The European Union after the crisis : risks and opportunities – the problem of "uncomfortable knowledge" and "institutionalised forgetfulness"

angleški

2022

COVID-19   Evropska unija   finančna kriza   mednarodno pravo   NATO   pandemije   Ukrajina   vojna   zunanja politika

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kriza, ki sta jo povzročili vojna v Ukrajini in pandemija covida-19, je najresnejši izziv za Evropo po drugi svetovni vojni. Stopnja ogroženosti evropske varnosti zaradi krize je brez primere. Ni mogoče napovedati, kdaj in kako se bo kriza končala. Vendar ne glede na njen konec pa ni dvoma, da bo Evropi povzorčila stroške v višini več sto milijard, če ne celo nekaj tisoč milijard evrov, torej bo resno škodila in oslabila evropsko gospodarstvo ter ogrozila položaj Evrope kot svetovne gospodarske sile. Posledice se bodo kazale tudi v korenitih spremembah mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov. Za Evropsko unijo bi moralo biti iskanje in oblikovanje racionalnih ter učinkovitih rešitev za uspešno politično in ekonomsko obvladovanje posledic krize prednostno, in sicer takoj za neverjetno zahtevnimi prizadevanji za obvladovanje sedanje krize. Pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini sta EU presenetili. Evropa bi se morala taki izkušnji v prihodnje izogniti. Ne glede na to, kako se bo ta kriza končala, bo treba za obvladovanje njenih posledic ter prepoznavanje zadevnih tveganj in priložnosti EU začeti ugotavljati, kdo je imel od krize največjo korist. To ne bo mogoče z omejevanjem aktivnosti na tekoče posle, kot so iskanje novih dobaviteljev surovin in energije, harmonizacija fiskalnih pravil, zagotavljanje potrebnih sredstev za obvladovanje finančne krize itd. Za iskanje rešitev za trajnostni mir v Evropi bo potreben veliko širši vizionarski pristop. Izogibati se je treba izidu, kot je Versajska pogodba. Treba je preprečiti, da bi današnji "zaspanci", torej tisti, ki ignorirajo "neprijetna spoznanja", dopustili, da Evropa zdrsne v tretjo svetovno vojno. EU bi morala vsem svojim članicam jasno sporočiti, da je za Evropo "evropska solidarnost" z vsemi svojimi lastnostmi jedro resničnih interesov EU, vključno z interesi varnosti in obrambe. To bo zahtevalo tudi spremembe v Pogodbi o EU in Pogodbi o delovanju EU, obravnavane v prispevku. Če tega ne bo, EU in njene Članice nikoli ne bodo dosegle statusa "enakopravnih živali" v globalnem smislu – se pravi, da ne bodo postale resnično suverene in neodvisne.

18.04.2023