poleg dveh oddelkov Stola sedmorice še četvero vrhovnih sodišč (Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Podgorica.) Na njihovo judikaturo se pa ni oziral! Toda, če se vpraša ali se jo judikatura pravilno držala v valorizacijskih vprašanjih, trebalo bi čuti tudi še eksperte gospodarskih krogov, osobito naše kmetijske in trgovske stanovske organizacije. Potem šele bi prav videli in presodili, ali je res le naša primerno dobra valuta vzrok, da se o valorizacijskih vprašanjih pri nas tako malo govori, v zakonodaji pa sploh molči. V češkoslovaški judikaturi smo našli vse polno vprašanj, ki so aktualna in bi jih tudi naša zakonodaja mogla in morala rešiti. K tistim pa pridejo še druga, ki so tudi tam še nerešena. Ali je pravično, da so pospravile zavarovalne družbe v zlati valuti plačane premije izza desetletij pred vojno v realno vrednost, nakupovale si palače v sedajšnjem inozemstvu, a nam iuzemcem izplačujejo danes zavarovalne svote v 16-krat manj vrednem papirju? Ali je pravično, da vrača hipotekarni dolžnik pred vojno izposojeni znesek po vojni v malovredni valuti? In isto velja še za mnoga druga vprašanja. Pri nas je le lopa resignacija spričo neagilnosti parlamenta glede gospodarskih vprašanj glavni vzrok, da posameznik molči o rečeh, ki bole, češ, saj drugi tudi molče, a pomagati nam vsem skupaj ni rnoči. Mislimo, da si — če druzega ne, — vsaj vest izprašamo, ali nismo pravniki sokrivi, da valorizacijsko vprašanje pri nas spi. — Ali ne bi bilo umestno, da se v dvanajsti uri po-inaga z nasveti, budi zaspana vest merodajnih činiteljev? — Samo go spodarsko zadovoljni državljani so in bode res dobri državljani! — Svetovna draginja. Indeks veletrgovine, preračunjen ] na zlato podlago, se v zadnjem času j ni bistveno spremenil. Za Jugoslavijo ; prinašamo v posebnih člankih me- ! sečno indeksne številke, ki jih pri- j občuje Privredni pregled . — Tu- \ kaj pa navajamo indeks nekaterih ; drugih držav, zlasti takih, ki imajo vi ;em t. d. Amerik* Anglija Francija Nemčija Holandska Švica ČeSko- slovaJka Svetovna i draginja ! Januar 1024 151 164-0 1179 145-8 117-3 1675 1449 149 9 ; Februar ” 152 1622 1220 1434 147-5 1658 148-5 1500 Marc >> 1 150 1606 1182 144-2 1436 1621 1500 148-2 i April 148 1623 1389 1457 1430 1660 151-4 151-3 Maj ** 147 1593 1349 142-7 140-9 1664 1490 149-1 Junij tt 145 157-2 1225 131-5 142-6 163-0 141-0 1446 Julij i) j 147 163-3 1232 127 9 1460 163-2 1409 146-7 Avgust 150 1673 1309 1294 1515 1666 14 70 1506 September / 149 1695 1292 1323 1569 1664 147-7 1513 Oktober 152 174-7 1302 1340 1605 168-1 148-4 154-6 November 153 178-7 132-9 1351 161-1 1684 150-7 1569 December ft 157 183 1 1371 137-6 1611 1708 1541 160 7 Januar 1925 160 1830 1390 141-2 158-2 1712 154-8 1616 Februar 161 182-8 1364 1423 1541 1702 153-4 1612 Marc 161 1796 1322 142-7 1502 1697 1516 159-7 April 1 156'2 1753 133 2 141-4 1511 1663 1494 1564 Maj' 155'2 173-8 1344 140-5 1511 1635 1475 1556 Junij 157-4 1696 1295 141-6 1529 1629 . 146-2 1544 Julij 160 173-3 1310 1428 154-8 1621 1479 156-9 Avgust n 160 173-5 131-2 1435 155-3 1610 145-5 157-0 September » i 1597 1 172-3 131-1 1446 1552 1592 1460 i 1566 1 Konkurenca v strojih na svetovnem trgu. Trgovina. Število koukurzov in poravnav v Avstriji. V Avstriji se je priglasilo v mesecu oktobru t. 1. 193 (septembra 144 in oktobra lanskega leta 248) sodnih poravnav in 75 (37 odnosno'43) konkurzov. indeksne številke. Indeks stroškov za j preživljanje je znašal na Angleškem me- j sera septembra l. 1. 176, koncem avgusta j 173 in koncem junija 180. — Amerikan- j skl indeks za veletrgovino je dosegel za- '■ i četkem meseca novembra 1. 1. 157.9 točk v sredi meseca ot veletrgovini veliko vlogo. Izhodna številka je 100, izhodno leto pa 1914. To se pravi: če si dal leta 1914 za raznovrstno blago 100 zlatih novcev, si dal zanj v zadnjem septeipbru na Nemškem 144.6 zlatili novcev, na Angle-2.3, splošno po svetu 156.6 V strojni trgovini se pozna na svetovnem trgu pešanje nemške konkurence.. Nemška strojna veletrgovina ne more pri dovolitvi kredita dajati takih ugodnosti kakor Anglija, Amerika, Belgija itd. Njen položaj je torej precej neugoden. Povprašuje se že še, a pogajanja z inozemskimi naročniki se razbijejo večinoma ob vprašanju kredita, dočim domačini vsled pomanjkanja denarja ne morejo nastopati koMrupci. Pride k temu še, da javne korporacije, kakor zlasti železnice, v zadnjem času prav malo investirajo. V nekaterih panogah je pa nemška industrija strojev na svetovnem trgu zato zaostala, ker se ni o pravem času prilagodila spremenjenemu povpraševanju; To velja posebno za avtoindustrijo. Pa tudi v poljedelskih strojih delajo danes) druge industrije dosti ugodnejše kakor nemška. Nemški strojni eksport torej ni velik. Zato se nemška konkurenca omejuje holj na posamezne kupčije in manjše dajatve. Izborno se pa godi severoameriški strojni industriji. Tudi francoska gre hitro gor in v posameznih panogah že veliko eksportira; samo poljedelske in tekstilne stroje mora Francija še močno uvažati; na drugi strani pa tudi tovrstne stroje izvaža. Zelo navzgor sili avtomobilna industrija v Franciji ‘in Italiji. Nemška strojna industrija upa sedaj v prvi vrsti na ruski trg; zboljšanja pričakuje tudi v prometu z Italijo, že z ozirom na pred kratkim sklenjeno trgovsko pogodbo. Nemški eksport v Francijo je odvisen od zaključka pogajanj o trgovski pogodbi. Tudi cene so vsled hude konkurence zelo nizke, če ni ravno kakšnega naročila za specialno izvedbo. Sprememba v konkurenčnih razmerah se pozna tudi iz primerjanja produkcije surovega litega železa; to železo porabi ali strojna industrija direktno ali ga predela itd. Primerjanje nam pove, da je producirala Nemčija leta 1913 3.3 milijone ton surovega litega železa, lani pa samo 800 tisoč; angleška produkcija je padla od štirih milijonov na 1.8, ameriška je ostala na isti višini, francoska se je pa dvignila od enega milijona ton na poldrugi milijon. IMaiu^odnejšl nakup OBLEKE Vam nudi JOS. ROJINA, Ljubljana^ __ napram 156.2 točkam tobra t. 1. — Indeks za veletrgovino na Češkoslovaškem je izkazoval za mesec oktober S189 (za september 995) točk. Italijanski izvoz in uvoz v mesecu oktobru tekočega leta. V mesecu oktobru t. I. je bilo v Italijo uvoženega blaga za 1.856.45 milijonov lir; izvoz je v istem mesecu dosegel svoto 1.799.6 milijonov lir. Vpis v trgovski register. Vpisale so se nastopne firme: »Jadran«, industrija • dežnikov, družba z o. z., Dolnja Lendava; j Aičou & Zobec, trgovina z morskimi in j domačimi ribami in sadjem na drobno in j debelo v Ljubljani; Jadran- skladišče ; železoindustrijskih izdelkov M. J. Jarc, j Maribor; Dungit-tovarna, družba z o. z., j Ljubljana; »Slograd«, slovenska gradbe- i na in industrijska delniška družba v : Ljubljani; Fran Domieelj, lesna trgovina, Maribor; Hrvatska eskomptna banka podružnica v Mariboru; Perhavec & Ya-ljak, tovarna za izdelovanje likerjev, de/, vin in sirupov, d. z o. z., Maribor; Toto-Kompanija, družba z o. z. v Mariboru; Tovarna ogledal in brušenega stekla »Kristal«, d. d. v Mariboru; »Ilzm , družba z omejeno zavezo, Ptuj; A. Jurza’s Nachfolger Alois Senčar, Ptuj; Vina-ria«, delniška, družba vinogradnikov v Ptuju-; Lesna Industrijska trgovska družba bratje Tavčar, Vuzenica; Zvonarna in livarna, družba z o. z., Št. Vid nad Ljubljano. Prodaje. Dne 17., 18. in 19.'novembra L L se vrši pri ljubljanski carinarnici javna dražba raznega zaplenjenega svilenega blaga. — Pri direkciji državnih železnic v Subotici se vrši dne 7. decembra t. I. licitacija za prodajo okrog 600 komadov rabljenih pločevinastih karbidnih kant. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. industrija. Za zaščit« lesno industrije. V carin- L skem odseku finančnega odbora se je pretekli teden obravnavalo vprašanje čarni na les in lesne, izdelke. Zastopnik ministrstva za šume in rudnike je zahteval zaščito našega lesa napram runuiu-skemu uvozu. Odsek je pristal na za- * htevo in uvozna carino izdatno povišal in sicer od Din 0.60 in Din 0.50 na Din 5 in Din 3.— za kub. meter in od Din 12 in Din 0.10 na DinL— in Din 0.60 za i 100 kg. Poviša se tudi carina po tarifni I po tavki 39 -1 (za navaden trd in mehak ; les (a - c) za 75 ostotkov. XI. Britanska industrijska razstava se bo vršila od 15. do 26. aprila 1926 kakor i pretekla leta deloma v Londonu, deloma t v Birminghamu. Davki in takse. \ lzterjavanje davkov. Kakor doznava- j mo iz povsem verodostojnega vira, je iz-terjavanje davčnih zaostankov posebno ostro v Ljubljani. Finančna prokuratura ima v rokah nebroj eksekucij. Delavcem in nameščencem rubi plače do višine, ki celo samcem, še bolj pa družinskim očetom jemlje možnost preživljanja, ostalim davkoplačevalcem, ki imajo kakšno nepremičnino, pa se intabutira na posestvo, obrtnikom nadalje obesa na vrat prisilno upravo. Radovedni smo, če se to ostro lzterjavanje vrši z vednostjo in privoljenjem finančne delegacije ali pa nosi krivdo samo davčni urad. Vsekakor moramo ugotoviti, da tako rigorozno i nte rja vanje zaostankov posebno od strani gospodarsko šibkejših slojev ni v skladu z gotovimi kavtelami v okrožnici, ki odreja poostreno izti rje vanje. Davek na zaslužek telesnih delavcev. — Vse delodajalce opozarjamo, da poteče rok za vložitev prijav za delavce (pomočnike, posle itd.) v obratih in podjetjih, ki nimajo industrijskega ali tvorniškega značaja, dne 15. novembra t. 1. — V prijavah je treba za | vsakega posameznega delavca, posla ali pomočnika, ki je dovršil 18 leto, a ni prekoračil 65 let starosti, navesti zaslužek, ki ga ima v času od dne 1. aprila do dne 31. decembra 1925. Prijave ni treba predložiti onim trgovcem in obrtnikom, ki odvajajo odnosno hočejo odvajati davek z mesečnim seznamom. Prijave je opremiti s kolkom za 5 Din. — Prijave je vlagati sedaj, ko uprava državnih monopolov še ni izdala tozadevnih tiskovin, v obliki navadne vloge. Davčna reforma. — Iz Beograda dohaja poročilo, da je minister za finance predložil Narodni skupščini predlog zakona o neposrednih davkih, s katerim naj se izenačijo neposredni davki v naši državi. Sicer je še daleč do vzakonjenja tega predloga, vendar smo napravili s tem korak naprej iz sedanje različnosti davčnih silemov v posameznih pokrajinah. Cim predlog prejmemo, bomo priobčili bistvena določila. esar & & SS S S se e? & >BU03HA< C 'SSSS3 Buddfca Rkc pije uživaš že na zemlji raj! •*«> TRADE MARS f~ , - -------------------------- Denarstvo. Povečanje vlog pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji. Delegacija ministrstva financ je objavila izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za 111. četrtletje t. 1. Po tem izkazu je naraslo stanje vlog pri 26 zavodih od 354,882.182.16 Din v početku III. četrtletja na 383,743.065.12 Din koncem četrtletja t. L. Promet v tem času je bil nastopen: Nove vloge na hranilne knjižice so dosegle 42,917.859.58 Din in nove vloge v tekočih računih 27,529.110.83 dinarjev, kar da skupno stanje v začetku III. četrtletja svoto 425,329.152.57 -Din. Ker so dvigi znašali tekom časa 41 milijonov 586.089.45 Din ostane kakor rečeno 383,743.063.45 Din. Stanje je torej naraslo za 28,860.880.90 Din. Porasle so vloge pri vseh zavodih razen pri Občinski hranilnici v Kostanjevici in pri Okrajni hranilnici pri Sv. Lenartu, kjer se je stanje nekoliko znižalo. Od vseli 26 zavodov pokazuje najvišje stanje vlog Mestna hranilnica ljubljanska (161,133.689.60 dinarjev), potem Mestna hranilnica v Mariboru (43,505.385.14 Din), Kranjska hranilnica v Ljubljani (43,063.723.06 Din), Hranilnica mestne občine celjske (22 milijonov 483.007.05 Din), Mestna hranilnica v Kranju (18,623.881.81 Din), Mestna hranilnica v Kočevju (17,608.435.12 Din),Mestna hranilnica v Novem mestu (17,138.859.94 Din), Mestna hranilnica v Radovljici (11,509.608.89 Din), Občinska’ hranilnica na Vrhniki (10,161.622.33 dinarjev), Mestna hranilnica v Kamniku (9,872.767.65 Din), Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu (9,828.394.74 Din), Južnoštajerska hranilnica v Celju (9,505.129.70 dinarjev) in ostale. Prijava vrednostnih papirjev s strani češkoslovaških državljanov. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja čsl. državljane stanujoče v kraljevini SHS na prijavo poljskih vrednostnih papirjev, katera se vrši na podlagi razglasa ministrstva financija ČSR z dne 20. oktobra 1925. Predmet prijave tvorijo: obligacije železnice Karla Ludvika, železnice Albrechtove, obligacije bivše dežele Galicije, obligacije galicijskega deželnega posojila in končno obligacije raznih poljskih mest, kakor Varšava, Krakov, Lodž, Lvov itd. Prijave teh vred*-nostnih papirjev je vložiti potom konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani najdalje do 31. decembra 1925. Samo prijavljeni papirji se bodo upoštevali pri poljski valorizaciji v smislu poljskih valorizacijskih predpisov. — Konzulat izda na zahtevo potrebne prijavne tiskovine in poda potrebne informacije. Novi denarni ovitki za vrednostna pisma. Ministrstvo je izdalo nove (privatne) denarne ovitke za vrednostna pisma v dveh velikostih, večje v razsežnosti 15X25 cm in manjše v razsežnosti 1254X17 cm. Večji ovitki so po 75 par. manjši pa po 50 par. Pošte bodo pričel« prodajati te ovitke šele, ko bodo stari popolnoma razproda ni. Obligatorno računanje v Šilingih. Do go leto,- 1926. Strokovnjaki pravijo, da srdaj se sme v Avstriji računati v kronah j ne bo uspel, že zaradi nezadostne veli- in v šilingih. Z dnem 1. januarja pa stopi j kosti ladje ne, l vseh krajih svojega okrožja po zaslišanju , pristojnih delodajalskih in delavskih zbornic vprašanje zapiranja obratov ob nedeljah, pri čemer je upoštevati princip, da morajo biti vsi obrati v vseh krajih ob nedeljah zaprti in to v smislu § 12. odstavka prvega zakona o zaščiti delavcev. Izjemo od tega principa se more dovoliti samo za podjetja, ki se bavijo z 'vtovarivanjem ladij, parnikov v ponior-j skih in reških lukah, v smislu § 1 I. za-: k ona o zaščiti delavcev, kakor tudi glede j podjetij v smislu § 15. odstavka, druge-f ga, poleg primerov naštetih v § 15. pred-j metnega zakona, kakor tudi ako se vrši ■ na detičnem kraju ta dan letni semenj. Gorinavedeno izjemo se srne dovoliti proti obvezi za delodajalce v smislu 4? 14. j zadnjega odstavka in § 15. zadnjega od-j .stavka zakona o zaščiti delavcev, kakor • tudi brez pravice kršenja §16. Poživljam i velike župane, da postopajo v smislu ! gornjih določil in da o ukrepih obvestijo j oddelek za zaščito delavcev poverjenega < ministrstva^ Centralna uprava zveze pri-i vatnih nameščencev Jugoslavije je pod-: vzela preko svojih krajevnih organizacij j nadaljne akcije glede izvedbe tega re-šenja. V Bosni in Hercegovini se je to vprašanje, ne glede na odpor s strani muslimanov in Židov uredilo; veliki župan sremske oblasti je na podlagi gornjega rešenja odredil, da se ima povsod v sremski oblasti uvesti nedeljski počitek izza 1. decembra t. I. V Zagrebu pripravlja Savez privatnih nameščencev obsežno akcijo, da se tudi v Zagrebu in zagrebški oblasti uvede popolni nedeljski počitek. Upamo, da se bo tudi v ljubljanski in mariborski oblasti na podlagi gornjega rešenja vprašanje, nedeljskega počitka čimpreje rešilo. Tudi pri nas se to vprašanje pri nekaterih obrtih na primer pri brivskem obrlu samo na podlagi določil zakona o zaščiti delavcev še doslej ni moglo rešiti in je ostalo sporno, kar je povzročalo nezdravo tekmo med posameznimi obrtniki te stroke. Konsum tobaka v Italiji. V finanč- dan 3 tja in 3 nazaj; nadalje so angleški j t924/1925 se je konsum tobaka aeroplani v stalnem stiku s črtami nem- ' škili zračnih družb. Nedavno je naročila britanska vlada tri zračne ladje Zepeli-novega tipa za ceno treh milijonov funtov; vsaka bo vzela s seboj poleg pošte tudi še 100 potnikov in ujili prtljago ter precej tovora. Ladje so namenjene dalj-, nemu prometu; Šle bodo v Carigrad, Teheran in Bombay-; če se bodo obnesle, jih bodo poslali tudi naprej, v Avstralijo. — Veliko se je govorilo in pisalo tudi o prckotečajnein prometu. Po lepo uspelem lanskem poletu Zepelina KZ III. so začeli misliti nagradbo zračne ladje, ki bi vozila čez tečaj ali tam blizu in bi spajala Zahodno in Severno Evropo z Vzhodno in Severno Azijo ter z Zahodno in Severno Ameriko. Kajti iz Londona v Tokio je bližje čez tečaj kakor pa skoz Sibirijo, pravtako iz Londona v San Francisco bližje čez tečaj kakor čez Atlanik in skoz. Severno Ameriko. To bi bila izredno pridobitev. Poleg tega: prometnega načrta naj bi služila zračna ladja tudi raziskovanju' severotečajnih pokrajin, zlasti raziskovanju hipotetične takozvane Harrisove celine. Sedaj tembolj, ko se je Amundsenov polet z areoplanom ponesrečil. Dva načrta sta zlasti važna. Nemca Eckeuer in Bruns sta osnovala družbo in sta povabila v sodelovanje najznamenitejše učenjake in raziskovalce (Sven l Hedina, Nansena, Pencka itd.); znesek j bodo dobili potoni prostovoljnih dones- ] kov nemškega naroda, ladja bo vsebo- j vala 100.000 do 150.000 kub. metrov j (Zli III. jih ima 70.000); šli bodo najbrže j I. 1927. Drugi načrt je napravil Amund-sen, hoče biti prvi in hoče leteti že dru- > v Italiji dvignil na 2900 milijonov lir. Ako se podeli konsum enakomerno na vse prebivalstvo, tedaj tudi na dojenčke, bi prišlo 73 lir na leto tobaka na vsako osebo. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina & K., Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana na Bregu 20. Načrti m vodne poti na Poljskem. — Poljska vlada je izdelala načrt za zgradbo novih vodnih poti. Med Poznanjem in rusko mejo bo izkopan kanal, ki bo slu- žil prevozu deželnih produktov proti zapadli in industrijskih produktov proti , vzhodu. Kanal bi bil. zvezan z večjimi vodnimi poti v Nemčiji, Franciji, Belgiji Lii nallolandskem. Z vzhodnim krilom bi v ezal na Dnjester in bi tako tvoril odcepitev velike plovne poti, ki se ima zgraditi (toda najbrže ne tako hitro?) od Baltiškega do Cmega morja. Drugi kanal se ima zgraditi med rudniškimi centri Šle-zije in Danskega. Predvojni dolgovi Avstro-ogrske. V Pragi se je zaključila konferenca zastopnikov nasledstvenih držav z delegati re-peracijske komisije, na kateri se je razpravljalo vprašanje razdelitve predvojnih dolgov bivše Avstro-ogrske. Rastoče blagostanje v Zedinjenih državah, neugodne razmere v Mehiki. Poročilo ameriškega trgovskega ministra Hoovera za gospodarsko leto'1924/1925, končano 30. junija, kaže zelo optimistično sliko. Narasla je produkcija, narastel i je blagovni promet, narasla je notranja in zunanja trgovina. Poročilo poudarja pomen'stabilizacije evropskih valut, začenjajoče se od Davvesovega načrta. Za mednarodno trgovino so najeli v omenje- ; nem letu v Ameriki 1372 milijonov do- \ larjev tujih posojil, za 640 milijonov več s kakor- v letu 1923/24. Od one vsote je ■ 655 milijonov dolarjev iu vesti ranih v : Evropi. Vrhutega so dale Zedinjene države 390 milijonov stabilizacijskih kreditov na Aegleškem, v Italijo in na Dansko. Poročilo govori tudi o zlatem uvozu in izvozu. — Nasprotno pa beremo, da gospodarski položaj Mehike ni ugoden. • Trgovska bilanca je trajno slabša. Im- j p ort je znašal v prvih šestih letošnjih j mesecih 55 odstotkov eksjmrtne vsote, v ■ juliju in avgustu pa že 75 odstotkov. Prvi i vzrok je trajno nazadovanje produkcije j petroleja, koje vrednost se je od marca | zmanjšala za približno 30 odstotkov, j brez upanja na zboljšanje. Posledica pa- J dajoče aktivnosti trgovske bilance je ra- J stoča vrednost severoameriškega dolar- j ja in vseh drugih deviz napram mehi- j kanskemu peso, kar hoče vlada prepre- ! čili, a brez uspeha. Mehika ima veliko j rudarsko industrijo, ki bi spričo trenut- J no visokih mednarodnih kovinskih nota- j cij lahko prinesla delno zboljšanje zale- ■ ta, da bi., se mogla uveljaviti pred bo- j dočim podonjem kovinskih cen. Zraven i pride še izredno pomanjkanje kapitala i v mehikanskem gospodarstvu kot posledica varčujoče vladne politike in koncentracije pirhranjenega denarja v na ! novo ustanovljeni državni banki. — Le-i tošnja žetev, ki je gospodarska podlaga j prihodnjega leta, je ena najslabših v zad-j njih desetletjih in bo potreben velik uvoz | žita. Lanska žetev je že izčrpana. Za pre-! skrbo ubožnega prebivalstva zahtevajo j j takojšnji uvoz koruze iz Zedinjenih dr- j ■ žav, brez carine. Če pridejo k rastočemu j ; uvozu in padajočemu izvozu zopetna pla-i čila v inozemstvo za odplačilo dolga, bo-; de vsled teh nakazil peso nadalje padal i ali pa se bo zlata zaloga znatno skrčila, in ta zaloga je hrbtenica novoustanovlje-‘ ne državne banke. Vsekakor mehikan-| sko gospodarstvo -ne more prav mirno t gledati v bodočnost, j Drobne vesti. V Češkoslovaški so do- • bili letos 13,820.000 meterskih stotov i sladkorja, lani pa 14,210.000. Na sto ki-j lokramov pese je prišlo lani 16 kg sladkorja, letos pa 15.24. — V preteku gospo- ; darskega leta 1924/25 so eksportirali iz Bakuja (ob Kaspiškem morju) 81,630.000 * pudov nafte v inozemstvo. P ud je 16.38 1 kg. Napram eksportu gospodarskega leta 1923/24 pomeni letošnji eksport plus 44.2 odstotka. Po pasemznih sestavinah se • ;v. nmrn TERPIHTIH m KR*: s W nafta takole razdeli: 29.2 odst. petroleja, 31.7 mazuta in plinovega olja, 20.5 odst. bencina in 18.6 odst. drugih produktov. — Poljaki so prodali večje množine les* v Avstralijo. — V Monakovem je bila železniška konferenca, tičoča se prometu med Nemčijo in Rusijo. Udeležili so seje zastopniki Rusije, Nemčije, Latvije in Estonske. Sklenili so, da se bo vršil promet iz Nemčije v Rusijo čez Latvijo in Litvo v bodoče z direktnimi voznimi listki.. Prav tako so se v principu izrekli za direktni osebni promet med Japonsko in Kitajsko ter Nemčijo skoz Sovjetsko zvezo in obrobne države. V blagovnem prometu so že deloma obstoječi direktni tarifi z novimi blagovnimi vrstami izdatno razširili. Voznino bodo preračunavali v dolarjih in je omogočena natančna kalkulacija. Blagovni transport je omogočen brez prelaganja iz vagonov z normalno širino tira v one s širjo in obratno. — ---------------------------■ —j*. m KUPUJMO IN PODPIRAJMO “ lavrvia« Kolinsko cikorijo Ljubljanska borza. petek. IB. novembra 1025. Vrednote: Investicijsko posojilo i/. i. 192! den. 75.50, bi. 78; Loterijska državna rent i za vojno škodo, bi. 317; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den.20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22: Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210;. Merkantilna banka, Kočevje, den. 1(K), bi. 102, zaklj. 101; Prva hrvats.ka štedi-onica, Zagreb, bi. 960; Kreditni zavod z trgovino in industrijo, Ljubljana, den.175, b! 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljub Ijana, den. 120; Združene papirnice Vevče. Goričane in Med vode d. d., Ljubljana, deri. 120, bi. 126; Stavbim družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; >ŠeŠir-, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 145, bi. 148; Blago: Črni gaber, blodi od 16 cm prem. napr. in do 2 m dolž. naprej, fco vag. nakladalna postaja, bi. 450; Bukovo oglje vila-no, fco vag. Postojna tranz., bi. 0.95; jelovi plohi 30, 40, 50 nun, L, 11., 111. nvonte, od 4 m, fco naklad, post., den. 540; ajda domača, fco vag. Beltinci, bi. 265; pšenica bačka 76. fco nakl. post., bi. 242; koruza stara, suha, bi. 165; koruza umetno sušena, fco vag. slav. post., 3 vag., den. 145, bi. 145, zaklj. 145; koruza nova, času primerno suha, kv. gar., slov. post., fco slav. post., bi. 105; koruzi umetno sušena,par Novi Sad, bi. 142; oves dvojnorešetan, fco vag. slav. p., 1 vag., den. 165, bi. 165. zaklj. 165; oves dvojnorešetan. fco vag. slav. p., den 170; proso, fco prekm. post., bi. 210; otrobi, drobni, fco nakl. posl., bi. 118; krompir, lepi beli, fco prekm. post., bi. 72; krompir, lepi roza, fco prekm. posl., bi. 72; jezice, zlatq»unene, fco nakl. post.. den. 190;jabolka merkantilna, fco staj. post.. bi. 350; fižol beli ban., b/n, egal. vreče. par. Postojna tranz., bi. 273;fižol rjavi ban., b/n, egal. vreče, par. Postojna tranz.. bi. 260; fižol lTbničan, fco Ljubljana, den. 300; fižol prepe-ličar, fco Ljubljana, den. 300, bi. 340; fižol mandolon, fco Ljubljana, den. 357; brinje, letošnje, italijansko ali istrsko, fco Ljubljana, den. 385; riž, brilliante št. 333, fco Postojna tranz. bi. 634.50; rozine Sultanine, Smyrna. Extra v zabojih po 13 kg, b/tara, fco prosta luka, Trst, bi. 156.80; seno sladko, stisnjeno, fco Staj. post., bi. 75; seno, polsladko, stis njeno, fco staj* post. bi. 60; slama, stisnjena, fco Staj. post., bl.50.______ TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. — Na svinjski sejem dne 6. nov. 1925 se je pripeljalo 120 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari (komad) Din 100 do 125, 7 do 9 tedno stari 150 do 225, 3 do 4 mesece stari 280 do 320, 5 do 7 mesecev stari 350 do 480, 8 do 10 mesecev stari 520 do 680, 1 leto Stari 1075 do 1100. 1 kg žive teže 11.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15 do 18 Din. Prodalo se je 49 svinj. Zagrebški tedenski sejem (11. t- m.). Dogon domače goveje živine manjši, zato pa je bilo bosanske v izobilju. Svinj dovolj. Cene goveji živini so v splošnem nazadovale, tako slabšim volom in junicam za 50 par in kravam skoro za 1 Din pri kg. Za izvoz se ni kupovalo. Cene za kg žive teže: voli 1. 10.50 do H.^0, II. 8.50 do 9.50, ITI. 7 do 7.50, bosanski 1. 9 do 10, II. 7.50 do 8, III. 6 do 7, krave L 8 do 9, II. 6 do 7.50, III. 4 do 5.50, bosanske II. 5 do 6, IIt. 3 do 4, junice I. 7 do 8, II. 5 do 6, junci I. 11 do 12, II. 9 do 100, teleta 12 do 13 (zaklana 15 d< 16), svinje, domače, mesne 12 do 13.50 domače, pitane 15 do 16, sremske 15 di 16 (zaklane 16 do 17), prasci do 1 leta 10 do 12, nad 1 leto 12 do 13 Din. Krma: seno T. 80 do 100, II. 70 do 75, navadna detelja in lucerna 125 do 150, otava 100 do 125, slama 75 do 100 Din za 100 kg. njega pridelka v decembru in januarju. ! znašal 986.000 ton, leto prej pa 899.000 | Dne 23. novembra t. 1. pri intendanturi Predmetni oglasi so /. natančnejšimi pc- — V Evropi je bila kampanja skozin- : ton. Od »86.000 ton so krili z domačo | Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ; datki v pisarni zbornice za trgovino, obrt skoz normalna. Nenavadno toplo vreme j produkcijo 842.000 ton. Za kritje defici- | glede dobave 200.000 kg sena. — Dne j in industrijo v Ljubljani interesentom na v oktobru so smatrali za neugodno, ker ta in za eksport v kolonije je kupila ' 7. decembra t. 1. pri direkciji državnih vpogled. LJUBLJANSKA KREDITNA SAMICA = j "■ . '■ 1 'II UslanoTlJena 10OO. ti ilavoica Sii 9JUT- “ <=- (»*** wo S \m 121 Ulil iOJOO.Pl — Br©*lc«, Celje, Črnomelj, Qodca, Kranj, Ms*- « imubuun uiu iu,i,uu.t.uu rltoor, MetkovlC. NovS Sad, Ptuj, Sarajevo, ...■■■..—■.......... — Split, Trat. AGENCIJA: Logatec. Se priporoča asa vse v bančno stroko spadajoča dela Pošfiii {ek. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ličana Tel. štev. 261. 413, 502 503, 504. aaianterua! &srr tenine, nogavice, sukanec, vezenino, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi naj~ ugodneje pri Brodarsko akclonarsko društvo v •de*: /TiS' <50»-TET" ‘RkT"*' *€ Ravnaleijstvo: ograd 3 J& Au. SuScU Glavno odpravniStvo -v Trstu. Le pri tvrdki '•JtGRITZNtR Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni stroj za rodbinsko alt ibrtno rabo, svetovno znai ih znamk Grl fre.it er - Adler - Pht3mx. Istotani posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje. Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen ! — VcEletna goroncljal Na veliko! N« malo I Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov v Ljubljani Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Ha veliko! . ob vodi. Na malo! Odhod ii Splita vsakega 1. meseca „ „ Šibenika „ 4. „ w » Sušaka „ 10. „ „ Trsta „ 18. pristaja eventualno v Gružn za: Marseille, Barcelono, Valen” eijo, Oran, Molilla, Malaga, Tungier, Casa-Blanca, Teneriffe in Las Palmas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah. Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug BohorICeva ul št. 264 Telefon štev. 569 V se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Lastna pražarna asa S kavo Irt mMn xa di- ; Save as električnim !j obratom. ix: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Firej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Ohios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo. Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sučaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gru/ii. CENIKI NA RA.ZPOXiA.GO I bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstna blago in delo po solidnih cenah nnd< JUG0-AVT0. d. * o. i. ? Ljubljani O. Z O. z. carinsko posredniški in spedicljski bureaii • tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično naimoder-neje urejena kisama v Jugoifaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št, 1 a, il. na«tropje. LJUBLJANA Telefon ir.terurban Slev. 454 Naslov brzojavkam „ a i t o vs« e« nun, fcowJ»k. BkerJ« In žganj« Ekstrakti in arene s« nealkoholna pijač« vseh ml Koncentrirani saiim r* aroroaitelranjc ken* Slifl <]«©» in aladčii PRfilll MALINOVEC Sadni grog (Pumth) = limetiov sok = priporoča: Sračjo Potnik in drug Uubijana, Metelkovi ul!3 !! Zahtevajte cenike It Zastopniki družbe spalnih voi S. O. E. ■jr.it ekspresne poSUJke. Obav>]a v.se v to stroko spadajoče posle inojhltreje In pod nejkulentnlml (pogoji. GROfll Trg. - In d- d. d. RjiraLjAiSA Telefon St. S52S SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 13 Tiska Časopise, knjige, posel-nlce, brošure, letake, ce-nlke, pravila itd. Itd. taslna knjigo-veznica dr TV AH PLE»S. LJskllajia. — Za trfavifco-lidMtriJsk« d. d. >M«rk«r< kot Udajatelja in tiskarja A. SEVER. Ljubljana. Sladkorni trg. Značilne za položaj na sladkornem trgu so neugodne prodajne razmere skoraj na vseh konsumnih trgih sveta. Trgovina je zelo rezervi rana. Vzrok izredne depresije na sladkornih trgih je stalno naraščanje produkcije, zlasti v kolouijalnih produkcijskih -krajih; s tem naraščanjem konsumu ne more iti vštric, čeprav je bil posebno, v Kvropi v zadnjih letih prav izdaten. V par dneh pričakujejo prvo cenitev prihodnje svetovne produkcije, ki nam bo dala pregled za bodoče leto. Kolikor doslej vemo, se je produkcija skoraj po- j \ sod na novo dvignila Merodajna bo, ka- j kor zmeraj, seveda produkcija Kube; J kakor se glasijo začasna poročila, bo pro- ] dukcija na Kubi spet narasla, čeprav je j še veliko odvisno od vremena do prihod- j j sili peso k novi rasti. Nemška sladkorna j industrija je objavila sledeče podatke: ! ’ v letu 1924/25 je delalo 260 tovarn, v letu j 1925/26 sta številki sledeči: 9,94:1.350 in 1,535.250. Torej pride letos na 100 kg pese 15.24 kg sladkorja, lani pa 16. Prav : isto razmerje je na Češkoslovaškem. Pri- ; 1 delek bi bil torej letos ca. 53.000 ton ! manjši, dočim ga ceni Licht za ca. 110 ; tisoč ton više. Skušnja pravi, da so Lich-{■ tovi podatki bolj zanesljivi kakor pa po-S datki tovarn. — Septemberski konsum je spet zelo narasel. V Nemčiji je znašal 103.400 ton naprain 71.335 lanskim in 58.875 predlanskim tonam. Tudi na Francoskem je šel konsum kvišku, 70 tisoč 938 ton letos, lani pa 67.594 ton. Celotni francoski konsum v kampanji 1924/1925 (okt. 1924 — sept. 1925) je Francija v kampanji 1924/25 ca. 380.000 ton sladkorja, letos ga bo pa z ozirom na pričakovano manjšo produkcijo najmanj 400.000 ton. Deloma ga bodo dobili kot surovo biago iz kolonij, deloma iz Poljske in iz Nemčije na račun reparacij. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprej’ema do 20. novembra 1.1. ponudbe zja dobavo 50 komadov karbidnih stetilk; do 27. novembra t. 1. za dobavo steklenega inventarja ter za dobavo 550 komadov zavornih cokelj, — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: železnic v Sarajevu glede dobave strešnikov in opeke ter glede dobave vijakov z maticami; pri direkciji državnih želez-nie v Zagrebu glede dobave 4.120 koma-; dvo električnih žarnic. — Dne 9. de-! cembra t. 1. "pri direkciji državnih že-I leznic v Ljubljani glede dobave 16.001) I kilogramov okroglega bakra; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani gle-I de dobave 12 polnogumijastiii obročev (pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji); pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za varnostne naprave. — Dne 10. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega železniškega materijala za gornji ustroj; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 11.000 kg bakrenih palic. —