Kaj hočemo katoličani? K«toiičairvi v državi Srbov, Hrvaitov in Slovervcev moratno v našeim Jawneim žiivljeinju vestno izpolnjevaiti švorje dolžnosti in meustrašeno bramiti svoje piavice. Pnra dolžnost, ki jo terja naše javno žUvlje>nje od nas, je, da se vsi Soaitoličaiu, naj smo Srbiv Hrvati, Slovenci, ali Neunci, Madžari ali katere dnuge nairodinosti živo zarvedaraov da smo vsi otroci ene matere katolške Cedcve im. vsi čiaini enoiste dtržaive in da smo tarej najbližji braitje. Outiti moramo dmg za dnugega. Žalost in veseije, neoispehe in napredovanje moraitio sikupno dožrvijati V teim oziru smo dosedaj nmoigo girešiM. Med seibo] se mismo dovoljno poanali. Vsak je sann zase, čuteč se sauno s svojinv narodom aE s srojo pokrajino solidaren, preživljal svojo usodo neodvisno od dmigega. Ko je pred tkratlaim iz Subotice zadonel klic: »Katoličani, vkopl«, je od veselja zaiigralo vsako katoliško srce. Kiic |e zadel ona piavo stnmo. Ni istinav da vera me spada v javno življenjel V jpoiii4Janem žhijeniju se krade, se laže, se delajo krivice, se greši proti Ijiibezni do iMižiijega. Žandar im. sodniik prihafata šele, ko je prestopek že storjen. Samo veira nas uči vedl\o in povsod, da moranvo biti pošteni, naj inas kdo vidi aii ne> da moramo gpvoriti resnko, naj je to komu Jjubo ali ne. Vera nam iiikaizui|e, da inoraino biti pravični napram "rsakemu posamezniku, napram celemiu stanu ter narodu ki da moramo svojemu bližnjemu izkazovati Ijubezetn bodisi v vsakdanjeim žMjeniju, bodisi v javnih socijalaih odnošajih.. Kdor pravi, dia vera nima z današnjo politiiko nič opraviti, |e surolijirv -clovek, njega se je treba ogibati-. In če politična strarika tako govori, se je treba n]e ogibati? OrganiiziraTia oznanijevalka vs!ake vere je Cerkev. Kako rada se meša dnevna politika ravno v mjene poslel Zafaranjuje čisto cerkvene organizacije, kalkor n. pr. Marijanske kongregacije itd. Ne dovoljnrje katoliškiih kviltiumih organizacij, ali ]im dela vse mogoče zapreke. Primerja| Orlovsko orgaTiizacijo ali razliane prosvetne organiizacije kat dijaštval Politika je, ako so se neupravičeno zaprla samo učiteljisča kat oiiganizacij, aiko su se ivasprotno vsem zakononi vzela šolska postlopja in zemJ]iš6a kat verskim šolaim in so se te šole kratkomalo poda-žavile. Politika ]e tu>> di, ako se nam Je iz učiteljišč in meščanskih šol odstrainilo ndcoliko ur veronaiuka in ako se |e pripravil predlog novega šolskega zakonav s katerim se katehet iztira dz Ijudske Sole. Konkordat s sv. O5etom bo sfldeniila ali ne sklenila vlada, torej zopef poliitikai. Ta dejstva maijrio zah.tevaio, da »e katoli-čani zbirajo v svoji politioni stjramkii, ki ]im bode branila vero in Cerfcev. Kafoličani, ven iiz stramik, ki Vam |M"ograimati6no ne zajamoujejo obraimbe Vaše vere in sv. Cerkvel Katoličan.i, vkupF Velika maloga bodooe politike po celem sveitu bo, da se ugodno rešuje socijalino vprašanje. Ugodno za delavce po fabriikah, po obrtih in.po kmetih. Katodičani pri tem velikem vprašaim|u ne smesmo stati ob strairu, temveč v prednih vTStah socijailiaih deilavcev. Sarj nas ikaitališka vera za to najbolj usposablja, ker narm mudi pnave osnovne nazore o oloveku in življenju, po katenil\ nam je mogoče luijti sredstva, ki na| človeštvo privedejo do socijalno pravifine gospodainske urodbei V vseh državah Bvrope so se katoli> čani krepfeo oprijeli socijaincga dela, krščaiislki socijalLzem ]e njih program Tudi mi ne smeimo zaostati, temveč nemudioima iti iva delo tmed sironvaike in zatkance. iRjex je trepa trpečemu IJudistvu laijšati težika gospodiarska bremema, tam moramo biti kaitoličani med prvimi. V notrajnji poliitJki hočeotvo katoličaruV da se uveiljavijo naičela krščaivske demokracije. Ljudstvo naj samo sebe vlada^, po samo\ipravah, iki so prilagodene n|egovim gospodar^ciim, narodinim in ikulturnim zaihtevam. Naj ne bo narod nad narodom, ampak vsi v bratsiki slogiv ive pokrajina nad pokrajLno, ampaik v rarmopravrvostii druiga poHeg dnjg«. Sprememba sedanje ustave je zato nujno potrebna. V ver- skeim oziru oznenjuijeimo svobodo veroiapovedainila od stra»- ini držarme oblasti in veliko strpljivosit med veroizpovedar nji samimi Zvesti tradicijaim katoli^ce Cerkve, ustanovite- Ijioe in največje pospešiteljice šole, od Ijudske do visoke šole, smo priJBitelji vseh kuiituirnih ustanov. Za katoliško Ijudstvo izahtevaimo verske šole z varovanjem popolne ne-odvitsnosti učMeljistva. Kiditume OTganiizacije bodo izven šole in Cerkve nasa staina ibriga, doider ne ibo cela država gosto prepredena z nijimi, fcai|fci one so nam prepotrebna šola za uveljavlienije kračainsike demokracije. Učimo, dekij-rno, onganizirajmo! Tudi v viprašanjih zunanje politike moramo kaitoličani nastopati aktivneje. Mi imaino v tem oziru velike uoitelje,papeže v Rimu, ki žeJijo trajno spravo in mir med narodi in državanni. Naso država naj slkkne pogodbe, da bi rse spore, ki bi nastali, r«ševala nekrvavim potonv po dogorvomienih sodiščih.. Za splošno raBoroženje se roara zavze- roati tudi naša zunarvja politi.'':^ fNačrtu, >da bi se svobodni evTopski narodi zedinili v Zvezo evix)pskih držav in si s tem še bolj zajamčiK imir in gosipodarsiki napredek, mora-mo biti naklonjeni im ga podpirati, seveda ako je v takšni zvezi zajaimoena verslka in norodna svoboda ter pravičen socJjalni razvoj> Katoličanstvo na| se pokaže povsod kot tvoma sila, da zavlada praiva krsčanska IJubezen in spravIjivost med narodi in državamL Kaloličaini -vfcupl Zbirajmo se okoli tega programal Ne tavajmo po strankah, ki so daleč od tega programal Držif tno zvestobo Rristusu in njegovi sv. Cenkvif