t
ŠOLSKO SVETOVALNO DELO,
letnik XXI, številka 1 Ljubljana 2017 ISSN 1318-8267
Uredništvo: mag. Cvetka Bizjak (odgovorna urednica), mag. Tanja Bezic, Ivica Gracelj,
dr. Petra Gregorčič Mrvar, mag. Tamara Maleševic, Urška Margan, dr. Milko Poštrak, dr. Melita Puklek Levpušček, dr. Tomaž Vec
Urednica založbe: Simona Vozelj
Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba
Prevod povzetkov v angleščini: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s.p.
Oblikovanje: Suzana Kogoj
Računalniški prelom in tisk: Design Demšar d. o .o., Present d. o. o.
Naklada: 580 izvodov
Izdajatelj in založnik: Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Predstavnik: dr. Vinko Logaj
Naročila:
Zavod RS za šolstvo - Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana faks: 01/30 05 199 e-pošta: zalozba@zrss.si
Letna naročnina (3 številke): 31,00 EUR; fizične osebe imajo 25 % popust; cena posamezne številke v prosti prodaji je 11,00 EUR.
V cenah je vključen DDV.
Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 576.
© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2017
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij) medijske oblike reprodukcije. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Q
O
Nevroznanstvene
raziskave si počasi, vendar vztrajno utirajo pot na področje učenja. Pomagajo nam bolje razumeti proces učenja, kar lahko vodi v odkrivanje novih izobraževalnih poti in razvoj prakse, ki bo bolje prilagojena naravnim zakonitostim učenja. Doslej se je šolsko polje napajalo iz raziskav, ki so s psihološko in pedagoško metodologijo odkrivale vzorce in modele. Nevroznanost pa nam daje možnost, da odkrivamo procese in vzroke. Možgane sestavlja sto milijard živčnih celic in množica glijskih celic. Povprečna živčna celica se z deset tisoč sinapsami povezuje z drugimi nevroni. Preprost izračun pokaže, da je v možganih več trilijonov sinaptičnih povezav, kar pomeni več možnosti za povezovanje, kot je število atomov v poznanem vesolju. Od tod je izpeljana pogosto izražena misel, da so možgani najbolj kompleksen sistem v poznanem vesolju. Razumevanje te kompleksnosti je šele v povojih, kljub temu pa je nevroznanost že spremenila pogled na različne dejavnike, povezane z učenjem.
Možgani so zelo različni in različne so tudi miselne poti, s katerimi posamezniki rešujejo probleme, se učijo. Mnoge netipične značilnosti v načinih učenja, ki smo jih do nedavnega razumeli kot patologijo, danes označujemo z izrazom »nevrološka atipičnost«. Namreč, možgani lahko na nekaterih področjih zelo uspešno zaobidejo šibkosti z razvojem drugih procesov, s katerimi lahko rešujejo probleme enako (ali vsaj dovolj) uspešno kot njihovi »nevrološko tipični« vrstniki. Eno takih atipičnih značilnosti, izjemno vzdražljivost živčnega sistema, ki je pogosta pri visoko inteligentnih posameznikih, v svojem članku opisuje Tanja Bezic.
Možgani skupaj z živčnim sistemom, ki oživčuje celotno telo, tvorijo materialno plat človeškega uma. Učenje je mogoče zaradi njihove izjemne plastičnosti. Različni nevrofiziološki procesi, ki jih sproža učenje, fizično spreminjajo možgane. Ti procesi pa se v možganih ne odvijajo samo takrat, ko se učimo. Raziskave kažejo, da se aktivni krogotoki, ki jih sproži učenje, ohranjajo tudi med počitkom in spanjem.
Danes je (tudi zaradi nevroznanstvenih odkritij) popolnoma jasno, da so možgani socialni organ. Otroški možgani za svoj razvoj potrebujejo dobro integrirane odrasle možgane. Proces integracije človeškega uma je temelj njegovega zdravja. Daniel Siegl zdravje opredeljuje kot uravnovešeno iskanje
1
šd
poti med rigidnostjo uma na eni strani in njegovo kaotičnostjo na drugi. Trening čuječnosti je ena od poti za njegovo integracijo. Pomemben vidik zdravega razvoja otrokovega uma je tudi kakovosten odnos, ki se kaže v varni navezanosti na starše ali skrbnike.
V uvodniku sem vam na kratko predstavila vsebine člankov, ki smo jih vključili v vodilno temo te številke. Njihovi avtorji so sodelovali na lanskoletnem posvetu Prispevki strok za svetovalno delo v praksi. V tej številki pa njihove prispevke predstavljamo tudi tistim, ki se niste udeležili posveta.
Cvetka Bizjak,
odgovorna urednica
2