Razprave GDK: 116.618: (497.12) Določanje erozijsko ogroženih območij v Sloveniji Determination of Regions Endangered by Erosion in Slovenia Aleš HORVAT" Izvleček: Horvat, A.: Določanje erozijsko ogroženih območij v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 4/1999. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. Prevod v angleščino: Aleš Horvat. Prispevek obravnava stanje na področju ocenjevanja ogrqženosti prostora v Sloveniji in predlog načina nadaljnje ureditve. Pri določanju erozijsko ogroženih območij je smiselno izdelati dve vrsti dokumentov: Opozorilne načrte o erozijski ogroženosti in Načrte erozijsko ogroženih območij . Opozorilni načrti o erozijski ogroženosti so ob korektni obdelavi razpoložljivih podatkov sorazmerno hitro na razpolago pri gospodarjenju s prostorom, so manj natančni in podajajo grobe usmeritve varstva pred erozijskimi pojavi. Načrti erozijsko ogroženih območij pa podajajo podrobnejše prikaze ogroženosti, točno coniranje in stopnjo ogroženosti. Za njihovo celovito izdelavo bomo v Sloveniji potrebovali od 1 O do 20 let neprekinjenega strokovnega dela. Ključne besede: erozija, naravna nesreča, ogroženo območje, opozorilni načrt, Slovenija. Abstract: Horvat, A.: Determination of Regions Endangered by Erosion in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 4/1999. ln Slovene, with a summary in English, lit. quot. 14. Translated into English by Aleš Horvat. This article treats the situation in the field of natural hazard assessment in Slovenia and proposes further procedure of regulatioh. To determine the erosion threat zones, two types of documents are reasonable to be prepared: Erosion Threat Warning Plans and Ma ps of the Areas Endangered by Erosion. Warning plans can be readily pre pared by careful processing of available data. However, they are less precise and can only give general directions for protection against erosion phenomena and proper management of the endangered areas. Detailed surveys of endangered areas and their precise zonings are given in the Maps of the Areas Endangered by Erosion. For elaboration of such maps, between 1 O and 20 years of continuous professional work shall have been needed for the entire territory of Slovenia. Key words: erosion, natural hazard, endangered area, erosion threat warning plan, Slovenia. * Mag. A. H., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Od- delek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO; Podjetje za ure- janje hudournikov d. d., Hajdriho- va 28, 1001 Ljubljana, SLO 186 1 UVOD INTRODUCTION Vsak poseg v hudourniških in drugih erozijsko ogroženih območjih, ki bi lahko vplival na vodni režim in erozijske procese kakršnegakoli izvora, mora biti izveden skladno s pogoji, pod katerimi je raba površin v teh območjih možna. Načini gospodarjenja in pogoji, pod katerimi je raba površin na tako ogroženih zemljiščih možna, so določeni z vodnogospodarskimi osnovami in posameznimi ureditvenimi načrti hudourniških območij. Vodnogospodar- ske osnove Slovenije določajo površine, ki jih ogrožajo erozija, hudourniki, zemeljski in snežni plazovi. Na teh površinah je- skladno z določili Zakona o vodah- potrebno za spremembo kulture zemljišča, zgraditev objektov in za druge posege, ki bi lahko spremenili ravnovesne razmere, pridobiti vodnogospodarsko soglasje. Žal se v praksi dogaja, da zahtevajo upravni organi vodnogospodarsko soglasje le za posege ob vodotokih, ne pa tudi za posege na erozijsko ogroženih območjih. Zaželeno bi bilo, da bi strokovne podlage za določanje erozijsko ogro- ženih območij definirali tako, kot so jih v ostalih alpskih državah. V Avstriji je npr. leta 1975 izšel zakon, ki daje hudourničarski službi odgovornost in pooblastilo, da določa in omejuje vse vrste območij, ogroženih z erozijskimi pojavi. GozdV 57 (1999) 4 Horvat. A. : Določanje erozijsko ogroženih območij v Slovenij i Pregled ogroženih območij, ki ga želimo podati, ne bo statičen, dan enkrat za vselej . Z nadziran jem in spremljanjem dogajanj ga bomo morali stalno izpopolnjevati, prilagajati spremembam v naravi in s tem izboljševati. Moramo se zavedati, da je prepletanje dejavnikov okolja tako vsestransko, razpoložljivi in dosegljivi podatki pa tako omejeni, da se lahko dejanskemu stanju z našimi analizami le skromno približamo. Izdelava in izpopolnjevanje pregledov - kart - ogroženih območij bi morala postati redna temeljna dejavnost hudourničarjev. Pomembnost pregledov je v tem, da sicer predstavljajo oporo prostorskemu načrtovanju, vendar so hkrati od njega povsem neodvisni, saj so že po svojem pristopu in vsebini nekakšen veto k posegom v prostor. Pričakujemo , da bi morali biti v tem smislu tudi zakonsko sankcionirani, kot je to prva storila Avstrija z Odredbo iz 1.1976 kot dodatkom h Gozdnemu zakonu iz 1.1975, s katero določa pojem, smoter in postopke načrtov ogroženih območij (Gefahren- zonenplane) . Načrte izdelajo hudourničarji in ti načrti dobijo po javni razgr- nitvi pri občinah in komisijskem pregledu rang ekspertize uradnega izve- denca. Poslej je načrt na razpolago občini kot gradbenemu uradu za upo- števanje pri prostorskoureditvenih načrtih. V kolikor ga občina ne upošteva oz. ne izkoristi z njim povezanih preventivnih možnosti, ji država- če tako nakazujejo preprečevalne osnove - ukine dotacije (AUUTZKY 1989). 2 VRSTE EROZIJE 2 TYPES OF EROSION Pri določanju erozijsko ogroženih območij obravnavamo tiste vrste erozije, ki so v Sloveniji močno prisotne in povzročajo tudi največje po- škodbe, oziroma škode: - vodno erozijo - plazno erozijo - porušitveno erozijo - snežno erozijo 3 NAČRTOVANJE EROZIJSKE OGROŽENOSTI 3 EROSION THREAT WARNING PLANNING Pri določanju erozijsko ogroženih območij je smiselno izdelati dve vrsti dokumentov: -grobe in podrobnejše Opozorilne načrte o erozijski ogroženosti - Načrte erozijsko ogroženih območij Opozorilni načrti o erozijski ogroženosti so ob korektni obdelavi razpoložljivih podatkov sorazmerno hitro na razpolago pri gospodarjenju s prostorom, so manj natančni in podajajo grobe usmeritve varstva pred erozijskimi pojavi. Načrti erozijsko ogroženih območij pa podajajo podrobne prikaze ogroženosti , točno coniranje in stopnjo ogroženosti. Za njihovo celovito izdelavo bomo v Sloveniji potrebovali od 1 O do 20 let neprekinjenega strokovnega dela. V vmesnem obdobju si bomo morali pri presojah posegov v prostor pomagati z grobimi in podrobnejšimi Opozorilnimi načrti o erozijski ogroženosti in na njihovi osnovi izraženimi mnenji hudourničarskih izve- dencev. To predstavlja v prehodnem obdobju hitro, čeprav manj natančno metodo izločanja erozijsko ogroženih območij. GozdV 57 (1999) 4 187 188 Horvat, A.: Določanje erozijsko ogroženih območij v Slovenij i Opozorilni načrti o erozijski ogroženosti so izdelani v glavnem na osnovi primerjalnih analiz naravnih danosti in okvirno omejujejo prostore, kjer preti nevarnost erozijskih pojavov in procesov. Pri gospodarjenju na tako omejenih prostorih je potrebno ravnati skladno z načeli varstva pred erozijo. Znotraj teh prostorov naknadno po potrebi še podrobneje, z de~ tajlnejšimi analizami, izločamo površine glede na stopnjo ogroženosti - izdelujemo Načrte erozijsko ogroženih območij. Opozorilen načrt q erozijski ogroženosti bo tudi v pomoč pri izdajanju strokovnih mnenj in osnova za izdelavo mnogo podrobnejših Načrtov erozijsko ogroženih območij z natančnejšim coniranjem oz. strokovna podlaga za izvajanje politike varovanja z: ~ ukrepi in režimi varovanja, - omejitvami rabe, - predpisovanjem postopkov za detajlna preverjanja. 3.1 Opozorilni načrti o erozijski ogroženosti 3.1 Erosion Threat Warning Plans 3.1.1 Grobi opozorilni načrti o erozijski ogroženosti 3.1.1 General (Rough) Erosion Threat Warning Plans Osnovni namen grobega izločan ja je dobiti hiter pregled stanja naravne ogroženosti v konfliktnih točkah ali območjih , kar omogoča izdelavo načr­ tovalnih smernic. Zato prikazuje opozorilen pregled le vrsto, ne pa tudi stopnjo nevarnosti, kar je že vsebina podrobnejšega, mnogo natančnejšega izločanja erozijskih območij in pojavov. Natančnost takega pregleda je, razumljivo, majhna, saj je morebitna izločitev pojava bodisi le območno prostorska ali pa je predstavljena celo samo z odgovarjajočimi simboli, brez prostorske omejitve. Prikaz lahko zajame prostor občine ali regije, lahko pa je tudi omejen npr. le na zaključen življenjski prostor dolinskih prebivalcev. Tak način in stopnja natančnosti določata tudi njegovo merilo. Karti erozijskih žarišč in erodiranosti območij ter stabilnosti območij in plazov sta sestavni del obstoječih Vodnogospodarskih osnov Slovenije in osnovni podlagi za izdelavo Grobih opozorilnih načrtov o erozijski ogrože- nosti, saj grobo omej ujeta površine, kjer so zaznavni pojavi erozije, plazenja tal in snega. Ker je pregled grob, nam služi kot opozorilo, da je za posege na tem območju potrebno pridobiti mnenje hudourničarske službe. Vsebine posameznih opozorilnih načrtov se združijo v celovit grob opozorilen načrt o erozijski ogroženosti določenega območja, pri čemer se glede na stopnjo ogroženosti grobo oblikujeta zgolj dve vrsti opozorilnih območij varovanja: - Opozorilna območja strogega varovanja so območja s hujšim ero- zijskim delovanjem hudournikov (poplavljanje, zajedanje, zaplavljanje ... ): vsa žarišča globinske in bočne erozije, ki so še potrebna sanacije, območja hudourniških vršajev, naplavišča, izpostavljena dinamičnim spremembam, območja aktivnih zemeljskih plazov, območja nestabilnih, k plazenju nagnjenih pobočij, lokacije z aktivnimi porušitvenimi procesi, območja hribinskih in kamninskih podorov, območja plaznic snežnih plazov in pogojno stabilne snežne odeje . - Opozorilna območja izvajanja zaščitnih ukrepov so vsa ostala ero- zijsko ogrožena območja z različnimi kategorijami erodibilnosti, pogojno stabilna in potencialno plazljiva območja, območja s potencialnimi po- rušitvenimi procesi, območja s potencialno nevarnostjo plazenja snega. GozdV 57 (1999) 4 Horvat, A. : Določanje erozijsko ogrožen ih območij v Slovenij i 1 11 Določena opozoril na območja bodo opredeljena kot varstvena območja v prostorskih pianih občin in države. Pri pripravi strokovnih podlag s področja voda za potrebe prostorskega plana RS smo izdelali opozorilno karto varstvenih območij in omejitev v prostoru za področje erozije (M = 1 : 250.000), ki naj bi v bodoče nastala z generalizacijo posameznih Podrobnejših opozorilnih načrtov o erozijski ogroženosti. Zaenkrat je bil tak primer na nivoju cele države narejen le pri določevanju ogroženosti pred snežno erozijo. Izrisana območja plaznic snežnih plazov zelo natančno predstavljajo dejanske razmere na ter6nu, saj je bil Informacijski sistem o snežnih plazovih v območjih ekumene zelo kvalitetno izdelan. 3.1.2 Podrobnejši opozorilni načrti o erozijski ogroženosti 3.1.2 Detailed Erosion Threat Warning Plans Za nekatere predele Slovenije so že izdelane, za druge pa je mogoče sorazmerno hitro izdelati natančnejše karte - Podrobnejše opozorilne načrte o erozijski ogroženosti . Pri tem rabimo meteorološke in hidrološke podatke, geološke in fitocenološke karte, karte rabe tal, pedološke karte ter zlasti karte nagibov površin, saj so "nagibi površin, njih razporeditev, razsežnost in orientacija indikator klimatskih razmer, vpad nih kotov sončnih ~ ; žarkov, hitrosti stekanja voda, stabilnosti zemljišč in snežne odeje, različnih GozdV 57 (1999) 4 Slika 1: Naplavišče hudournika Kotredeščica (Foto: Janko Černivec} Figure 1: Alluvialfan ofthe torrent Kotredeščica (Photo: Janko černivec) Slika 2: Usad v zaledju Zlaten- ščice (Foto: Aleš Horvat) Figure 2: Landslide in Zfatenščica watershed (Photo: Aleš Horvat) 189 190 Horvat, A.: Določanje erozijsko ogroženih območij v Sloveniji dinamičnih pojavov, ogroženosti prostora, uporabnosti prostora ipd." (PINTAR 1 ZEMLJIČ 1982). Nagibi površin so pri konkretnem analitičnem določanju erozijsko ogroženih območij najbolj pomembna naravna danost, ki naj bi vsekakor postala eden od odločujočih dejavnikov v načrtovanju katerihkoli nadaljnjih ukrepov, posegov in uporabe v posameznih obravnavanih območjih. Obravnavano območje omejimo in podrobneje razdelimo po topografskih značilnostih bodisi z dovolj natančnim digitalnim bodisi s kombinacijo digitalnega in analog nega ali pa z analognim postopkom, nakar tako dolo- čene nagi be analiziramo in jih primerjamo zlasti z geološko karto in karto rabe tal, da bi ugotovili morebitne soodvisnosti med temi danostmi in ogrožajočimi pojavi. Take analize izdelujemo praviloma na kartah podrobnih meril in predstavljajo glede na razpoložljiv kartografski material primerno osnovo za načrtovanje v hribovitih območjih. 3.1.2.1 3.1.2.1 Podrobnejši opozorilni načrti o ogroženosti s hudourniško erozijo Detailed Torrent Erosion Warning Plans Ogroženost s hudourniško erozijo je nedvomno najpomembnejša ero- zijska oblika ogrožanja slovenskega prostora. Kaže se nam z naslednjimi procesi: - globinsko in bočno erozijo, - preplavljanjem in poplavljanjem, - naplavljanjem. Izdelave opozorilnih načrtov o ogroženosti s hudourniško erozijo se kompleksno praviloma lotimo tako, da hkrati analiziramo tako celotno hudourniško območje (zgornji, srednji in spodnji tek) kot nevarnost poglab- ljanja, bočnega erodiranja, preplavljanja, poplavljanja in naplavljanja. Pri analiziranju ogroženosti uporabljamo vse dosegljive in uporabne podatke, pri čemer moramo stalno paziti na korektno interpretacijo glede na njihovo točnost in zanesljivost. Tako v manjših kot tudi v večjih hudourniških območjih nam pogosto manjkajo zadovoljivi podatki, zato nam je analiza stanja v preteklosti in napovedovanje možnih pojavov v prihodnosti s pomočjo nemih prič ob nespremenjenih ekoloških razmerah lahko v veliko pomoč. Hudourniški vršaj je vizitka, nekakšna osebna izkaznica hudournika, kjer je možno najbolj točno analizirati škodljivo delovanje hudournih voda ob naravnih ujmah. Že samo analiziranje vršaja nam omogoča grobo določitev erozijske ogroženosti, medtem ko zahteva podrobnejši način določanja erozijsko ogroženih območij tudi analizo dogajanj v srednjih in zgornjih tekih hudournikov, še zlasti pa v erozijskih žariščih. Na tako izločenih površinah zahtevamo za vse eventualne izjemoma dovoljene posege, do izdelave Načrtov erozijsko ogroženih območij, so- glasje hudourničarske službe. 3.1.2.2 Podrobnejši opozorilni načrti o ogroženosti s plazno erozijo 3.1.2.2 Detailed Landslide Erosion Warning Plans Z medsebojno primerjavo geološke karte in karte nagibov površin ter na osnovi terenskih raziskav in poizvedovanj za nedvoumno zabeleženimi opisi nekdanjega plazenja lahko grobo opredelimo labilna in pogojno sta- bilna zemljišča. Pri tem izločimo kot potencialno ogrožene površine območja nagibov, ki se nahajajo med povprečnimi vrednostmi strižnih kotov za suhe in mokre zemljine, nastale iz posameznih vrst kamnin. GozdV 57 (1999) 4 Horvat, A.: Določanje erozijsko ogroženih območij v Sloveniji Tako so npr. kritične površine: _v morenah med 25· in 40. (5., 6., 7. kategorija nagibov), _v pobočnih gruščih (6. in 7. kategorija nagibov), _v preperinah iz andenzitnih tufov med 22· in 40" (5., 6.in 7. kategorija nagibov). s takšno grobo analizo praviloma izločimo potencialno ogrožene povr- šine, kjer je nujno previdno in restriktivno obnašanje in je za kakršenkoli načrtovan poseg treba brezpogojno pridobiti ustrezno mnenje hudourni- čarske službe. 3.1.2.3 Podrobnejši opozorilni načrti o ogroženosti s porušitveno erozijo 3.1.2.3 Detailed Fali Erosion Warning Plans Pri analizi ogroženosti s porušitveno erozijo ločimo glede na jakost pojava dve vrsti pojavov: - padanje skal in kamenja, - skalne in hribinske podore. Pri izdelavi opozorilnih kart o erozijski ogroženosti skušamo zbrati čim več podatkov o skalnih in hribinskih podorih v preteklosti, jih čim točneje prostorsko opredeliti (aerofotografije, neme priče ... ) ter jih dopolniti s podatki primerjalnih analiz iz inženirskogeoloških kart in kart nagibov površin. Pri tem skušamo glede na terensko geomorfologijo obravnavanega prostora čim točneje oceniti potencialne meje vpliva podorov. Ogroženost zaradi padanja skal in kamenja je prostorsko bistveno težje grobo določiti, saj je odvisna tako od inženirskogeoloških razmer kot od nagibov površin in tudi od vegetacijskih razmer. Dobro gozdno raslje lahko nekajkrat zmanjša delež skalnih okruškov, ki ogrožajo npr. prometnico (CHAUVIN 1 RENAUD 1996). Zato je smiselno v načrtih o erozijski ogro- ženosti z ustreznimi simboli označiti lokacije v ekumenem prostoru , kjer je bilo zabeleženo padajoče kamenje (viri: lokalno prebivalstvo, upravljalci infrastrukture ... ). 3.1.2.4 Podrobnejši opozorilni načrti o ogroženosti s snežno erozijo 3.1 .2.4 Detail Snow Erosion Warning Plans Analiziramo tudi zemljišča, ki so bodisi neposredno ali posredno po- tencialno ogrožena zaradi plazenja snega. Pri izločanju na osnovi analize naravnih danosti skušamo grobo omejiti območja, kjer lahko pričakujemo nevarnost snežnih plazov. Pri tem anali- ziramo: - snežne razmere, - nagibe površin, - vegetacijske razmere. Dobro poznavanje snežnih razmer bistveno pripomore k odločitvi o potencialni ogroženosti. Zato analiziramo naslednje parametre: - zabeleženo maksimalno višino snežne odeje, -opazovan maksimalen dnevni prirast snežne odeje, - povprečno dolžino trajanja snežne odeje. Uporabni podatki za izvedbo grobe presoje so v študiji Ocena ogrože- nosti Slovenije s snežnimi plazovi (PUH 1994). GozdV 57 (1999) 4 191 Horvat. A.: Določanje erozijsko ogroženih območij v Sloveniji SlilS8o- 9. kategorija)- sneg se običajno že sproti obleti; -z nagibi med 30° in soo (29°-S8°- 6., 7., 8. kategorija)- snežna odeja ni več stabilna, ob ustreznih ostalih naravnih danostih se sprožajo snežni plazovi- tu so plazovi pogosti; -z nagibi med 20° in 29° (4., S. kategorija)- pojavi se počasno plazenje snežne odeje, možni so večji plazovi mokrega snega. Če nam analiza pokaže, da so možna proženja obsežnejših snežnih plazov na večjih površinah, lahko grobo določimo tudi maksimalna območja zaustavljanja in sicer kot površine z nagibom med so in 10° (5°-9° - 1. kategorija). Pri tej presoji moramo biti zelo previdni in še zlasti skrbno analizirati vegetacijske razmere. Rastlinska odeja pomembno vpliva na možnost proženja snežnih plazov. Za grobo analizo razdelimo površine v naslednje skupine: - površine pod gozdom, - površine pod grmišči, - površine pod travinjem in drobnimi grmiči, -gole površine (sem uvrščamo tudi njivsko obdelovane površine). Na osnovi rezultatov posameznih analiz in s prekrivanjem neugodnih površin po posameznih dejavnikih izločimo kompleks površin, potencialno ogroženih s snežno erozijo. Pri tem se moramo zavedati, da gre le za grobo analizo, ki predstavlja osnovno opozorilo pri rabah prostora. Podrobnejša analiza pa nam da ob upoštevanju tudi drugih dejavnikov, ki vplivajo na proženje snežnih plazov (oblikovitost in hrapavost terena, kvaliteta gozdnih sestojev, ogoljevanje ali zaraščanje površin ... ), natančnejše rezultate. Podrobno izločanje plazovitih območij s ciljem določanja ogroženih con in razvrstitve posameznih površin na plaznicah v ustrezne razrede ogro- ženosti za potrebe Načrtov erozijsko ogroženih območij je smiselno v ekumenem prostoru . V ta namen nam v Sloveniji nudijo dobro osnovo rezultati že omenjene študije Ocena ogroženosti Slovenije s snežnimi plazovi, v kateri najdemo poleg prikaza snežnih razmer tudi običajne in maksimalne dimenzije snežnih plazov. GozdV 57 (1999) 4 Horvat, A.: Določanje erozijsko ogroženih območij v Sloveniji 3.2 Načrti erozijsko ogroženih območij 3.2 Maps of the Areas Endangered by Erosion Načrti erozijsko ogroženih območij glede na intenziteto ogrožanja ločijo dve ali tri kategorije: . rdeča območja ~območja močne intenziteta, . rumena območja~ območja srednje in slabe intenziteta. Določijo se lahko tudi: - modra območja- prehodna območja med rdečimi in rumenimi območji. V rdeča območja uvrščamo površine, kjer lahko ob izbruhih hudournih voda in različnih vrstah erozije računamo z možnostjo spodkopavanja te- meljev objektov, njihovim poškodovanjem in celo uničenjem. Smrtne žrtve v teh objektih so možne. V teh območjih zato ni dovoljeno graditi ali razširjati nobenih objektov in naprav, v katerih bi se zadrževali ljudje ali živali. V rumena območja uvrščamo površine, kjer lahko pride zaradi različnih vrst erozije in hudoumiških izbruhov do poškodb objektov, njihova porušitev pa je izključena. Smrtne žrtve v teh objektih so tudi ob naravnih ujmah praviloma izključene. Pri rabi prostora je potrebno biti previden in preprečiti nastanek morebitnih škod. Gradnja v teh območjih je ob upoštevanju primernih protierozijskih ukrepov možna, kar pa ne velja za posebno ob- čutljive objekte. Ostala - bela, t. j. nepobarvana - območja predstavljajo površine, na katerih do sedaj niso bile zabeležene zaznavne posledice delovanja erozije in hudournikov. Še posebno pozornost je potrebno nameniti vsem urbaniziranim povr~ šinam, lokacijam infrastrukturnih objektov ter ostalim lokacijam, kjer se stalno ali vsaj občasno nahaja večje število ljudi. 4 SKLEP 4 CONCLUSION Glede na natančnost bomo uvedli dvostopenjsko določanje ogroženih območij: v prvi stopnji bomo izdelali grobe in podrobnejše Opozorilne načrte o erozijski ogroženosti, za izbrana območja pa tudi že drugostopenjske Načrte erozijsko ogroženih območij, saj ni smotrno in racionalno natančneje določati stopenj ogroženosti na celotnem prostoru. S hitro metodo določanja erozijsko ogroženih območij - z izdelavo Opozorilnih načrtov o erozijski ogroženosti - lahko sorazmerno naglo naredimo krepek korak na poti k domišljenemu prostorskemu načrtovanju, pridobljeni podatki in vedenje pa bodo hudourničarskim strokovnjakom olajšali delo pri izdelavi podrobnejših Načrtov erozijsko ogroženih območij z vrisanimi in ustrezno obarvanimi pasovi po kategorijah stopnje nevarnosti in ogrožanja. Kategorije bodo podrobneje določile stopnje (ne)primernosti gradenj poselitvenih, gospodarskih, infrastrukturnih objektov in prometnic ter kmetijske ali gozdnogospodarske rabe tal. Z doslednim upoštevanjem omejitev rab prostora, ki jih grobo podajajo že Opozorilni načrti o erozijski ogroženosti, podrobno pa Načrti erozijsko ogroženih območij, bi naredili izjemno kakovosten premik v gospoda~enju s prostorom, bili bi mnogo bližji okolju usklajenemu, sonaravnemu ravno~ vesju naše civilizacije. GozdV 57 (1999) 4 193 Horvat, A.: Določanje erozijsko ogroženih območij v Slovenij i DETERMINATION OF REGIONS ENDANGERED BY EROSION IN SLOVENIA Summary Determination of erosion threat zones represents a prerequisite for a sound management of the areas threatened by the erosi1on phenomena. To deterrnine the erosion threat zones types of erosions most frequent in S.lovenia that ca use the most serious damage as water eros.ion, landslide erosion, fali erosion, and snow erosion, are taken into consi- de.ration. To determine the erosion threat zon es, two types of documents are reasonable to be prepared: Eros ion Threat Warning Plans and Ma ps of the Ali·eas Endangered by Erosion. Erosion Threat Warning Pl·ans can be readily prepared by careful• processing of available data. They are based on comparative analysis of natural resources. The inclination of slope is thu s considered a crucial factor in the analyticall determinations of erosion threat areas. However, they are less precise and can only give general direction s for protection against erosion phenomena and proper management of the endangered areas. Such warning pi ans show the type of erosion only and no degree of endangerment which is defined by much more precise determination of erosion phenomena and endangered areas. On areas defined this way, before the detailed Maps of the Areas Endangered by Eros ion with different degrees of threat are made, permissions of torrent control service are obvious for conditionally allowed interventions ln the areas. Detailed surveys of endangered areas and their precise zonings are given in the Maps of the Areas Endangered by Erosion - with regard to the degree of endangerment: red areas, blue areas, and yellow areas. By strict consideration of the limitations of land use, defined roughly by the Erosion Threat Warning Plans, together with opinions of the erosion experts and, after some years; in deta il by Maps of the Areas Endangered by the Erosion, a considerable quality move towards reasonable land use planing should be made and should therefore bring our civilization into a better ba'lance with natUire. VIRI/ REFERENCES AULITZKY, H., 1972. Vorlaufige Wildbach-Gefahrlichkeits-Kiasifikation fur Schwemmkegel (Wildbach-lndex) .- Be il. z. Osterr. Wasserwirtschaft, Nr. 24, s. 8-17. AULITZKY, H., 1975. Beurteilung und Auscheidung der Gefahrenzonen in den Al pen einschliesslich der Tallagen.- INTERPRAEVENT 1975, Innsbruck. Bd . 2, s. 159-187. AULITZKY, H., 1989. Gefahrenzonenplane- ist und soli.- Polit. Akad . Forschung, Wien, Frschngsber. 58/89, s. 39-53 . CHAUVIN, C./ RENAUD, J. P .. 1996. Etude du role de protection des forets contre les chute des rochers. Simulation par modele stochastique.- INTERPRAEVENT 1996, Ga.-Pa.-, Bd . 3, s. 215-223. DIKAU, R., et al., 1996. Landslide Recognition: ldentification, Movement and Causes.- Wiley, Chichester, 251 s. HORVAT, A., 1992. Ekološke osnove urejanja erozijskih območij na primeru Polhograjskih Dolomitov.- Magistrsko delo, GO BF, Ljubljana, 110 s., 10 pril. KIENHOLZ, H. , 1996. Gefahrenkarten: Massgebliche Parameter und Kriterien zur Festlegung von lntensitatsstufen.- INTERPRAEVENT 1996, Ga.-Pa-, Bd. 3, s. 47-58. MOSER, M., 1989. Vorschlag zu einer Hangstabilitats - Klassifikation fOr Lockergesteinkomplexe mit Hilfe eines Gefahrlichkeitsindex (Fassung 1981), Wildbachkunde Bl. Nr. 1.4/21-21h, IWL, Wien. PINTAR, J./ ZEMLJIČ, M., 1982. Urejanje povirij- študija . Poglavje Relief.- VGI, Ljubljana, 15 s. (tipkopis). ZEMLJIČ, M. et al., 1970. Stanje, problemi i savremeni metodi za borbu protiv erozije i bujica.- Zvezek, SR Slovenija - Ljubljana-Beograd . . .. , 1978. Vodnogospodarske osnove Slovenije.- Zv. vod. s k. Slov., Strokovna služba . . . . , 1998. 1 nternationa 1 Workshop Hazard Mapping in Torrent Watersheds .- 15-18 June, Ra uris/Salzbu rg/ Austria, de lov no gradivo in zaključki , 30 s . ... več avtorjev, 1994. Ogroženost Slovenije s snežnimi plazovi.- Podjetje za urejanje hudournikov, študija, Ljubljana, 48 S . ... več avtorjev, 1997. Entwicklung eines Konzepts im osterreichischen, schweizerischen, franzosischen, italienischen und bayerischen Alpenraum und Konzeptvorschlag.- Schlur:?.bericht. Arbgr.f.Angew.Geogr., lnst.f.Geogr. der Ludw.- Maxim.Univ. Munchen, p.p. IX+246, s. 69. 194 GozdV 57 (1999) 4