ali afrikanski mučene i. Pogled v tretje stoletje po Knatovem rojstvu, posnet po pravih mudfeniSkih zapiskih. Ponloveiiil Anton Lésar, katehet in profeiur viSe realke v Ljiibljaui. Izdala iu založila družba sy. Mohora y ('elovcu. z dovoljenjem visokočast. KerSkega knezoSkofijatva. -----»«sss&ÄS^i Natisnil Jo2ef Blaznik v Ljubljaiii. 18G9. -i i -'-r T ' i?..- ' "m- VX ■ v ' \ m . . L. > • • • j? Predgator. ^sak Itovek ima aem ter tje knkov trenvtfik, th aß mu ravno ne ljubi niti delati niti moliti, nmpnk hoie se zcAavati ali razveseljevati; in prav je tako, saj je vatvaijen za veselje — za zveliSanje. Zabave ao ali duSne ali telesne, in obye ali koriatiie ali Skod-' Ijive. Po kterih sega pameten Človek, tega ni te£ko uganiti. Koristnim duSnim zabavam se gotovo smyo jn-iStevati živi pogovori s pametnimi ljudmi. Živih pogovorov pa ni moS imeti, kedar bi si jih tlovek Md.; k&lar teh nimamo, ugajajo nam dobre knjige, ki nam najbolj nndomeatiy^'o Uve pogovore. Že za/rad duSnega ras-veadjevanja so nam dobre knjige potrebm in koristne. Kolik vspdi do duSiie omike in koliko korist imajo knjige tudi ozir telesnega blagostanja, tega nam tukaj ni trdin dokazovati, saj imamo vsakdanjo skuSnjo pred oSmi. Lehko je torej umeti, da si ždimo dobrih knjig, lehko je umeti, zakaj se toliko moi trudi s spisovu-njem knjig. Prav zarad tega se tudi anujyo družbe, ki imajo blagi name», prav mnogo dobrih knjig spraviti na dan in i njimi prav mnogo duSite hrane podati Ijudém. In ali' ni ravno to namen družbi sv. Mohora t Izmeti mnogo drugih takih drvMeb je tudi v Ino-mostu {Inabruku) na Tiroljskem družba za izdavanju dobrih knjig ; pravi ae jej „Marijina druiba." Ona ima med katoliSkimi Nrnnci iati namen, kakurSen je 1* naSi drväbi so. Mohora med Slovenci. Ta Marijina druSba je 1866 L na svetlo dala knjigo, ktera bode gotovo jako zanimiva in spodbudna tudi kafoliSkim Slovencem po mestih, tergili in vaséh. Ta blagi namen je vodil tudi yisatèlja, da je poslovenil to knjigo ter jo podaja svojim dragim rt^akom. V [JllbUanI na dm sv. Mohorn 1868. leta. A, Miéaar. I. Poglavje. Sum. reBelimo se t duhu na severno afrikansko pri-morje v grad, nekoliko rimskih milj oddaljen od Kaiiiaginc. *) Ravnokar se potopi solnce v morji ; toda še dolgo potem je videti, kako se morska voda in nebó nad njo kervavo-rudečo žari ondi, kjer je teka trudna šla ta vélika luö Božja v zaton. —Gole pečine so naravni jez silnemu morju, silni valovi prešerno udarjajo na nepremekljivo kamenje ter je votlé. Kako se vzdigujejo in ponijo, pa šumč padajo zopet nazaj v svojo neizmerno strugo — v morje, za seboj na suhem pustivsi kako lupinarico. — Barke se tukaj nc smejo bližati bregu; kajti kot steklo bi se razdi-obile ob kamenu. Na enem mestu je pa morje v teku stoletij vendar prebilo pečino ter si med visokimi stenami prederlo pot do mesta Eartagine, pred kterim je naredilo prostoren zaliv, barkam varno zavetje. Pač je ta barkostaja (luka) videti še dan danes, toda le malo je vredna, ker je preplitva, kajti mnogo peska je va-njo pridervilo morje; od mesta Kar-tagine, ki je nekdaj tekmalo z Rimom, pa Sc atoji le nekoliko razvalin, ktere pričajo o minljivosti vsega zemeljskega veličastva. *) Kartagina je bilo v starih časih jako imenitno mesto, in to zarad svoje razširjene kupčije in brodovske moSf na moiji. Stala je na polotoku ob mornkem zalivu blizo današnjega „Tunis-a". Z Gerki in Rimljani je bila v vcdnih vojskah, dokler je niso Rimljani popolnoma razdjali in Punce spravili pod svojo oblast v tretji (punski) vojski 146. 1. pred Kristom. Rimski cesar Avgust je dal ondi zopet sezidati mesto. In to Kartagino imejmo pred očmi v tej povesti. Ta zgodba se je veréila 203. leta po Kristovem rojstva. Kartagina je bila takrat že globoko propadla; Rimljani so jo bili premagali in seje polastili, ker jim je bila hud tern v peti. Ta čas so v njej zapovedovali namestniki rimskega cesarja. Kartagino za herbtom pustivli, idimo po holmcih, ki se vedno znižujejo in stezajo do luke. Pot vódi skozi senčnate datlove gozde. Terte so ovijajo okoli sočnatega drevja, s kterega visé černi grozdi, sladko krepčalo žejnim popotnikom. Hladna sapica nam od morja naproti pihlja. Nai-ava je mirna in tiha. Kar niö ne čutimo bližnje vélikc puščave, ne dozdeva se nam, da nam je tako blizo njena nevarna in morilna sapa, kteri pravijo „samum"; tudi ne slutimo, da ne daleč od tod erjové oroslani, prežč kervi-željno hijene in lazijo strupene kače. Po tem prijetnem potu pridemo do lavorikovega germovja, ktero zakriva prodnata tla: ozka steza se vije sredi skozi to germiČje in nas vodi tje do skalne jame, pred ktero studenček čist ko srebro iz karae-ncnih razpoklin curljà v mramomo umivalnico. Neptun *) s svojim trizobom za varha stoji nad studencem. Ob stenah so postavljeni mramorni sedeži in pred njimi stoji krasna miza iz belega mramorja. Cujte, v jami nekdo govori. Ženski glas je. Zdi se mi resnoben, mil, da, skoro žalosten in jokajoč. Upognimo lavorikov germič, ki prikriva vhod, nekoliko na stran in poglejmo v jamo. Nikdo nas ne opazuje. — ()h, kako veličastna gospA je to! Kak plemenit rimski obrazi Gotovo ni iz Kamovcga rodii, kì jo jo bil, obložen z očetovim**) in Božjim prekletstvom, n sploSni zmefinjavi narodov in jezikov pri babilonskem stolpu potegnil v Afriko! 'Ta gospa mora biti Rimljanka. — Tančica jej zagrinja ^lavu, priprosta obleka prikriva tenko rast njenega života ; kako lepo se jej pristuje; če jej tudi krona z dragimi kameni ne kmča glave, vendar se mi skoro zdi, da je kraljeve rodovine. *) Neptun jo bil rimskiin poganom bog vodà in morja, trisob pa anameije njegove moči do morja. **) Noetovim. Pred njo leži dete v tenke plenice povito — to mora biti njen sinek; kajti sladko se jej smehlja v obraz ; glejte kako željno svoje ročice' steguje proti materi I Ona pa si iz oči brise vroče, vroče solze, ter sklenjenih rok nad njim moli rekoč: „Oh, ubogi čer-vičekl ^ Malo mescccv še šteieS , in vendar morda kmalo izgubiš njo, ki te najoolj ljubi in varuje na svetu. Sam Bog vé, kakova osoda te čaka, komu v roke prideš, ko mene več ne bo, ko Jaz več ne bodem čula na tvoji strani. Život se mi strese, če pomislim, da ti, mme dete, postaneš otrok pekla in služabnik malikov. O ljubi moj Bog — tako vzdihne v nebo obernjena — ljubi moj Bog, kaj ne, da ne pripustiš, da se pogubi moje dete, ako Jaz, njegova mati, za te prelijem svojo Kri ; saj je mučenŠKa kri seme novim mučencem." Izrekši te besede, dete na svoje serce stisne tako, kakor da bi bil že tukaj peklenski sovražnik in jej hotel iz naročja šiloma iztergati je. „Ne, ne" — nk ^las zavpije — „nikakor ti ga ne dam; tje, kamor jaz grem, mora priti tudi moj sin; kajti pred ne neham prositi pred sedežem Božjim!" Zdaj iz nedrij potegne zlat križec, položi ga detetu na čelo ter je ž njim pokriža; potem dolgo moli, v molitvi potolažena se pa solznih oči nasmehlja detetu. „Toda posluh I Nekdo gre. Skrij križec I Berž ko ne sc bližajo pogani, kterim velja križ za nespamet." In Perpetua — tako je bilo imé tej mladej go-spej — pod oolačilo skrije svoj križec kar najhitrejše je mogla, zbriše si solzne oči in skoro strahoma pričakuje srihajajočega sovražnika, Iw'ti njeno serce je slutilo, a se Jej bRža skušnjavec. T'oda ni no bil skušnjavec, bil je nien oče. Zgodovina nam ni ohranila njegovega imena. Mi mu hočemo reči Valerij. SnegoDeli lasjé mu pokrivajo čestitljivo glavo; dolgo oblačilo — toga — mu zagrinja život ; osupnost se mu bero na obrazu, ko ugleda svojo hčer tako razpaljeno. Berž ko ne {'e bil viel njene zadnje skrivnostnebesede in njegovo listro OKO na hčerinem obrazu zapazilo njeno serčno bolečino^ ktero mu je prikrivala. „Ah si že spet sama, draga mda hči V" tako jo nagovori Valerij. „Zakaj si neki od nekaj časa sem vßduü ifičoš oddaljenih in samntnih krajev? — Zakaj toliki*at zdihujuSV Zakaj se ogiblješ vesele človeške družbe? Zakaj si tako temnega obraza, med tem ko driim Ijuc^é pijó, jedó, pojó, plešejo in se b salami kra&očasijo? Zakaj zahajal v kraje, kjer domujejo žalostni bogovi? Zakaj več ne obiskujeS tempia velikega boga in očeta Jiipiti'a ') in templja prekrasne Venere. ") Milo bi se narte ozerla ter ti razvedrila temnega duhd, kteri ti toži serce. Učila bi te ljubiti. In zakaj nikdar več ne daruješ Bahu,^) vinskemu bogu? Zakaj so tvoji ustnici več ne dotaknete njegove kupice, kedar ti jo z žarnim vincem naliva in smehljaje se ponuja? Blagi dar tega boga prežene vso tugo, razgreje kri in utopi vse ske^i. — Zdi se mi, kakor da ti bogovi pošiljajo to tužnost zato, ker zanemarjaš njihove templje, njihovo službo. Da, kar nič več se ne zmeniš, še celò za čestitljive hišne bogove — varhc nc, ktere so naši pradedje molili od vekov in kterim Jo naša hiša hvalo dolžna za ves blagor. ') Zapuščeni stojé na ognjišču. Ako jih nc bi še jaz častil, kedaj že bi Dil Jupiter našo hišo in naSc vinograde požgal s svojo strelo; kedaj že bi nam bil Eoi, bog vetrov in sape, v morje odnesel vso da-tlovo in oljkovo drevje; kedaj že bi se bila bleda smert vselila v našo rodovino in pokosila mene in tebe in tvojega milega otročiča in vse naSe ljubo in drage in vse sužnjo in domače stvari!" „Saj nekdaj nisi bila taka. Bila si nabožna hČi. Komaj si se vzbudila, že si hitela k hišnim bogovom ter netila sveti ogenj ; tvoja roka jim jo trosila lepo-dišeče kadilo; darovaje jim jutranjo daritev molila si, rekoč: „,,Vi bogovi mojih očetov, vi prijatelji in varhi nase hiSe, čuvajte me, varujte me, vodite me; pripravljajte mi prijetno not skozi življenje in sker-bitc mi za mnogo mnogo let, veselo starost in sročno ') Jupiter jo bil Kimljanoin najvi^i bog. boginje pohotni; ljubezni. ') bogu vina in pijnnosti. ■•) Vcrli občnih bogov imela jc \'saka rodovina tudi ie svojo IiiBtno bogove, kterim ao rekli hiini ali domači bogovi in vorhi. na kterib so jim netili ogenj in kadilo zažigali v čast. vožnjo v poznraeljski svot." " *) Jlimo njih gredoč si jim iiklanjiila svoja kolena, in nobpn večer nisi mogla iti spat, predno se kadilni duh ni vzdignil iz tvojih rok. Zdm, draga Perpetua, si lui nekako v^u drugačna. Hudoben duh te je objel. Kako hì vendar nehvaležna našim bogovom! Ài ti niso dali vsega, česar si more človek le poželeti? — Dali so ti mene za očeta, ki te sereno ljubim, dali so ti dobro mater, dva ljuba brata, moža, kteremn si draga kakor pun-čica njegovega očesa, moža, čegar solnce si; dali 80 ti priscrčno, veselo inljnbeznjivo dete, kakoršnega se ni povila nobena mati na zemlji, dete, ktero bi poljubovali sami bogovi; v mestu imaš krasno poslopje z dragimi zakladi, tukaj pa prostorno in prijetno posestvo, kjer se, če hočeš, vedno sprehajaš mod cveticami in sadnim drevjem. Pri Horkulu!**) bogovi ne morejo imeti lepšega stanovališča ! Perpetua, bodi mi odkritoserčna in povej mi, česa še pogrešaš? Zakaj si tako marzia do mene, svojega očeta, zakaj so me ogibljeS? Zakaj pred menoj skrivaš svoje misli in želje? Povej mi vendar danes, kaj je vzrok tvojej žalosti, tvojej otožnosti ? Gotovo ti nekaj serce teži V Perpetua! povej mi, ali sem ti kedaj bil oster oče? Povej mi, kedaj te nisem ljubil?" iPerpetui globoko v serce seže in vreže to očito-vanje, razim besed, ktere so jo spominjale nekdanjo nabožnosti do bogov. Snj je očitanje izhajalo iz serča in_ iz ust očeta, kterega e v resnici ljubila ; serce se jej terga, ko ga vidi žalostnega, tem bolj, ker je dobro vedela, da je prav ona vzrok njegovej serčnej bolečini. In vendar ni mogla in ni smela premeniti svojega obnaSanja, da, Se povedati ni smela vzroka te svoje spremembe; kajti oče je bil goreč pogan (nevernik), ona pa se "je pripravljala za sv. kerst. Zdaj še ni bil ugoden čas, da bi očetu razodela svoje serce — tako je rekel Optat, kartaginski škof. Prezgodnje odkritje te skrivnosti odvernilo bi bilo marai-ktero spreobernjenje, morda ceh'i njen kerst. *) To je bila poganov navadna jutranja molitev do hifinih varhov. **) Tako 80 86 navadno rotili. Herkul pa jim je bil bog moči. „Oče!" — tako Perpetua spregovori — „krivico mi delaš, če meniš, da te veö ne ljubim, kakor sem te ljubila. Da moreš brati v mojem sercu, v vsaki njegovi giibi bi se ti jasno pokazala moja otročja ljubezen. V Kartagini malo hčeri svoje starše ljubi tako, kakor jaz svoje. To smem terditi brez vse hlimbe. Tudi se jako motiš, ako meniš, da sem nesrečna. Jaz sorčno ljubim svojega moža, svojega sinka in vse svoje; da, nikdar ,jììi Se nisem ljubila tako, kakor jo ljubim ravno zdù; znano mi je, da me tudi oni ljubijo; zavest, ^ ljubim in da sem ljubljena, mi dela tak mir, tako veselje, da ti ga ne morem popisati; notranje veselje, ta mii* pa najbolj čutim, kedar sem sama ; v samoti mi solze sreče tekó raz lici. Solze, ktere sem ter tje vidiš v mojih očeh, to ti niso solze kakove bolečino, ne, ne, to so solze, ktere rodi radost mojega serca. Preču^o, moj oče, je to, da mi to veselje, ta radost izgine iz serca, kedar pridem med šumečo družbo. V templjih naših bogov pred njihovimi podobami, tu, tu je za-me Se le prava puščoba. Zdi se mi, kakor da mi roke in noge postanejo kot svinec, kakor da mi težak kamen leži na sercu, kteremu ne dà biti; um se mi temni in v glavi sc mi vcrti. In če se ozrem v bogove, dozdeva se mi, da so prav hudobni bogovi, ktcnm iz oči, nosnic in ust švi^a ogenj, ki me hoče sežgati in požreti. Zato, oče, nikar se ne čudi, da se orab-Ijem templjev teh bogov. Srce me boli, ako mi^im na bogove." „O bogovi!" — oče Valerij vsklikne — ),Kakaj ste mojega otroka udarili s tako slepoto? — Perpetua, tvoj dušni stan mi terga sorce. Naj te bog Merkurij *) ozdravi! Ali to je mar očaral kdo onih, kterim pravimo kristijani? To ti jc pavi gadov rod. Oni bogove sovražijo in so po noči klatijo po karaenenih votlinah in grobnih jaman. Tudi v našem mostu se jih je menda že naselilo mnogo. Pripoveduje se, da ljudi koljejo, žrA njihovo mesó in pijA njihovo kri. Bog ga vedi, ali niso zavdali tudi tebi. Pač v hudih in žalostnih časih živimo. Morda si prezgodaj opustila bog zvijač, tergovücv iu tatov, poslanec bogov. nositi zlato taščico, ') ktero sem ti bil na vrat obesil o tvojem rmatvu? Ta bi te bila gotovo obvarovala očaran ja. Za drag donar sem jo bil kupil od duhovnov Jupitra Amona v puSčavi. Od koa neki to, da je zdaj na svetu toliko hudobnih ljudi! In ti kristijani so najhudobnejsi. Naši božji^^) ccsarji so je sicer preganjali z ognjem in mečem, in vendar fie ni zaterto strupeno to zelišče, — po vseh krajih zopet z nova klije na dan." „Toda kaj vidim? Kaj tiči v giibi tvdega oblačila? Kaj se tako sveti?" — Pri teh besedah Valerij iztegne svojo roko in prime za križec, ki sc je Per-petm izdajavno lesketal izpod oblačila. Celò neznana reč se mu zdi, kajti nikdar Se ni videl kerSčanskega razpela (britke matre). V roki ga sem ter tje obrača in premišljuje njegov jiomen, toda ne more si ga raz I'asniti. Perpetua stoji kakor na gorcfiem oglji , vsa (ri jej Sine v lici. — „Kaj bo neverni oČe neki po-0él z znam^em človeškega odrešenja, ali je bode onečastil?" luko Perpetua misli sama pri sebi. Tega pač ne bi bilo moglo nikakor prenesti njeno ker-ščansko serce. Ustavila bi se bila takemu početju. „Kakova čudna podoba je to", vpraša Valerij; „skoro bi mislil, da ima ta stvar tolikanjo moč ao tebe. __Kaj neki ima ta križanec opraviti s teboj? To škodljivo in vražje znamenje hočem vreči v vodo, da te rešim očarmja. Je-li, moja hči, to naj storim?" Pri tej prič zavihti roko, da bi v vodo vergei križec — to škodljivo in sramotno znamenje. Toda Perpetua kviSko plane ter očetu, ki se tega ni nadjal, v hipu razpelo izvie iz rok, rekoč: „Ne, ne, oče, tega nikakor ne pripustim, kajti ta podoba je meni jako_ ljuba in draga. Od nje se ne morem nikakor ločiti, ona jo moja taščica, moje veselje, moja slava I" Bmé se, da ne bi oče se^l po križcu, naglo in previdno ga vtakne v žep. ') vražarsko snamenjo zoper očarauje. Jupiter jo imel več priimkov in izmed teh eden je bil tudi Amon. ta naslov so Bimljani dajali svojim cesarjem in je tako o življenji stavili med bogove. Tega vetlonja svoje hčere Valerij nikakor ne iimé, v glavo rnii šine misel, du sn je Perpetui zmešala pamet, zato govor napelje na druge reči, rekoč: „Perpetua ! idi z menoj, verniva se domu kajti mrak je svoje peroti že jel razpenjati nad naravo, kmalo nastopi černa temna noč. Večerni mrak je hladen in merzel veter piSe z ovi-opskih brežin. Tvoji lici vročine žarite, kaj lehko bi mi zbolela. Vero tega je noč tisti čas, o kterem Neptun — bog morja — vse svoje zlobne morske bogove odklepa in na morske bregove pošilja ljudi lovit. Saj si že sama slišala njihovo polnočno zdihovanje in ' eijovenje! Koliko neprevidnih mornarjev so že seboj potegnili v moije! Pa saj so ti znane pravljice o našin bogovih!" „Moj oče", — reče iPerpetua — „temne moči morskih brezen sicer nimajo nobene moči in oblasti do mene, moja taščica premaga in prežene vse; vendar verniva se." Perpetua vzame svoje dete v naročje ter molčč in v misli vtopljena počasi stopa za očetom po potu med sončnim germovjem in gosto listnatim drevjem. Hiša očetova na pri'ctnem holmcu stoji. Med zelenimi sečmi lepo dišečih rož in rožmarinov vije se pot izpod znožja do nje. Orjaške cvetice „kakti" razvijajo svoja široka, ternjeva, svetla peresa ter odpirajo na tisoče svojih rudečih baržunastih čašic. Neskončno umetna roka Božja sc v njih očitno razodeva. Tudi pomarančno drevje pokriva pote, z drobnim peskom posute; zlato-rumena, okrogla, sočnatajabelka visé z njega; ono stoji v vsej moči svo ega življenja, kajti afrikanska vročina mu je prava domovina. Že se je bilo zmračilo, ko sta Valerij in Perpetua stopala na griček. Zvezde so se že lesketale na modrem nebeškem oboku, ter so se kaj prijazno smehljale scverno-afrikanskim morskim brežinam, napoj enim z nuičcnSko kervjó. Neverni Valerij sn vii da ni gledal v lepo zvezdnato nebo, svojo oči Jc obračal le v zemljo; kajti nevcrniki nimajo zgorai svo;"' -jih spodaj — pod zemljo, obračala poglede. Da bi bi! o ih nebes, ampak išče 'crpctua pa je v zvezäe oče to zapazil, videl bi bil, kako se je veselja in hrepenenja svetilo njeno obliSje; kajti tii zgorej — viaoko nad zvezdami — biva oCe svetlobe, vsemogočno bitje, začetnik vseli ljudi. O, kako je kviSko hrepenelo njeno sei-ce! Niti očeta, niti očetove hiše, niti zvozd ni videla več, tudi ni več slišak niti šumenja morskih valov, niti praskljanja svojih stopinj v drobnem pesku, kajti molila je — njen didi je bil pri Bogu. Še le, ko piideta pred hišna vratu in ko oče z železnim Uadvičem nekoliki-at močno udari na ploščo, od zunaj pri vratih na verco obešeno, in tako sužnje skliče, da so jima odpei'li, še le takrat se Perpetua zdrami iz svojega zamišljenja ter na zemljo nazaj pokliče svojega duha in zapazi, da je doma. Čemi »užnji pridejo, odpro vrata, pokleknejo pred svoju gos^o, spoštljivo poljubijo njeno oblačilo ter jej s svetilnicami svetijo po mramornih stopnicah. Valerij gre pred hčerjo, nerazumljive besede momljaje. Berž ko ne je bila to njegova večerna molitev do hišnih bogov. iSužnU so se mu nekako plaho umikali, za gospo pa so ljubeznjivo pogledovali, kajti take gospč ni bilo nobene niti v Kimu, niti v Kartagini, niti v celej Afrìki ne. Ona je bila ž njimi tako dobra, tako prijazna, tako mila, da si Se bogov niso mislili takih. Ona jo ž njimi govorila, kakor bi bili iz njene rodovine; bičati jih nikdar ni privolila, če so tudi zaslužili, nikdar jih ni pustila stradati, ona je celo njihove otroke pestovala in negovala; ona je bolne obiskovala v njihovih ubornih stanicali ter jim donašala krepčalnc juhe, zdravilnih zelišč, da, celò tolažit jih je hodila. Ne, ne, njihova boginja se jim ni zdela tako dobra; zato so svojo gospo hoteli moliti, toda ona jim tega nikdar ni pripustila, še celò pokregala je je zai-ad tega. Per{>ctua, prišed v svoje sobe, dete izroči čer-nej sužnji, ktero je posebno ljubila, ter gre iskat svojega moža. Valerij pa jako nemiren in otožen doli in gori hodi po notranjem dvoru. V glavi mu roji misel, ali prav za prav sum, da bi Perpetua utegnila celò kristijana biti. „To pa vendar ne, to ni mogoče", tako sem ter tje na glas zavpije. „To vendar ni mogoče! Moja hči pri tej sramotnej družbi! O, to nikakor ni mogoče. Tako sramoto meni v starih dneh storiti, tega ona nikakor ne more in noče! — Kristijana ni. — In vendar 1 ... Od kod to njeno čudno vedenje, da se ogiblje naiih bogov, — da se skriva pred menoj , da je toliko noči ni domà, — da je tako la-mišljena, — da je tako molčeča, — da je merzla do mene, če govorim o bogovih; — vse to kaKe, da ,|e kristijana, kajti prav tako čudni Ijudjé so kristi- iani. In ono sumljivo znamenje, — križ m križanec, :ai to pomenja? — O bogovi, varujte me te nesreče ! — Jaz hočem razjasnilo imeti v tej reči, in sicer kmalo, kmalo!" S temi besedami konča samogovor ter gre praSat svojih bogov. II. Pogla^e. Katekumenci *) ali poduéevanci. Perpetua stopi v sobo svojega sopruga, berS za nju pa je bila tudi sužnja z otrokom v naročji. Imena Perpetuinega sopruga nam zgodovina ni ohranila, menda zato ne, ker strahopetni in terdoserčni nevernik ni vreden te časti. Ker bo pa večkrat govorjenje o njem, zato mu hočemo mi dati imé Lepi d. Lepid nekako znimamo sloni na stolu, ko Perpetua stopi v sobo; ročni verč je stal na mizi in dve zlati čaSi ; tudi raztresene kocke za igranje so ležale na njej; ni dolgo, kar se je nehala igra, kajti od Lepida je bil ravno kar odSel prijatelj, s kterim si je popivaje in igraje tratil čas. Lepidu je bilo rado dolgčas na kmetih in je rajše bival v mestu, kjer so bile glediSčne in borivne' igre. Vesele mu , e bi gledati, kako na boriBču izurjeni bonvci prebada močne oroslane, Se veliko slajSe veselje pa mu bilo gledati ljute zveri, ko so tergale in mesari' borivce. Kako veselje, ko je nesrečne borivoe pu-sluBal tuliti in gludiil viti se in umirati v strafinih *) Tako so 80 v gri'Hkpiii jeziku imenovali tisti, ki so se pripravljali na sr. kcrst. bolečinah 1 Do verha pa imi je prikipela radost, kadar BO se bliskali bridki in svitu meči, kedar se je boril človek s človekom. Gledati, kako teče kri, veliko ----' — - —------=--- Rimi mu kervi, prav to je bilo serčno veselje imenitnim anom. Tak je bil tudi Lepid. Največa zabava mo- e bila pričujočemu biti pri teh grozovitih rijah, kterim so rekli igre. rri teh igrali je s svojimi prijatelji visoke stave delal na zmago zdaj tega, zdaj tega borivca. Perpetua Se kot poganka ni bila nikdar prijateljica tem igram, nikoli ni bila v „amfi-teatru", *) za nobeno ceno ne bi bila mogla gledati ljutega klanja; kot kristijana pa so se jej &e bolj gnj usile te nečloveške igre. — kaj bi bila žo slutilii osodo, ktera je čakala tudi nje? — Zato je svojega sopruga prav lepo prosila, naj bi jo iz mesta peljal na dom njenega očeta. Le iz strahù do svojega tasta jej je privolil, zato jo je prav nerad sem spremljal, kajti njega je bolj mikalo mesto. Kako je pa vendar to, da se je Perpetua udahi možu, kakorSen je bil Lepid, in v zakon stopila ž njim, čegar nagnjenje je buo njenemu čisto navskrižV lo se je zgodilo prav po rimskej aegi, vsled ktere je očo hčeri odločil osodo ; hči ni imela besede zarad zakon^ morala se je udati njemu, komur jo je oče dal. 1^0 žalosten stan so imele hčere pri poganih. Pa tudi v zakonu niso imele nič boljše osode. Žena ni imela enakih pravic s sopru^m; bila mu je le prava sužnja in se je od dni^ sužnjev ločila le v tem, da ni morala opravljati težkih del, da je imela nadzomištvo nad drugimi posli in sužnji in tudi pravico zapovedovati jim. Možu nasproti pa je bila bitje brez vseh pravic. Iz neomejene očotove oblasti >je prišla soprugu v neomejeno oblast. Tako nizko ceno je imela žena v poganstvu. le kerSčanstvo je ženi zojietdalo njene pravice hi njeno čast; zapoved Jezusa Krista je red, ki je bil ustanovljen v raji, zopet vueljala: „Žena bodi možu pomočnica, ne pa sužnja. Mož naj jo ljubi in čisla, kakor svoje telo." Lepid *) Čemu in kakoina poslopja no bili „amfiteatri", bral bodeS v XII. poglavji. je bil pogan, rznimai-en zu viša in blaža čutila, bil je pohotnosti in nezmemosti udan. Valerij, njegov tast, "jjtt je v tem podpiral s svojim^remoženjem, ker je bil bogat; zato se ga jeLcpid nekoliko bal ter svojej ženi pripustil veu prostosti, nego so je imele druge poganske žene. „Ali Se le zdaj prideš, Perpetua" — tako Jo Le- * pid nagovori —,,gotovo si po svoj^ navadi {)n morji Eopet po nebesih zdihovala v svo]ih neumnih domišljijah V Tvoj duh se večidel ziblje, sam ne vem, kje. In vendar živimo na zemlji, na lepe j zemlji. To imamo gotovo. Drugo življenje je negotovo, gosta in nepreder^iva tema nam je zakriva. Življenje na svetu je pa kratko, vživajva je, dokler sva mlada. Knialo se nama približa starost s svojimi gùbami, sivimi lasmi in vsemi težavami. Vživajva veselje, dokler se nama ponuja. Gllej, na pr. mene, draga Perpetua, jaz umém, kako se živi; danes sem zopet imel krasno popoldne. Bil je pri meni moj prijatelj Dur. Mnogo sva se pogovarjala in izpraznila 'sva ta verček. BU je napoljnjen z zagorelo - rudečim grozdnim sokom, kterega je skuhala vročina vedno gorečega Vesuva. Sladak in močen jc bil ta sok, da mi še zdaj vrè v želodcu in roji po glavi, bol ko nekdaj Minerva, predno jo Jupitru skočila iz glave. **) Potom sva i^ala s kockami. Glej no, glej kako srečno sem je bil vergei! Najviše številke so se mi prikazale. Ali nisem srečen'/ Vso srečo pa preseže ta, da mi je boginja sreče tebe dula za ženo. Da bi le tudi ti, draga Perpetua, bila nekoliko bolj vesela; tvoja klavernost in zamišljenost me velikokrat od tobe vleče k vinu in prijateljem." „V enoj zadevi si mi pu vendar popolnoma všeČ, in sicer v tej, da se nič ne zmeniš za naše puste bogove. Jaz sem se že naveličal teh bedalij. Vsak dan v templje hoditi, zlatu, srebru in gerdim našemljenim obrazom uklaujati se ter kadilo prižigati in goljufivo duhovnike rediti — — to mi nikakor noče \ Vumiv j« OgHiij bljujuvii goni blizo Nuuplii na Laškem **) Tako bu pupilli mislili, tla ho j<> rodilu Minerva, boginji luudroiiti, ved in umetiioüti. glavo. Vedno se spommjam vélikega Cesarja*), ki je, ko je bil v Rimu šo najviši duhovnik, svojim prijateljem v prijazne) zaupljivosti rekel : ,, „Kedar sem pričujoč pri svetih daritvah, ki se opravljajo bogovom na čast, moram se siliti, da se na glas ne smejem; kajti le bedaki morejo uganjati take norčije, le malopridneži morejo ljudstvo tako slepiti."" — Očitno govoriti se vo da tega ne smemo, zlasti vpričo tvojega očeta ne, ki je goreč častivec bogóv; toda res je pa vendar-le, in tudi ti prav tako misliš, kajti prepričan sem, da ti no bi več hotela svojega kolona ukloniti nobenemu maliku, da-si tudi bi ti za herbtom stal Jupiter sam s svojo strelo, ali Ilerkul s svojim kijem. Perpetua! tvoj razum mi je prav po volji, le tvoje drugo vedenje in obnašanje naj ne bi bilo tako otožno. Služabniki naših malikov so mi vendar tudi vleč, ker nam preskerbujnjo žertev za našo divje-krasne igre. Oni sovražijo uliogo kcrščausko ljudstvo, na stotine kristijanuv vlačijo v ječe, v kterih jo strašno terpinčijo, predno Jo veržejo zverinam. O kako lepo jo gledati umirajoče krldtijane! Oni niso tako plašni, kakor naši borivci, ko umirajo; kristijani ne poznajo obupnosti, marveč jim veselje igra na obrazu, ko jim oroslan, ris ali hi ena slonokoščene ostre zobe zasadi v mpso in se nji lova lepa rudeča kri pocedi ter zverini ra/.lije po smcrčku. In njihove ženske, to so še lo prave junakinje, serčnejše m po-gumncjše so od nekdanjih amazon, o kterili naši zgodovinarji pripovedujejo goli pravljic« ali basni. Dan na dan bi hotel gledati take igre, nikdar ne bi ho jih naveličal. Te igre in žertve naSonni cesarju tudi niso drage. Zastonj si jih lehko dd naloviti, kolikor jih hoče." _„T«)da tebi, in to Io tebi, zaupljivo spoznam: da BO ti kristijani moni zdé popohiuina nevai'iio, nedolžne stvari, kajti oni pobožniše živ0 in imajo večo ljubezen do ljudi, kakor vsi naši ljudje, še tvojega pre-nabožnnga očeta no izvzamem. Da jo prav po nedolžnem moró, to meni ni nič mar; ali jaz imam veselje, da pasem svuje oči in da stavo delam s svojimi *) Cesar je bil slavni rimski vojskovodju. Pcrpelua. 2 prijatelìL Ravno mi je pravil odili prijatelj, da je cesar Sever*) izdal novo povelje, naj se love kristijani in moré brez vsega usmiljenja, bodi si imenitnega ali nizkega stami, moškega ali ženskega spola, starčeki ali otroci. Naš poglavar Hi 1 arij an ima že v rokah to novelje. Menda je tudi že nekoliko po-moijenih, od kar sva midva iz mesta." „Jaz se pač zopet veselim teh velikanskih iger v nafiem „amnteatra". Kaj ne, ljuba Perpetua, da bo5 tudi ti z menoj hodila gledat jih ; kmalo se po-vemeva v Eartagino. Gotovo so ječe že polne kristijanov, kterih je mnogo mnogo v naši deželi. Lneli so mir že dolgo časa, lehko so se torej namnožili; kajti ta ljud klije kakor goba iz zemlje in naglo raste kakor plevel. Emalo kmalo, morda že jutri pojdeva v Eart^ino, kjer so na morišču gotovo že na ogled postavljene vislice, kolesa, križi, tezavnice in naj-grozovitnejSa trapila in mučila. Žertve se bodo gotovo tudi naSle. EakoSna slast bode, vse to gledati 1 KakoSno veselje!" „Perpetua, k^' ti je, da se jokaS? zakaj se vsa treseS? — Ne bi bil mislil, da si tako mehkega serca, tako nežnih čutnic! Izgleduj se nad kerSčanskimi ženami I Te ne potrebujejo nisakoršnih diSav in krep-čalnih tekočin, če tudi jim nasproti gredó divje zveri." — Tako je Lepid ie dolgo žlobudral. Naposled mu Perpetua vendar v govor seže ka-rajega rekoč: „Nikakor ne bi bila mislila, da si tako okruten, terdoserčen in neusmiljen. Mislila sem, da me je oče plemenitejšemu soprugu dal za ženo. Ne, ne, Lepid, če tako govoriš iz svojega serca, povem ti, da se ločiva kakor noč in dan. Tako malo čutila Se ris nima; on sicer z veliko slastjo kristijanom pije kri, kajti njegov nagon ga vleče na to, toda ris risu nič žalega ne stori ; le človek človeka mori merzlega serca in pri zdravei pameti, on se Se veseli, če v kervi vidi svojega "brata. — Kdo je boljSi, človek ali ris?" *) Scptiinij Sever jo riniEiko cesarstvo vladal od 192. do 211. Ictii. Ou jc bil peti cesar, ki je preganjal kristijune. ,jlPeiyetua, danes se ti je pa spet kri vnela" — reSe Lepid — ,,ker se poteguješ za sploSno človefike pravice, vsem bi bila rada zagovornica. Človek je le svobodni Rimljan, svobodni mož. Ne človek, ampak stvar brez vsen pravic je suženj, fie vefi pa kristijan. Kako se torej morejo pritoževati, öe je morimo?" Perpetua odgovori: „Lepid, ali tako beseduje tvoj bistri um, ali tako le za drugimi blebetafi?" Lepid reäe: „O teh reččh si jaz ne belim glave, to naj storé cesarji in postavodajavci. Kdo bi si s tem ubijal glavo! Mi hočemo veselo živeti, kajti kratek je čas naSega življenja." Perpetua: „Ali res veijameS, da človek mine s smertjo?" Lepid: „Meni se tako zdi; o tem Se nisem nikdar mnogo premišljeval; vendar pa semi, kedarsem sam, sama od sebe vsiluje ta misel, in takrat se mi dozdeva, da bi po tem kratkem življenji vendar-le utegnilo biti daljše življenje, in ta misel me nekako nepokojnega dela; kajti to, kar naši duhovniki učč, S)tovo ni res, ampak smešno je, ali celò neumno, a j boljši pomoček, da se iznebim takih misli, je vino, v kterem je utopim." Perpetua: „Pač velika modrost je to, pred breznom stati in mižati I Ali morda brezno zarad tega neha brezno biti? Mižati pred breznom je _pa jako nevarno. Povej mi, Lepid, ali res ne veruješ v bogove?" Lepid: „Kdo bi neki mogel verovati va-nje? Nikdo izmed omikanih Rimljanov zdaj več ne veruje v bogove, ktere so si izmislili pesniki, ter je vpodo-bujejo kiparji." Perpetua: „če tedaj bogovi ne vladajo sveta, kdo ga neki?" Lepid: „Kako radovedna si danes, ljubaženkal No, ker si ne dam veselja vzeti, pričujočemu biti pri igrah,*) zato hočem odgovoriti tvojemu vprašanju ter se nadjam, da pojdeš z menoj v mesto. Poslušaj torej moje mnenje o vladanji vesoljnega sveti: Najumnejši naši modrijani pravijo : le en Bog je, ki *) ki BO ee uaprav^'ale ^'udstvu na razvcseljevaiije. vlada tee; kajti da je mnogo bogov, morala bi nastati strašna zmešnjava. Tako govoré tudi kristijani. Ti pa Se daye terdijo, da je jio tem življenji Se večno življenje, za hudobne večni ogenj pod zemljo, za dobra pa nad zvezdami raj, kteremu pravijo nebesa. Še mnogo druzih reči učč , te so mi veliko bolj všeč, nego basni naših pesn^ov; to so mi pripovedovali moji prijatelji, ki so zasliševali kristijane m jim odvzeli in prebrali skrivnostne knjige. Kar mene tiče, jaz bi se poprijel njihove vere, ako ne bi — kakor mi je bilo povedano — prepovedovala pohotnih slasti: ona sicer človeka tolaži s tem, da mu obeta veselje na onem svetu, toda premagovanje in zatajevanje samega sebe je vendar-lc pretežko. Verh tega pa tudi kdo mi je porok, da ne bi moral, ako se pokristijanim, v temni ječi nositi železje in poslednjič ali v ognji, v vodi, v zraku ali pod zemljo izgubiti življenje. Ke, no, Perjpctua, tega pa nikakor ne, to preveč boli, in bolečin terpeti nočem za-rad obetanega dvomnega življenja, bodi si nad zemljo bodi si pod zemHo." Perpetua: „In ko bi bila kerščanska vera vendar-le prava, in če je en sam Bog, pekel, večen ogenj v njem, kaj bo potem, Lepid, z nama? Kaj bodo n.Tjin delež, ako resnici zapirava serce in ter-dovrutno iiočeva spoznati pravega Boga?" L epi d: „Beži, beži naj, Perpetua, iz najinih sere to strašilo. Drugoč v mirnej uri hočera dalje govoriti o tem. Zdaj pa bodi va vesela, jutri poj deva v Kartngino k igram, tam kmalo izgubiš svojo niilo-serčnost, mchkočutnost in to otožne misli. Za danes je že dosti o tem. Juz hučcm šc danes iti k svojemu sosedu Emiliju. Na večeijo me jo povabil, iu Le- Eid, kakor veš, nikdar nc zamota dobre pojedine, [o jutranja zarja s svojimi njcžnimi rožnimi persti odtegne nočno zngrinjalo in v svojem bngrcuem oblačilu vzide iz daljnega Egipta, bodcm gotovo nazaj, in ko si odpočijem dve uri, odrineva v mesto. V tem kmetčkem zraliu ne morem več sterpeti, preveč so mi toži po Knrtagini. Ti pa med tem varuj nježuega sinka, jutraiSnji dan naj te jaauo pozdravi." IzrekŠi te besede odide. „Mcrzli pogan, kamcnono serce" — tako jame Perpetua z glavo stresaj e govoriti sama seboj — „lüö te ne moro omočiti niti ljubezen niti žuganje strašne sodbe! — In vendar sem jaz s tem človekom zvezana! O gospod Jezus, ali tc smem prositi rešitve te zveze? Giej semensko zerno tvojo besede, ktero sem hotela vsejati v njegovo serce, usuailo se je, ker ni moglo kaliti v terdnskalnem sercu. ISaj veš, kolikokrat sem poskušala, ogreti ga s solnčnim žarkom tvoje ljubezni, ki je gorela v meni, pa vse zastonj. Kako me je strah tega človeka! Kako zopern mi je njegov duh!" — Perpetua globoko zdiliun in svoje roke k ncbesom povzdigne, kakor bi molila, kajti, živa bila je sklenjena s tem merličem ! — Kolikokrat se tudi v naših časih zgodi, da se marsikteni ker-ščariska devica prostovuljno v zakonski jarem vklene s kerščanskim pogtinoui, t. j. z možem, ki nič dru-zega nima od kerščanstvn, iiojio inié, in jo seboj potegne v časno in morda celò v vefno pogubo. Kaj hočemo pa x-eói o njih, ki tei-dijo, da uič ni n» tem, ako katoliška dcvica vzame hitorana, in ako žive v takih nieiianih zakonih? Na Perpetui imajo taki živ izgled žalosmih nasledkov. Ti da Perpiitua je bila nedolžna v tem, in Rog sam je ločil tijeno težavno iu nevarno zakonsko zvezo. Älolitev in solze so Perpetui naposled olajšale serčno bolečino. 13 a s a, čorna sužnja, molué na strani stoji z d>-tetom, solzo ludi njej zalijii oči in oblijó lici, kajti pod čorno k('žo bilo je skrito plemenito kerš^ansko serce, bel biser nedolžn'sti. Per])etuiii oče jo iiuel v svetišču opraviti s svojimi bogovi; kadila pnlne pesti je metal v ogenj, ki je v kotlih, za tu naninnjenih, gorel pred maliki. Na obrazu, ki mu gu je ruuoče razsvetljevalo tlečo oglje in zagrinjal oblak kadilncga dimu, bralo se mu je nekaj čudnega, skoro zlodejevega. Valerij jo prevračal živo oglje in hišnim bogovom na čast z votlim glasom ]jel pesmi, ktorih kc je bil naučil od svojih pradedov. To putjo je bilo kaj malo umetno in menda IZ časov, ko so Rimljani bili Se sirov pastirski in vojniski ndrod. — Po končanej tej službi božjej Valerij sede za mizo in zavžije malo svojo večerjo. Fervo in zadnjo kapljo vina verže na sveto ogjiiče, čeS, da lo posveti bogovom — varhom. Po veßeiji pa se mo óé podà v svojo spalnico. Ni ga bilo več videti tisti večer. Perpetua čuti, da ]e vse tiho in mimo v hiSi. Njen mož je bil odšel od doma, oče že počiva, nadzorniki so bili sužnje pozaperli v njihove beznice, le čemuljko (Baso) so Lili pustili, da je bila Perpetui na postrežbo. Tudi oni se vležete. — Perva nočna straža*) preteče. Zdaj se Perpetua tiho oglasi rekoč: „Basa, vstani ter po perstih stopaj e idi na vert k N^tunovej **) jami, ki je pri skrbnem vertnem ozidji. KO stopiš v jamo, kreni na ^sno stezo in kmalo dospeS do železnih vrat, na ktera z upognjenimi persti petkrat rahlo _ poterkaj. Ko zaslišiS, da se ti prav tako odgovori petkrat, odpahni za^ah, odpri vrata; ko mož, ki ti je odgovarjal, stopi v jamo, zapri zopet za njim ; toda ne besedice ne spre-govöri. Basa otroka materi izroči, vstane, se obleče ter odide; da ne bi mkdo slišal, sezuje sandale ter gre bosa po pesku. PriSedSa do vrat na-nje petkrat lahno poterka. Petkrat nekdo tudi od zvunaj odterka. Basa odprè in v jamo stopi mož, v široko haljo (togo^ zagemjen. Precej pri vratih obstane, ne spregovori besedo ter se no gane. Basa se na^lo vemo k svojej gospej s poročilom. Perpetua pa jej reče: „Basa, idi m prav tako petkrat lahno poterkaj na vrata,, ki peljejo v spalnico, v njej spi moj brat, P er pete v." Basa stori tako in se zopet povrne. — Perpetua se nagne nad svoje dete, ktero je bila položila na mehko blazinico, ter opazuje njegovo dihanje. Ko se je prepričala, da sladko spi, reče : „Bogu bodi izročen, moj Jjubček, moj dobri angelj naj čuje pri tebi, on naj te varuje." rrckrižavši ga Se z znamenjem svetega križa, prime Baso za roko ter jo za seboj pelje na vert. *) naSa 11. ura ponoči, ko bo kristijani pričeli peti in moliti prod sv. maio, ki ae jo obhi^ala o polnoči, kakor ie dandanes božični večer. **) Neptun je bil bog moija, rek in studencev. Vse okoli je počivalo in spalo; le od Eavtarane sem je donelo vjiitje mornarjev, ki so delali na barkah ; od Eartagine sem je še odsevala svetloba. Fa tudi na milijone zvezd je migljalo in lesketalo se zgoraj na nebu in prijazno pedalo doli na zemljo. Perpetua in Basa stopite v jamo. Mož, kteremu je bUa Basa odpci-la, in Perpetuin brat sta že sedela na mramorncj klopi. Perpetua ju tiho pozdravi rekoč : „Jagnje je niiše zveličanje, pet je svetih ran." — „Da, pet" — tiho Septaje odgovori neznanec. Bil je Aspazi j, kerščanski masnik, ktori je od Škofa prejel dolžnost in opravilo, podučevati novince (katcku-mene) kerščanske občine. — Bil je mož že precej v letih, vendar še močne postave, mož častitljivega, prijaznega, zanimivega in prikupjivega obraza, toda ko jeklo terdnega značaja. To ie bil dokazal že v ne&tevilnih nevarnostih, v ktenn je smerti nepre-straleno gledal v oči, in to smerti po rabeljskih rokah; on se ni tresel, kcdar je šlo spolniti dolžnost visokega njegovega poklica. Saj je bil Gospod ž njim, in kdo je zoper Gospoda? l'akih mož je perva "kerSčanska cerkev imela na tisoče. Kaj bi bilo s cerkvijo, ko bi njeni spoznovalci tako v nevarnih časih bili meh-kužneži, straSljivci in plaSljivci, kakorSnih je mnogo narodilo naše bahajoče se' stole^e? KaJco majhcna množica bila bi zvestih kristijanov, ko bi dan danes treba bilo, toliko v nevarnost postaviti za cerkev, našo Imbo mater! Res, sram bi nas moralo biti! Toda Gos^iod že vé, kedaj, kje in kako na pomoč priti svojpj nevesti — cerkvi, ua ne omaga. Pe^etua gre gori po stopnicah za Neptunovo podobo. Ta je stala tako, da je s svojim herbtom zakrivala vrata, ki se jc skozi njo šlo v skrito sobico, v kterej jo bila kopel. Za Perpetuo so šli vsi. Vrata se zapannejo in prižge se svetilka. Zdaj še le je bilo moč prav videti prijazni Aspazijev obraz. Aspazii je na^vori tako-lc: „Bodite mi, dragi otroci, pozaravljeni v Jezusu Kristu ! Gospod vas na-p&ji z živo vodo, njegov sveti Duh pridi nad vas, ki vas tako žeja po njem. Svet zdaj počiva ali ae ra-duje v svojih grehih, mi pa čujemo, molimo in ter- pimo B Kristom. O da bi Oče milosti kmalo pregnal neverstva temo !" Aspazij migne in Tsi sedejo na mramome stopnice, po kterih se gre v kopel; on pa stoji pred njimi. „Kedaj, dragi duhovni oče" ! —tako Perpetua jamo govoriti — 7,kedaj prejmemo sveti kerst? Moja duša hrepeni po njem/žeja me po vodi prerojenja. Ti pa me odlagaš od dne do dne. Jaz umerjem hi-epenenja po občevanji s svetimi brati, jaz kopernim videti je, ž njimi obhajati sveto daritev, ž njimi Bogu prepevati slavo, in ko bom že enkrat keršOena s svojo kervjo, z Božjim jagnetom kmalo vživati večno ženitnino. To hrepenenje in kopernenje imata tudi moj brat in moja sužnja, je-li, Pcrpetev, je-li Basa V Duhovni oče, nikar torej več ne odlašaj a svetim kerstom!" „Poterpite — odgovori Aspazij — poterpite, kmalo kmalo vam dojdo presladka ura, da vam bode podano lopo svetlo bojo oblačilo. O pervej polnoči, ki je do-živito, popeljem vas, ako bode le moč, v zbor ker-gčanske občine, kjer se vam spolni serčna želja. Beriči in ogleduhi prežijo in poslušajo na vseh oglih, kotih in konceh. Vsaka stopinja zunaj hiše po noči nas kristijane lehko izdii ter spravi pod rabcljski nož. Tega si morete svesti biti. Vendar pa se tega ne bojte, saj vse premoremo v Njem, kinaskrepča. Jaz sem nocoj 5el gotovo mimo deset opazuhov. Potepine, pijance, tatovo in roparje puščajo pri miru, le za nas uboge kristijane imajo več ko dovolj beričev, da nas lové, kakor da bi hoteli razrušiti deržavo. — Basa, ali si tudi ti tukaj?" liasa spoštljivo odgovori, rekoč: „Da, da, duhovni oče! Kiiko bi neki mogla doma ostati. Kar sta mi ti in moja gospil pripovedovala o velikem, dobrem, mogočnem l'ami, svojem Bogu, od istega trenutka BO jo v mojem sorcu vso s])rcmcnilo. Zdi se mi, da seni kraljica, nikar sužnja, kajti žolczja nič več ne čutim no, kar sem ülisala iz tvoih ust besede: Pred Bogom smo vsi enaki, gospodje in sužnji; njemu smo vsi enako ljubi, ako smo dobri, kakor očetu njegovi otroci, mi revni sužnji pa še ljubši, ako voljno terpimo; kedar nas tepejo gospodje in čuvaji, tedaj pa, da nas ima šo rajio, kakor našo gospo-dai-je. Bog tudi no gleda na to, ako je kdo belo polti ali čoi-ne, kakoršne sem j ar. O, te besede sem si zapomnila in v svoje serce tako globoko vtisnila, da mi jih nikdo več ne zbriže. Naši gospodarji sicer vedno rokajo, da mi sužnji še toliko nismo vredni, kakor živina; jaz vendar tega nikdar nisem_ mogla veneti, kajti v sebi sem slišala glas, ki so je temu večino ustavljal, rekoč: to ni res, to ni res; jaz znam govoriti in misliti, kakor vi; in večkrat so mi je dozdevalo, da je to, kar sem jaz mislila in delala, boljše bilo od toga, kar so mislili in delali moja gospoda. Da bi mi sužnji, celò bili živina, to_ pa vendar nikakor nc, saj živina uiti no misli niti ne govori, — o, ne no, živina nikakor nismo! Oče I kako lepa jo domovina, ktcra nas sprejme, ko svoje telo položimo na dolgi počitek! Je-li, duhovni oče, da potem, če ljubimo velikega Pana, več nismo sužnji, ampak prosti, za vselej prosti, in da nc bomo več nosili terdili železnih vei-ig, in da več ne bodo za nami hodili čuvaji niti z usnjenim bičem niti z železnim bodalcem, s kterim nas pikajo in mesarijo! Perpetua, moja gospa! nikar no misli, da tebe menim. O tebe nikakor nočem žaliti, kajti ti si bila in si mi tudi vedno ljuba mati in sesti-a; ali ko tebe, visoka blaga gospa, še nisem poznala, takrat je bilo vso dnigačo.--Potom bomo, je-H duhovni oče, dobre duhove imeli za služabnike, gledali bomo Sinii velikega 1'ana, Jezusa Krista, ki se nas sužnjev nc Ic ni sramoval, tcmuč si jc prav nas stan prostovoljno izvolil. Hvaljen in slavljen bodi vekomaj! Videli bomo njegovo mater, in nikdar več no umerjemo, jc-li duliovni oče, nikdar več ne umerjemo, ampak prosti bodemo vekomaj?" Pri teh bcsedali se Basa tako spozabi, da vesolja ])oskočl in z rokama ploskno ne misleča, da s tem svoje in svojili dragili življenje postavi v največo nevarnost, kajti ta šum bi jc bil kaj Ichko izdal in prežeče ogledùhe semkaj ijrivabil. Tako lepo, tako živo Jc Basa žc na]irej videla in slutila sveta nebesa, da ni mislila na nobeno navarnost. „Da, da, ljubo dete — Aspazij tako bode, gotovo bode prav tako. mima bodi zdaj, izdajalec na nas preži." Basa pohlevno odgovori: „Saj je res; na to jaz, neumnica še nisem mislila; duhovni oče, odpusti mi, saj te hočem ubogati, sicer bi lohko na me hud bil dobri Pan in me ne bi hotel peljati v krasno domovino." In tako se je pogovor vcrstil za pogovorom, dokler ne preteče tretja nočna straža in ne jame na nebu bkdcti zgodnja danica. — Zdaj pa vsi solznih oči očeta Aspaziju poljubijo roke, B težkim ser-cem se ločijo, a z nebeškimi čutili. Prihodnja noč jim ima dati belo kerstno oblačilo. Za dve uri se vležejo počivat. ni. Poglavje. Jama v skalovji. Lepid pride domu, ko je solnce že bilo na nebu, in to prav tako, kakor je bil napovedal. Suženj Emilij ga je bil pripeljal domu, kajti vino mu ni dalo samemu iti. Oholi Rimljan se ni sramoval voditi se dati numidijskemu sužnju! Kaj si je suženj nek mislil? Kdo je bil bolj človek, ali pijani gospodar, ali njegov trezni suženj? Lepid je svojemu vodniku gredoč daj'al marsiktere lepe priimke : rekel mu je celò prijatelj, brat, da, celò v gostje ga jo vabil; toda suženj je predobi-o vedel, kteri prijatelj in brat danes govori iz tega plemenitega Rimljana, in kaj si ima misliti o skazovanji te njegove ljubezni. Pustil ga je žlnbodrati ter ga oddal Valerijevemu sužnju, ki jc Lepidu bil naproti prišel do vrat. Koliko veselje je Perpetua imela, ko je ugledala svojega moža v tako žalostnem stanu, to si lehko misliš, i-agi bralec. Lepid je bil pozabil Kartagine in spal je do večera, da jc prespal svojo pijanost. No, saj je Perpetua ta dan mn- imela. Valeriju sicer tudi ni bilo po všoči, dn jo bil njegov zet tako vinjen prišel domu ; vendar ga jo Perpetua bolj sker-bela, kajti poznal je njeno blago in občutljivo serce, vedel je pa tudi, da on sam le kriv, da je njegova hči omožena s tem pijancem. Za svojo osebo ne bi bil nič porajtal, kajti čem bolj je Lepid pil, tem bolj je v časti imel boga baha, kajti pijanost je bila služba božja pri Rimljanih. Kako blagi bogovi so pač bili to, ki bo bili varhi pregrehe, in to pregi-ehe, ki je vsakej družini r;in ! Zares, take okrutnosti kerščanstvo ne pozna, vendar se današnji dan povzdi^je in prizadeva neverstvo, češ, da bi izpodrinilo bla^o kerSčanstvo. Valerij se je danes ogibal Bvoje_ hčere. Lepida pa celi dan ni büo na spregled, lEajti kmalo potem , KO se je bil zbudil, sedel je spet za mizo in pil tako dolgo, da ga je sužnjiški nadzornik moral nesti na postelo. Zapustimo to hiSo in v duhu se preselimo pred Eartagino na cesto, ki iz tega mosta vodi v Egipet. Zvečer je, okoli deseto uro po nasem^ fitevenji. Tu vidimo zagernjeno gospo jezditi na velblodu, z drago preprogo pogernjenem; velbloda pelje zamorec, zraven njega gre mladeneč krepke postave; ročnik širokega bojnega meča mu gleda izpod dolge in Široke halje (toge"). Ta mladeneč se pazljivo ozira na vse strani in vsakemu mimogredočemu ostro pogleda v oči ter je vodno pripravljen, blago gospó braniti tudi s svojim življen]em. ISa cesti jo bOo Se precej živo, kajti kupčija je tod imela svojo glavno pot. Kupčija z zlatom, slonovimi kostmi, sadjem, žitom in živalskimi kožami je že takrat jako cvetela. Videti so bile cele verste vozov na dveh visokih kolesih. .Težko obloženi vozovi Skripljejo nad Stirovog-latim kamenjem, s kakorsnim je bila potlakana ta vélika vojna cesta; videti so bili velblodi in mule v celih verstah močno otovorjene, pred njimi vodni^, za njimi poganjač, kije jo v eno mer klical in prigamàl. Sem ter tje jima iz ust uide kakova kletvinska oe-seda;_toda gotovo je, da neverni vozniki niso tako preklinjali svojih izmišljenih bogov, kakor, žalibog, kerSčanski vozniki več^at kolnejo svojega pravega Bogà._ Sem ter tje ugledamo tudi po Stiri sužnje skupaj z nosilnico na ramah, v kterej seje dajala gospoda nositi k ponočnim pojedinam. Cesta od začetka vodi mod cvetočimi verti in prelepimi liišami. Sem ter tìe bo prenočiSča, lohko se spoznajo po vo-zčh, kterm mnogo stoji pred njimi, in po gnječi, ki so jo delali poganjači, tovorna živina m tovorniki. Mi se hočemo ustaviti še le pri Mài, ki je zadnje prenočišče na tej vélikej cesti. Vozniki s svojimi vozovi in živino so že vsipoostali v prejšnjih prenočiščih in tudi sužnji z nosunicami so že vsi s ceste krenili, ti stiije v to, oni štirje v ono hišo ob cesti; od zadnjega prenočišča dalje nihče več ne gre nocoj, ker o nočnem času ondot hoditi je nekako strašno]in nevarno; kajti na desnej in levej strani ceste stojé spominki umerlih, in to skoro na Sest rimskih miljnikov*) daleč. Prosto neversko ljudstvo bilo je vražam jako vdano , za nobeno cenò ne bi bil nikdo izmed njih ponoči Sol mimo mcrliskih gobovi omikancjši in scrčnejSi so se bali pa roparjev, kteri 80 ravno tud najrajse imeli svoja skrivališča. Gospà na velblodi se ustavi pri hiši pred zadnjim prenočiščem. Mladi spremljevalec z železnim kladvicem petkrat udai-i na ploščo, ki je visela pri vhodnih vratih v hišo. — Vrata se odpró in naši trije potniki stopijo v vinograd. Pred pristavo gospil sode i-az velbloda, kte-rega izroči sužnju, in ta ga peljo v hlev. Nikdo besedico ne spregovori. Kaši trije potniki so bili menda znanci in to pričakovani znanci. Oni gredo mimo krasne hiše, zo^et skozi verte in vinograde. Pelje je nekdo do ATatic konec vertnega ozidja ; odpre jim vratca in skozi nje stopijo iz verta ter so zopet na vélikej cesti, nekoliko strclji^cv dalje od poslednjega prenočišča. On, ki jim JO bil odperl, zopet zaprè vratca, ter se jim pridruži. In tako vsi štirje molčeč gredó po vclikcj cesti med merliškiini spominki. Kar se je dalo, stopali so zlahkoma, in vendar so jek dajalo njihove stopinje. Nc pino so nobena Ba])ica. Tako mirno in tiho je, da je skoro bil slišati oroslan iz daljno egiptovsko puščave. Pač *} to BO bili kuiiuMii ob ccsti; va-njc jc bila vaekiina Številka, ki ju kaKsila daljnvo od knkovcga kraja, zlasti od glavnih iiiCHt. grozno je za nježno gospó hoditi med merliSkimi spominki I Razgled je pa le strafiuejši, ko luna pri-ilava in svojo sreberno-belo svetlobo razlije nad mer-iSko kamenje, ktero s svojo senco po tleh dela različne čudne podobe^ kakor podobe onih, kterih kosti tnkaj počivajo. Pri tej mesečnej svetlobi so lehko brati vsekani napisi, ki oznanjajo, kdo tukaj počiva. Popotnik, postoj, glej, „tukaj lež0 umerli ostanki Eneja Sulpicija. BC je dober deržavljan, dober oče, bogove j^a visoko čislal. Mir njegovemu pepelu." — Ali: „Tukaj počiva Kaja Plačil. Bila je ljubeča sopruga, dobra mati, skerbna gospodinja, nabožna žena. Prezgodaj jo je družini pobrala bleda smert. Mir menemu pepelu!" i. t. d. i. t. d. J^košne misli so pač spreletovale naše Stiri potnike, ko so hodili po tej merliSkej cesti! Kako žalostne so ciprese pn robnih kamenih, stale so kakor zamišljeni stokajoči duhovi. O, pozabljeni so bili ti merliči, kajti njihovi potomci tam v Kartagini iivé v hrumu in Sumu. Tu in tam sicer Se cvete kakov rožni germiček, kteregaje na gomilo vsadila perva bolečina, toda od tistih dob se ga ni več doteknila nobena roka, pozabljen je in prcpuSčen sam sebi; rože, ki so Se videti na njem, te je dal vzrasti ljubi Bog v nebesih. Tako je bilo pri nevemikih, tako je sem ter tje, žalibog, tudi Se pri nas kristjanih. Kako km;ilo pozabimo svojih umerlih; in prav mi ne bi smeli zabiti svojih rainkih, ker verujemo, da smo ž njimi v svetej zvezi, ker vemo, da je v vicah mnogo naäih bratov, kterim na mnogo načinov lehko pomagamo. Mi, nchvaležncži, mi morda Se ne pomagamo svojim ranjkim stariSem in bližnjim sorodnikom, od kterih imamo vse: hišo, v kterej bivamo, polje, ktoro obdelujemo, pravo edino zveličavno vero, po kterej bi imoli živeti. Neverno rimljanako ljudstvo je imelo vsaj to lepo navado, da je pokopališča imeb pole^ vélikih cest, da so se mimogredoč spominjali ranj-kih, njihovih naukov in lepih izgledov, iäedanji svet se pa smorti boji in pokopališča postavlja v oddaljene kote Bvetä, menda zato, ker bi rad iz svetA pregnal misel na suicrt; toda smert jo po sodbi Božjej, naporedaiiej v raji, vedno bila v navadi in ostane tudi do konca svetä, naj se jej kdo ustavlja, kakor koli se hoče. Kaj tedaj pomaga, skrivati merliSe, nasledek Adamovega greha vendar pot najde do slehernega. Ali ne bi boljSe bilo, ko se ne bi ljudje tako plaSljivo ogibali smertnih spominkov, ampak cla bi namesto v gostilnico včasi zahajali v hišo žalosti, kakor svetuje sveti Duh. Neverm Rimljani niso bili tako plaSni, kakor sedanji rod, da-si tudi ie niso vedeli za resno večnost, za lepa nebesa. Mi saj ne bi smeli slabe li biti od onih, ki niso imeli upanja večnega življenja. Našim štirim potnikom smertni spominki niso delali groze. Se celo nježnej gospej ne, kajti bili so kristijani, ti pa so si v istem času vsako uro svesti bili grozovitne mučenSke smerti. Ti Stiije potniki so bili: Perpetua, njen brat Perpetev, sužnja Basa in duhovni oče Aspazij, kteri se je bil per-vim trem pridružil se le pri omenjenej niši. Ondi jih je namreč čakal, da bi je peljal v kerSčanski zbor, ki je bil zbran v jami med skalovjem. Njihove misli niso bile obemjene na merliče, mimo kterih so hodili, kajti oni, ki počivajo pod temi spominki, bili so za-nje mertvi, kajti oni niso bili izmed njihovega občestva, oni niso nikdar bili živi udje Jezusa Krista, zato jim tudi molitev kristijanov ni mo^la pomagati. Ti popotniki so biU v mislih vtopljeni v novo življenje, v ktero so imele njihove duše prestavljene biti pri sv. kerstu; njihova serca so gorela ljubezni do Bogd in hrepenenja po kopeli, ktera jih je imela očistiti vseh dosedanjih po-pnskih madežev. In serce, ktero je polno take ljubezni, takega usmiljenja, ne poznd nobenega strahù, ampak boji se le, izgubiti tega, kogar ljubi. Ljubezen je močnejša od smerti, to velja pa samo o ljubezni do Boga. Kajti ktera ljubezen je kerSčanske mučence tako oserčevala, če no ljubezen do Boga? Ta ljubezen jo šibkim ženam in 'devicam najpleme-nitejših rodovin, da, ue celò otrokom dajala serčnost, kakoršne niso imeli največi poganski junaki. Skoro je bilo polnoči in naši potniki Se hodijo med merliškimi spominki. Toda kmalo potem dospó -aldo miljnej^a kamena, ki ^e šesti od Eartagine; tu je konec vélikemu pokopahSén. Prav ondi tudi mala družba krene s ceste, stopi med gosto hrastifije tik ceste ter serSno koraka vkreber na primorsko gorovje. čedalje stermejSi nastajajo klanci, čedalje ostrejSe je kamenje, po kterem jim je bilo hoditi, čedalje bliže se sliSi erjovenje levov, risov in hijen, ki iščejo hrane v bližnjej puSčavi in gostem ger-movji. Ali potnikom našim se ne trese serce, njihove noge se ne utrudijo in Perpetua celò ne zapazi, da jej noge_ kervavé na podplatih, kajti ostro in solnčne vročine razpokano kamenje in bodeče ternje jej je bilo že zdavno prevotlilo damaškove sandalije. To^ saj pot v nebesa ternjev in le križev pot pelje do Krista. Aspazij je hodil naprej, drugi za njim. Skoro je Perpetua kazala največ moči, kajti ona jo bila Aspaziju vedno za petami, kakor mlada semica svojej materi. Dospeu so do visoke skale. To skalo je solnoe s svojo vročino razgnalo ali berž ko ne kakov poti-es razklal tako, da ie imela mnogo razpoklin ali votlin. Ena teh votlin ali am zeva prav v znožji te skal- oč va nate stene; gosto doli viseče germovje in operna se berSljin jo kakor naravna vrata zapira in skr tako, da se ne vidi od daleč. Le on, kdor to ger-mičje razfforne, zapazi temen prostor, v kterem votlo odmeva glas in korak. Vsak potnik, ki stopi v ta prostor, ostarmi in se zgrozi misleč, da v kterem kotu z^j^ zdaj zagleda dre svetli piki, t. j. o'Si Ijuté hijene, ki ima tukaj svoje ležišče in varuje svojih mladičev. Ali kdo ne bi menil, da že sliši hropeti močnega oroslana, ki se pripravlja na boj zoper njega, kteri se je prederznil motiti ga v tihem njegovem ležišču? Nafboljši numidijski strelec ne bi bil sam s svojim lokom šel v to jamo. In vendar v življenjepisih kerščanskih očakov, svetih puščavnikov beremo, da so brez vsega strahii hodih v takošnc jamo divjih zveri. Živeli in prebivali so poleg ljutih zverin, zapovedavali so jim pobrati se od njih, če so jih motilo v njihovem svetom premišljevanji ; in zveri so jim bilo pokorne kakor zvesti psički, umer-lim so jame kopali in žalovali na njihovih grobéh. Komu ni znano življenje pulčavnika Pavla? Njemu se je vse to zgodilo. S temi možmi so bile zveri tako krotke, Ibikor nekdaj v raji; ti oäc^'e bo pa tudi bili tako priprosti in nedolžni, kakor naSi pervi starli, predno ün je bila kača zapeljala v greh. Krokarji so Fa-nu nosili kruh, levi so zakopali njegovo truplo. Brez vsega strahù je v jamo stopil tudi Aspazij s svojimi tremi tovarSi. Jame divjih zveri, ki so groza bile nevemikom, te so kristijanom bile pribežališče in varno zavetje pred železnimi kremplji trinogov, ki so bili grozovitnejSi od divjih zveri; te so jim bile zavetje zojjer nečloveSke rablje, ki si nikakor niso mogli misliti, da bi v kristijanu prebivalo pametno bitje — človek. Torej hvala bodi vam, divje zveri v puSčavi, kdti ve ste bile — da-si tudi same niste vedele, vendar-le Božje straže pervega kerBčanstva! Aspazij prižge luč in seže po baklji, ki je bila skrita precej pri vhodu. Zdajci krene na stran ter je svojim tovariem vodnik po dolgem vijočem se ho-diBču. Večkrat morajo potniki pripogniti se, sem ter tje celò po vseh štirih lezti, da se jim glave niso zadevale ob kamneni strop. *) Tako pridejo ali prav za prav prilezejo jami na konec ; zdaj ne morejo dalje, velika s^ala jim zapira pot. Aspazij droben kamen, ki je na videz po naključji ležal na tleh, pobere ter ž njim petkrat poterka na skalo. Zdajci začno nekaj praskatati in šumeti, skala se vzdigne od znotraj, jama se jim odpre pred očmi; dva krepka moža, sta odvzdignila kamen, ondi stojita na straži, da noben neposvečenec ne stopi v sveto zavetje. Aspazij dalje pelje tovarSe, skala se za njimi zopet spusti na tla, jama je čedalje prostomcjSa. Toda čuj? kaj je to? Ali ne doné ljubki glasi z daljine? Da,_ da. Glasovi so tako rahli, tako mehki, tako mili, da Aspazijevo družbo ganejo do solz hrepenenja in sveto nabožnosti. Oe dalje bliže se jim zdé. Aspazij se ne ustuvi, kakor da ne bi nič slišal. Tem jamam so podobne jame (podmoli) ua Krasu. sto me Perpetua mu torej tiho reče: „Ljubi oče, po-vendar in dovoli nam, da poslušamo te nebeške od^e! Morda poju nebeški angeljci ali zveličani duhovi? Morda kmalo dospemo v sveti raj?" „Ne, ne, ljuba moja, to so naši. rri službi Božjej so in navdušenih sere pojo svete pesmi. Žalostni in otožni so sicer ti napevi, ker sveta cerkev terpi, žaluje in toži o času preganjanja, vendar pa v njih odmeva veselo upanje po nebesih. — Kmalo smo tam, kamor smo namenjeni. — Ravno je pesem pri koncu." Aspazij, izrekši te besede, krene na stran iu bliščeča svetloba oblije njega in družbo njegovo. Ozko hodišče se spremeni v prostorno jamo, v kteri je zbranih na stotme ljudi. B^ila je kartaginska ker-ščanska občina v začetku tretjega stoletja. Veselje in nabožnost se vsem bere na obrazih, mir Božji jim sije iz oči. Možje in žene, mladenči in mladenke, deklice in otroci, visoki iu nizki, sužnji in prosti, revni in bogati, beli in čemi so tukaj, vse edini in druži ena vez, vez ljubezni do Jezusa Krista, kteri je vinska tei-ta vseh teh mladik ; vsi ti so mu ljubi otroci enih misU in enega serca, bratje in sestre so si, ki se ljubijo med seboj, kakor se ne morejo ljubiti bratje in sestre po kervi in mesu. Med njimi ni nikogar, ki bi rekel: to je moje, to je tvoje; med njimi ni nobenega višega, nobenega ni-žega. Le škof in duhovni so jim bi^a, iz onega sveta poslana za namestnike nebeškega Zveličaija. Njili so se oklepali z vso svojo diišo; njihov mig-Ijoj jim je bil zadosti, in Sli so veseli, če tudi e treba bilo iti v smert, kajti njihova beseda jim e bila Gospodova beseda, njihova volja Gospodova volja, njihova moč Gospodova moč. Duhovni pak so jim tudi bili miU, skerbni, ljubijoči očetje, ki so stali na čelu svojih ovčic, da so le branili zoper volkove in bili pripravljeni za nje dati kri in življenje. Tako je delal n]ihov učenik, pervi dobri Pastir. Vstopivšemu Aspaziju se vse spoštljivo ogne; inimogredočemu poljubujejo oblačilo, vsaj je bil njihov učenik in vodnik, angelj svetlobe, ki jim je prinesel veaolo oznanilo, sveti evangelij. Pn)Stor se na-PerpetnH. 3 redi tudi trem, ktere je Aspazij i>ripeljal; vsi je opazujejo B sveto radovednostjo, kajti prepričani so bili, da je oče Aspazij gotovo nove ovčice pripeljal v Jezusov hlev. Vsi se razveselé novega brata in dveh novih sestric; kdor vidi v serca človeSka, ta je v njih bral gorečo zahvalo, ki je puhtela v nebesa,^ da se je za tri ude zopet pomnožila kerSčanska občina. Ferpetev, Peipetua in Basa sami ne vedó, kaj jim je, KO so se jim vroče solze vlile raz lica ; prizadevali so si sicer, ustaviti solzni studenec, toda zastonj jo bil njiliov trud, kajti čut žive radosti jim je prcvplival serce in izžemal solze. Aspazij pelje sv0]0 Anižbico pred oltar. Ta oltar ni bil nikaka lepota, ampak bil je zidan grob svetega mučenca, ki je o prejšnjem preganjanji svoje življenje dal za Krista. v sprednjo stran je bilo vzidano znamenje svetega križa, nad kameneno rakvo pa je bila plošča iz mramorja: to je bil ves oltar; na njem so ležali raresni kruhi in stal je velik persten verfi z vinom. To so verniki seboj prinesli v dar in za sveto obhajilo; — dvanajst svetilnic ob jaminih stenah gori dvanajstim apostolom na čast in spomin. Videti so bilo tudi priproste podobe na stenah, z apnom pobeljenih. Stavile so prod oči našega Gospoda v raznih prilikah. Ta ga je kazala kot dobrega pastirja in okoli njega mnogo ovčic; ona kot vino^adnika, ki v svojem vinogradu grozdic tlači v tiskalnici. Druge podobe so posneto po n egovem življenji: ta ga kaže kot dete v Betlehemu, ko ga v hlevu molijo pobožni pastirji, ona pa, ko v materinem naročji sedeč blagoslavlja tri modre, ki mu darujejo dari seboj prinesene, tretja na begu v Egipet, četerta pri pomnoževanji kruha in rib. Tudi sc nahajajo podoi >e Petra in drugih apostolov. Obrisi in barvo so sicer priproste pri teh podobah, vendar pa vernikom živo v spomin kličejo sveti evangelij. Njim, ki ne znajo brati, so priprosto, lohko umevno sveto pismo. Marsiktori naših izobraženih starinoslovcev gre sicer zaničljivo mimo takih spominkov perve ker-ičanske slikarijo (malarije) ; črepino staro-rimskih posod (majolik) in kosce opeke egipčanskih piramid — aspa skerbno in poln spoštovanja pobira, nese je domu m leta in leta tuhta, iz kakove persti bo in kaj po-menja to in to znamenje, njim vtisnjeno. SmeSui ti ljudje pa ne pomislijo, da so te podzemske jame in ta skrivališča perva zibelj kerSfianstva. Tu so pravo luč, sveti ogeni, da jim ga niso pogasili neverniki, skrivali, čei, oa se tem živeje vname in zasveti, ko se na zemlji sezidajo krasni in veličanski krami Božji. Tabla je bila tudi v Rimu. Krasno se jc ondi s časoma razcvela kerSčanska malarija in dosegla lepoto in vzvišenost, kakorSne ne pozna ba-hajoče se neverstvo. Le ogledujte podobe v 36U cerkvah rimskih in primeijajte je lepim barvam pom-pejskih slik,*) na steno namalanih! Kaj so pom-pejske podobe v primeri z rimskimi kerfičanskimi? Zgolj mer t ve barre! "Kerščanski malai-iji začetek je iskati v podzemeljskih jamah, v katakombah. Živa kerščanska vera je morala pognati tudi vnanje kali, morala je svoja čutila pokazati tudi v živih barvah. Oltaiju na levi strani je stal stol; na njem sedi častitljiv starček dolgih sivih las in enake brade; ogrinja ga dolgo, belo, nagùbano oblačilo, z ram mu visi štola (nadramnica), v ktero je všito mnogo suk-nenih križcev. Na glavi ima kapo, podobno glavnemu pokrivalu vélikih duhovnov v starem zakonu, samo da je na sprednjej ploščici namesto besede „Jehova" stalo znamenje svetega križa. Starčeku na strani stojita dva dijakona in drugi strežniki. Ta mož na sedežu je bil Op t a t, škof kai-taginski. Aspazij s svojimi tremi varvanci stopi k Optatu in pokleknivši préd-enj reče : „Častiti oče 1 te tri ovčice sem s pomočjo Božjo pridobil večnemu Pastirju. Revokat je pervi v njihova serca vložil semensko *) Pompqj je bilo krasno mesto, ktcro jo lava ogcitj bljuječega Vesuva 79. 1. po Kristu zasula tako, da Bc do 170G. leta ni vedelo, kje jc prav za prav stalo. — Ob enem sto bile takrat zasuti tudi mesti „Hcrku-lanum" in „Stabiac." — V novqjSih časili so jcli odkopavati ta mesta in v njihovih poslopjih se nahajajo krasne, dobro ohranjeno sliko, ktere se tukiy omenjajo. zerno Božje besede. Željno in veselo so je sprejeli. To seme je lep sad že obrodilo. Zadosti sotua m- spodi od hiše, to so sicer dobro vedeli, toda bali so se Valerija. Med nadzorniki jo pa bil eden, Nu mi dee po rodu in [lanu po inioiiu; ta je bil že dolgo gorok » ker ga je večkrat ostro karala zarad njegove tert oserčnosti in grozovitosti do sužnjev. Tern v peti mu je bilo tudi to, da je Perpetua izmed vseli sužnjev uajrajši imela Baso, kter^ je celò prednost dajala pred oproščenimi nadzorniki. Te Base nikakor ni mogel torpeti zlasti tudi za-rad tega ne, ker jc bik, kakor je on mislil, jako Krederzna, kajti ostro ga je bila zavernila, ko se je otel nesramno vesti tudi do nje. — „Sužnja čer-nuljka zaničuje oproščenega! Od kod neki tolika prevzetnost in ošabnost? Ali ne odtod, ker Perpetua s to sužnjo tako ravnà, kakor z ojirnlSenimi, s« več, da, ljubi jo kakor svojo prijateljico in sestro." Večkrat je Hano škripal z zoomi, ko je Baso in Perpetuo gledal, ko ste skupaj sedeli na vertu in sc veselo igrdi z detetom, in dà Basa ni hotela otroka izročiti materi, ampak ^ jc neprenehoma poljubo-vala. — „Zakaj se nek Basi skazuje ta milost ?" — tako Hano sam seboj govori — morebiti prav ta Basa Perpetui ustreza v skrivnih rečeh; kdo vo, morda pa Se obe hodite po prepovedanih potih? V zadnjih časih sem večkrat zapazil, da Perpetua ponoči lazi od doma. O, znana mi jo ta skrivnost, žu vem zakaj. Hano je zvita buča, sicer ne bi bil Sravi Numidec. Tasim biti nas je učil naš veliki ugurta,*) kterega so tako sramotno umorili'*) ti Srevzotni in ošabni Rimljani. — Da, da, mi Numi-ijani sovražimo rimski narod, kajti prav on nam Je' s silo vzel lopo to deželo, prav on nas je storil sužnje. To se mu nikdar ne pozabi, nikdar ne odpusti. — Od kače, ktera potiuinjena preži v gciS to ovaio je pa vendar le svojej hčeri, če tudi skrivaj, vseutrhuao rano! „Kaj bi ona rekla, ali mislila o meni, — tako mu očita vest, — ko bi vedela, da sem to storil jaz, ki sem se jej doslé tako dobrega kaial I Kako mi bode pri sercu, ko se mi bode ona dobri-kalal" — S tem in ena^m očitovanjem Valerija domu gredoč terpinči vest. Ves žalosten m vzdihujoč pride domù. Kesal se je svoje ovaje. Ves čas življenja mu ni bilo tako tesno pn sercu. „Toda, dr^i bogovi," tako se je domu dospevsi tolažil, „zgodilo se je to zarad vas, da vam zvesto ohranim svojo hčer. To menda vendar ne more biti nič hudega!" — Valerij celi božji dan v hiSi kakor tat lazi od kota do kota. Še celò bogovi ga ne utolažijo. Kolikorkrat sreča Perpetuo ah Baso, zarudeU ste mu lici, in bilo mu je, kakor da meč tiči v njegovem sercu; kajti vest mu je v enomer naznanjala, da je nepošteno ravnal zoper obé. „Basa, dobroserčna in vdana Basa, naj zai-ad meno pride pod nož! Kaj mi je neki hudega storila? Mojej ličeri naj se odvzame služabnica, ki jej je bila kot zvest psiček vedno na strani! In nobena izmed nju &e ne sluti ne, da je to storil ta, kterega tako serčno Ijubito!" Perpetua bi bila sicer lehko zapazila hudo vest svojega očeta, kajti tako nepokojen še nikdar ni hodil sem ter tìe v svojq hiši, tako ni nikdar poprej obešal oči pred njo, kedar jo je srečal ^ toda danes Perpetua ni imela oči za tako opazovanje, danes jej je vse kaj druzega prevplivalo serce, namreč veselo upanje in hrepeneča želja, kmalo, da, ie to noč — kerSčenej biti. Ona je bila vesela, daje danes oče ni motil v presladkih čutih. Prav danes so Pergetev, Perpetua in Basa skoro zmeraj skupaj. Vsi trije so polni svetega navdušenja. Nobeden izmed njih ne misli niti na jed uiti na druga svoja navadna opravila. Lepida ctanos ni na spregled; kje daje, nihče ne vó in tudi ne poprašuje po njem ; berž ko ne je kje pri verčku za mizo ali pa v postelji smerči. Naj več opravka si daje Hano. Sužnje je bil izročil drugemu nadzorniku, saj mu niso bili tako pri sercn, kakor osnorani naklep zoper to rimljansko hišo. Živo mu pred očmi stoji nesreča, ktera po njegovem naklepu pride nad to dozdaj precej mirno rodovino. Nadja se, da se jej že danes raztergajo vse naravne vezi; kajti dobro vé, da je podnetil ogenj razpertije, ki mkdar ne ugasne v tej družini; zato prekwjeni Numidcc_ danes kakor zmagalec ponosno hodi po hiSnih hodiičih ter se satansko hudobno nasmeje, kedar kogar izmed dnižine sreča ali vidi vtopljenega v vesela čutila. „Vase veselje — tako sam seboj govori — se vam pa8 kmalo spremeni v grenko žolč. Kmalo, da, Se danes potegne draga sapa. Danes sem vam jaz Se na postrežbo, a jutri se vam bode huje godilo, nego mojim sužnjim; danes se smejate vi, a jutri bom jaz obhajal zmago." Dan se dalje in dalje pomika. Vsak ud Vale-rijeve družine je imel na mislih imenitne, važne reči in različna čutila v svojem sercu; Valei-y svoje bo-pve in mučilno kesanje, mladi Kristijani ogenj ljubezni do Boga, Hano pa tleče maSčevanje. — Oegava čutila so bila pačblaža? —kdo jo bil zadovoljnejBi? kdo je pričakoval veselejge prihodnosti? To uganiti pač ni težko čestitemu bralcu. „Glej, Basa — tako jame Perpetua pozno na večer na tihem pogovarjati se s sužnjo — kako nam je daum prijazno milo nebó. Nič nas ne moti t svetej tihoti. Se celo drago mc^e dete tako terdno in sladko spančka, kakor spi spanje večnega mini. Le na dihanji spoznam, da še ži^, in vendar se tako lepo na smeli derži. Lehko se torej premišljajo pripravljamo na sveti kerst. Idi, Basa, m pogfej kako, nizko je že pesek v posodi, tam-le na mizi.*) Zdi se mi, da smo blizo trenutka, ko bode treba odriniti v jame, da kakor sinoči ne zamudimo svetega opravila. Aspazij mora že pri vertnih vratih biti. Vse že počiva in molči." ,,Da, da, gospÄ — odgovori Basa, ko je bila pogledala na pefičeno uro — perva nočna straža gre že h koncu, le Se dve zemici, in pesek je pod zarezo. — *) t. j. koliko kiižn peSčciia ura. Jaz danes nič dobrega ne pričakujem, gospa; kajti hudobni Hano se mi je danes kazal jako prijazen in sladak, in vendar sem mu na obrazu brala zgo^ hudobijo; on ie danes vedno lazil po dvorišču okoü naju, opazoval je naji, kakor priliznjen maček; celi dan ga ni bilo pri sužnjih, da-si tudi je sicer bUo njegovo veselje, ter])inčiti, dražiti in priganjati je. Kaj je neki danes imel na mislih? Kaj neki hoče z nama? Gospa, spodi tega človeka od hiSe, in to še nicoj!" — „Kaj ti jo danes, drago dete ! — odgovori jej Perpetua — kako si nicoj vendar hudobna ! Ti Hana kai' ne moreš terpeti ! Veliki Pan bo hud nad te, ako ne ljubiš tudi Hana." „Da, da — reče Basa na jok deržeča se — jaz hočem ljubiti tudi Hana, čeravno mi je 2e veliko hudega storil in celò rekel, da moram Fanu na kljubo storiti kaj hudobnega. Jaz hočem svojemu upornemu sercu in duhu reči: Ubogajta me, tiho bodita in tudi hudobnega Hana ljubita, ker tako veleva véliki Pan Jezus. Vendar pa Se enkrat rečem: Hano je hudoben človek! Vendar mu nočem pokazati hudih oči, hudega obraza. Gospa, ti, kaj ne, ti tako hočeš in praviš, da tako veli tudi véliki Pan; no, tudi jaz hočem tako." „O gospd, jaz slutim, da Hano nicoj kaj hudega učini, ne meni, kajti kiù hudega more Basi storiti, ako jo le véliki Pan ljubi in njena gospà — ali za te, gospa, se bojim in tresem. To mi vedno pravi nek notranji glas, ki noče omolkniti, če tudi mu pravim: tiho bodi, Hano je dober človek, Hano je dober človek — vendar mi vedno odgovarja: Himo je hudoben, nicoj hudoben. Varujte se ga!" — Perpetua se noče dalje pričkati z Baso, saj je tudi nje bilo prav tako pri sercu, kakor Basi. l'udì ona se o vedno branila misli: „liano je Inidi duh", vendar pa se jej je zmerom z nova povrauala. V hiši se nič več no giblje. Valerij moli pred bogovi za mir svojemu sercu; Lcpid ju pri sosedovih in pije, sužnji in "njihovi nadzorniki so že davno po-spali !n v miru počiv.ijo. Čas je, da odrinejo trije mladi kristijani. Perpetua se, preden odide, ozre še na svojega dojenčka ter prosi svojega in njegovega angela varha, naj bi čola nad njim. Potem se na tihem izmuzne iz sobe. — Aspazij že čaka, in tako se podajo na pot v skalnate razpokline.^ Nafii potniki pač no mislijo, da še čuje Hano in da je bil okoli gradù postavil oborožene stražnike. Da so vlekli na ušesa, lehko bi bili pač slišali tiho Sepc-tame in zamolklo rožljanje orožja; da je bilo mogoče, videti za temno germovje, pač ui bili tudi videli ble-sketati se svetle čelade in oklepe razstavljenih straž. — Toda saj ima hudobni sovražnik tudi svojo uro. Umih korakov hité naši romarji peš čez smertno polje in pred polnočjo so že dospeli pred znana skalna vrata. lumo prav po mačje leze za njimi ter jim je vedno za petami; stražniki pa so nekoliko zaostajali, vendar ne toliko, da bi bifi iz oči izgubili svojega vodnika, pravega iSkaijota. Ko Aspazij s svojo družbo stopi v jamo, llauo z oboroženimi vojaki tako urno udore za njimi, da jih dojde pri skau. Perpetev, ki je zadiyi hodil, je sicer že prej zaslišal ropot za njimi grelcih potnikov, ali čeS. da bratje za njimi gredo, ni so zmenil za-nje. Skala so vzdBgne, Aspazij s svojimi tovarši stopi v svetišče, za njimi ob enem pa so tudi oboroženi rimski vojfičaki sredi kamenene molitevnice pervih kristijanov. „Proditores, proditores" t. j. izdajalci, izdajalci so tukaj —ta glas se kakor iz enega gerlu zažene od vseh strani. „Z Bogom, bratje, serčno se vojskujte! V nebesih se zopet vidimo! Tam gori je naša prava domovina, naš večni pokoj! Oče, Optat, blagoslovi nas še enkrat!" Vse pade na kolena; vojaki, ki so pervi priderli v jamo, mirno gledajo, Optat pa oči povzdigne in blagoslovi svojo ovčice. Na to vstanejo ter se z bra-tovskim poljubkom poslovč. Zdaj vojaški hlapci in beriči kakor divji volkovi med mirne ovčice v jamo prihrumé z bakljami, verviui in verigami, ter pričn0 svoj posel; najprej prevernejo Perpetua. 4 oltar in vse, kar je bilo na njem, potem pa jamejo vezati in vldepati uboge kristijane. Optat sam prostovoljno podd, roke ljutim beričem rekoč: „Mene zvežite, te pa pri mira pustitetoda nič ne pomagajo njegove besede in prošnje; njega sicer zvežejo in vklenejo pei-vega v dolge in težke verige; komaj jih nosi oslabeli starček; za njim pa pridejo na versto drugi za drugim. Nikdo se ne ustavlja, nikdo se ne brani. Ljuti beriči zgrabijo tudi nježno Perpetuo ter jej tako stisnejo roke, da se jej v meso vjedo vervi." To neusmiljeno ravnanje Baso silno'zaboli v sercé. Pozabivfia svojih verig — pa s^ jih je bila že vajena nositi — zabije rekoč: ,,'tìrinogi, ali tako ravnate s plemenito Kimljanko? Namesto nje mene umorite." Pri teh besedah Basa skoči med beriče in Perpetuo, da bi jej ohlapila vezi. Pri tej pi-iči jo^ razkačen vojak po glavi od zadej mahne, rekoč : „Cerna psikla, tu ima» plačilo za psovanje rimskega vojaka, menda ti bodo zadosti, če ne, mahnem še enkrat po tebi." Basa vzdiline in pade na tla. Kri se jej iz prebite glave curkoma vlije ter teče kakor iz radečega vrelca. Vse svoje moči zbere ter reče: „Gospa, jaz sem že zadosti dobila in umenem za velikega Pana in za-te! Gospod Jezus, usmifi se mene! Nikar se ne spominjaj tega, da je nekdaj Basa bila Imdobna in da te ni spoznala! Zdaj pridi in popelji me v nebesa. Basa sicer tega ni vredna, toda oče Optat je večkrat rekel, da smo tvoji otroci, če tudi »e — ni — smo — ker — Sče — ni! O, Go — spod — jaz — jaz — ne — mo — rem — več — go — vo" — ri — ti, — le mo — je — ser — ce — naj — go — vo — ri — s te — boj, jo — zik mi za — sta — ja; — Gospa! gospa! — jaz — ga — vidim — on, prav on gre — o — kako lep je — gospA — poglej — sem — le — kako — lep vencc — meni — nese. Jaz — Kra — Ijica! — Da, da — Gospod — jaz grem, grem — gospa, véliki Pan— Jezus — Je zus — ; tu se jej jezik ustavi in govor spremeni v nerazumno Sepetanjo, dokler Se more gibati z ustnicami ; kimilo jej tu'di to zaslanejo, oči se jej uledené, Se enkrat vzdihne in čista duša se loči od umerlji-vega telesa ter se vzdigne v sveta nebesa. Perpetua veö ne čuti bolečin svojih ranjenih rok. Serce in oči so {ej le pri Basi. Potok solzd sc jej vlije raz lici, kajti merlič je njena zvesta sužnja, njena najljubša prijateljica. Perpetua se beričein z nadnaravno silo izterga iz rok, pade nad truplo umerle Base, poljubuje njeno čelo in njene roke rekoč: „Basa, o Basa, prijateljica moja, ne hodi še od tod, počakaj mene! — Àli me več ne slišiš? ali me več ne ljubiš? O, poglej me saj še enkrat s svojimi ljubimi očmi!" — Tako Se nobena gospa ni ljubila in obžalovala svoje sužnje. — Hano je pa ob strani stal ter s satanskim veseljem svojo nekdanjo gospó gledal v njenej sorčnej britkosti, rekoč: Kimljanka, zdaj tudi ti poskušaj kolih terpljenja. Toda I?^erpetua lii žalovala zarad smcrti svnje prijateljice, temuč zato, da je Basa pred njo dosegla slavno miičenstvo. — „Perpetua, le malo še poterpi, saj se tudi tebi kmalo kmalo na glavo postavi niu-čenški venec!" Beriči Perpetuo s silo odtergajo od tnipla černe Base, da tudi njo vlečejo iz jame. Jama je izpraznjena, vsi vjetniki so pred njo v versto postavljeni in na odhod pripravljeni. Celo pot ni slišati tožbe iz njihovih ust, ampak razlega so veselo petje, da bi človek mislil, ti gredó na ženitovanje, no pa v muke in smert. Kaj čudno se od tega veselja odlikuje sirovo proklinjevanje spremljajočih be-ričev^in vojakov. oe pred jutranjo žarijo Hano pripelje svoje jetnike v Kartagino. Nadjal se je, da mu cesarjev namestnik za to srečno lov podeli rimsko deržavljan-stvo, ali, kar bi mu bilo še bolj po vseči, zapadlo posestvo tega ali tega vjetih bogatih kristijanov, morda celò Valerijev grad, ko njegovemu življenju konec stori sramota, ki jc zadela njegovo hišo. Da bi si Se kdo drugi lastil to zaslugo, to mu še na misel ne pride; upanje njegovo je silno prederzno iii tako si še dalje zida zlate gradove in naposled pride celò do sklepa: ko Rimljan Rimljana ugonobi, tedaj pri- dejo sinovi puščave —Niimidci — in preienó to ne-složno ljudstvo in jaz bodem bogatin v Kartagini, rojaki me sprcjmó z razpetimi rokami in morda izvolijo za svojega kralja. — Take ošabne inprederznc misu po glavi rojijo nekdanjemu sužnju Hanu, ko kerSčanske vietnike žene v sodnjo liišo. Kristijan se izročc jetniéa^'u; Hano z nevoljo čaka prokuratorja, da bi od njega prejel plačilo za tako obilni lov; pa saj si ladi ne upa verniti se k Valeriju, kajti svest si jo, da ga je spravil ob ljubljeno ličer, in dobro vé, da mu je pobral vse zlato, srebro, bisere in drago kamenje — vse njegovo bogastvo. V jami pa — tam v gorah —je ležalo Basino truplo s svetlobo obdano — angelji Božji so čiili pri njem. Ko od tod odidejo vojaki, serčni kristijani, ki so bili prepozno prišli do jame in se umeknili so vražncmu napadu, gredó v jamo, da poberó svete posode in drugo orodje, kolikor ga neverni vragi niso bili poterli, in najdejo mlado sužnjo v kei*vi mcrtvo ležati. Njeno obličje sc je deržalo na smeli tako nježno in milo, kakor da 'je angeljevo. — O, kako so žalovali pu njej, nad opustoŠenim svetiščem, o z^ibi svojih svetih očetov, bratov in sester! — Z velikim spoštovanjem vzdignejo tniplo svete mtičenke iia rame, gredoč molijo in jokaje se jo pokopljejo še tisto noč zraven drugih svetih mučencev. — V. Poglavje. Dnigo jiiti-o. Vzhodnje nebó se žari, zlato solnce jame vstajati, da zopet nastopi svoj tek. V Kartagini se zo pet vse oživi; že odmeva tesanje in kovanje, kajti brodniki so pričeli svoje delo iiu barkah. Tudi na bližnjih holmcih se jame gibati življenje in iiiergolonje, delavci gredó v vinograde na bratev. Le v Valerijevcj hiši je danes vse tiho. Nikdo se nc gane, Se celò "sužnji"no, ki so vendar sicer na delu bili že pred snlnčnim vzhodom. Vrata so Se vsa zatvorjena, in hrami za suSnJe zapahnjeni. Videti je akoro, da so vsi prebivalci že odšli v mesto. — Toda ne, no, saj §c gi-ozdje visi na brajdali okoli f^ada. Tega nikdo ne prepusti gladovnim roparskim ticam. Gotovo ne, najmanj pa Lepid, ki ;je lako visoko čislal lepo grozdje, daioče mu sladko v ubko kapljico. Zato vstanite, sužnji, ulito na delo, idito na tergatcv! Toda danes tukaj ni slišati tega klica. Hano šo nc rožlja s svojimi ki uči, čeravno žarki vzhajajočega solnca skozi razpok ino obsevajo suženjsko ječo, in vsi drugi nadzorniki Se terdno smerué na svojili posteljah, kajti navada je bila, da je je Hano budil. Kje jo Hano ali je morda vendar enkrat že poginil? ali ga le merzlica ti-ese? Tako se že zbujeni sužnji med seby pogovaijajo. In marsikteremu jo sorco veselja poskakovalo, da jo reSon terdoserčnega trinoga. Slutiti se vo da ni izmed njih nikdo mo^el, kaj se je godilo preteklo noč. Da so vedeli, kaj se jo'prigo-dilo njiliovcj dobrej Perpetui, gotovo bi so bili vsi jokali na glas. Toda čuj ! v gradu se vcndai- jamo nekaj gibati. Verigo padajo od vrat, zapahi se odpahujejo, vrata se odpirajo, iz hiso stopi stari Valonj, ves razmcr-Hon jo šo in ositpnjon gloda po dvoriBču. „Ali ni nikogai' tu^jV ali sem v mertvainici? — Hano, nadzorniki, k|0 ste, kje tičite? Kje jc Hano? Kje Peraetua? Bije Lepid? Ali čujem ali bo mi le sanja? Vsa hiša jo danes v neredu, ^j je to, ali morda ao ni dan? Ali ona krogla, ki sveti na vzhodu, ni solnce? Ali je mar le luna? — To vendar no moro biti I Saj jo beli dan, in peščena ura kaže, da so pretekle vse ponoöno straže. In vendar 8() to, kar se mi dozdeva, morda le hudo sanje! Danes nič prav ne vidim, morda mi prod očmi stojo one čaravne podobe, o kterih mi je pripovedoval hudobni Hano. Zdi se mi, da sem bil včeraj pri cesarjevem namestniku Hilary anu, da sem mu ovadil in izdal Baso in kristijane? Je-li to res? To mora res biti. Moja pamet, moj um, moj spomin, kje sto? Kje je Basa? Kje jo moja hči?" Na to Valerij jamo divjati po hÌBÌ_, kakor bi bil obnorel, strah ga je samega sebe, ia išče ljudi; po-verne se v svojo izbo, tu gre enekrati doU in gori, potem se podà v spalnico svoje hčere. Str^oma stopi va-njo, komaj si upa sopsti. Tudi tukaj je vse tiho in prazno; le Fcrpetuin sinek leži na posteljci v mirnem in sladkem spanji. — „O, ubogo dete, komaj itejes nekoliko dni, in že si sirota. Tvoja skerbna mati je daleč od tebe, sem je več ne bo, in morda te mkdar več ne vidi njeno ljubo okól — Perpetua, Perpetua" — tako Valerij v eno mer kliče na glas; toda od nikoder mu ne pride odgovor. Poslednjič se vendar zbudé suženjski nadzorniki ter pridejo prosit Valerija, da bi jim delo odkazd. — Njegova perva beseda je vprašanje: „Kje je Perpetua, tukaj je sicer njeno dete, nje in Base pa ni. Pokličite mi Hana; on mora vedeti, kakovi čudeži so se to noč godili v tej hiši." Vsi nadzorniki gredó iskat Hana; toda ni ga niti v gradu, niti na pristavah, niti na vertih, niti v vinogradih; nikdo ga danes So ni videl, nikdo nič no vé povedati onjem. Valerij, ko mu prinesó to sporočilo, jame slutiti veliko nesrečo ter jo udere naravnost k Lepidu, ki je v terdnem spanji Se smerčal na mehki pernici. Valerij ga prime za roko, ktero le imel zunai odeje, ter ga mora močno tresti, preano ga zbuai. zaspan si mane oči ter vpraša: „Ali grad gori? Če ne, pustite me mirno dalje spati." „Qrad ne gori, ali Perpetue ni, — drage moje Perpetue ni — vsklikne Valerij — huda nesreča se jej JO morala perpetiti! Vstani, lurno vstani, pomagaj mi iskati je! Vse, vse je proč!" — „Öe gre le za Perpetuo — odgovori Lepid — tedaj so zopet mimo vležem; kajti gotovo je ta na pol obnorela trapa zopet po noči Sla ogledovat in občudovat lune in zvezd; saj to ni nič nenavadnega pri njej. Pusti me torej mirno daljo spati; Perpetua že sama zopet pride domü. Privošči mi vendar sladko jutranje spanje! Če je do večera ne bode domii, no, potem je pojdem iskat." Toda Valerij nikakor no gre od postelje, dokler se Lepid, čc prav nerad, vendar ne vzdigne s svoje pernice. Vahn-ij in Lepid proiačeta vao hišo, nikjer Perpetue ni; toda tudi Perpatva, Base in Haiia nikjer ne najdeta. To se celò lehkomiselnemu Lepidu čudno zdi. Posledinič gresta Se v zakladnico, kjer je Valerij hranil zlato, srebro in vso drugo svoje dragocenosti. Toda zakladnico najdeta odperto in vse skrinje prazne, vsi zakladi so bili zginili iz njih. Valerij tega Se ne bi bil zapazil, ker ni iskal denarja, ampak Perpetue, toda zapazil je Lepid, ki je bil ves živ na denar, ker ga je tolikanj potreboval. — „Ktera prederzna roka je pafi to storila?" Še celò sreberniìi in zlatih hiSnih bogov veS ni bilo tukaj. To je bilo Valeriju najhujše znamenje. „Bogovi, bogovi — tako vzdihuje — so Sli od mene in z njimi vsa sreča moje hiSe!" — „Pač slabi bogovi — misli si Lepid — čc Se sami sebe niso mo^i braniti tatù, kako bodo Se le mogli varovati druge?" Lepida sicer ni lehko zbegala kakova nesreča, ali ta ga je popolnoma streznila in zbudila; sprevidel je, da se je pretoklo noč zgodila velika nesreča v hiSi. Toda tudi on ni mogel uganiti prav za prav, kaj in kako so jo zgodilo. Da je to učinil prekanjeni Numidec Hano, tega Je bil terdno prepričan, sa] je bil on kriv vsake liudobije, ki je bila kedaj storjena v Valerijevej hiši; on je bil najhudobnejSa^ duša, KÌ je prebivala pod streho; on je samega veselja ter-pinčil sužnje ; on si je bil izprosil posel, živino klati, in to iz z^olj kervoločnosti; on jo bil že marsiktere tatvino kriv; bil je celò na sumu, da jo hotel grad zapaliti; le Perpetui jo imel zahvaliti, da ga Valerij že zdavno ni bil zapodil od hiSe ; bil je kaj čuden človek, on jo čul, ko so spali drugi Ijudjé. Mnogokrat ga je Lepid še o trotjej ponočnej straži slišal v spalnico, kalco je v svojem neolikanem jeziku molil in preklinjal pred svojimi eerdimi bogovi. Sem ter tje se je Lepidu zdelo, da Hano v svojih kletvah imenuje njega in njegovo družino. Kaj so mu ti bili na mislih? Ali je mar svoje bogove sreče prosil za Valerijevn hifio? Tega gotovo ne. In vendar je Valerij vse zaupal temu ninavcu. „Uano je malopridnež" — misli si Lepid — „to je gotovo, morda tudi čarovnik, ki je v zvezi s hudobnimi duhovi ; on je eden izmed tistih, kteri znajo zarotovati orjaške in stnipene kače, da so jim pokorne, kakor učni psički. Tu se godó čudne reči. Verh tega Numidi-jani nas Rimljane sovražijo z neizbrisljivim sovraštvom. — Da ni zarad Perpetue in Vaierija, kedaj bi bil že od hiSe spodil tega človeka." — Lepiti, lehkomiselni Lepid, e Hana najbolj poznal, kajti v tem so Rimljani bili bistrega iima. Basi — nedolžnej Basi — je pa naravni čut razodeval, kaj je t« Nti-midec; kajti priprostim otrokom Božjim se, kakor Jezus uči, razide megla, v ktero se zagrinjajo hinavci, njim se naklepi hudobnih zločinov razbijejo kakor steklo. Valerijeva hiSa je bila danes hiša prave zmešnjave. Že je solnce stalo visoko čez poldne, in vendar &o ni nikomur prišlo na misel, da je sužnjem treba jesti dati in delo odkazati. Ni so torej čuditi, da v svojej nepotcrpežljivosti v ječi jamojo od znotraj terkati na vrata z železom okovana," in rožljati K verigami, ki so jih vezale, kajti lakot jih grudi, vsi so HO tcSči, pozabili so je nadzorniki, kteri so bili razposlani liana iskat. ' Naposled mora Lepid sam jim poskerbeti jedi. V vinograde na delo jih vendar ne pošlje, ker bi bili brez čuvaja in tega Lepid ni hotel; sužnji so pa tudi veseli bili svojega počitka. Valerij je ta čas, ko se je Lepid ukvarjal s sužnji, tičal pri svojih bogovih, kterim na čast je v žcrjavico nametal toliko kadila, da jo bil kakor sredi oblakov; ondi je goreče molil in prosil bogove , naj bi mu naznanili skrivališč» ukradenih hišnih mali-kov, naj bi mu razodeli prederznega tatù, povedali, kie biva Perpetua in kje jo liano, ki je njegovej hiši iikradel mir! — Toda bogovi molče ter he dajo niti znamenja niti odgovora. Lepid starega Valerija dobi ravno pred temi spakami; videvši, kako jim daruje, kako oči prevrača, kako moli, obcrne mu herbet ter na tihem sam s seboj tako-le govori: „Trapasti Valerij je le veči norec od svoje hßerc; paß ne vem, Čemu je to spa-kovanje in merdanje. Kamen je kamen, kovina je kovina, in les je les, in to ostane, čo Valerij tudi sto in sto let pripogiblje svojo glavo, uklanja svoji koleni in merda s svojimi čeljustmi. S takimi rečiiii ne pridemo dalje ni za korak ne; po njih niti izvemo, v čegavo mošnjo jo zlozlo naše zlato, niti se nam naznani, kje jo Perpetua, Basa in prekanjeni liano. — Kaj je to, da se ne poverne noben sel? Za vraga, Ige vsi ti8é? Najboljše bo, da sam poj dom v mesto. Ko bi le bil od tukaj odšel že pred tremi dnevi ! Zgovorna Perpetua in vino je krivo, da sem še tukaj. Zdaj pa le v mesto! Ondi se iznebim nadležnih skerbi in dolgoga časa." In res, Lepid se v malo minutah odpravi v mesto, sužnji ga nesó v nosilnici v Kartagino. Nadja se, ondi kaj več zvedeti, in če tudi ne, saj ima mnogo prij^atcljev, b kterimi si bodo v igrah, vinu in vesoucah iz glave izbil vse te burke. Po stei-mej, s kamenjem potlakanej costi, ki jo, s teh gričev vodila v Kartagmo, počasi toda varno stopajo sužnji-nosilci. Ta- in onkraj cesto bo vertjc in hiše. Ccz zid, ki gradi vei-to od ceste, vise rožni germi b svojimi nježnimi belimi in rudečimi cvoti-(.■ami, zeleni beršljan pa se od cestne strani vspcnja po zidu tako gosto, da zakriva skoro ves zid. Nosilci dospó prod zahodnja mestna vrata. Bradat vojak v oklepu, s čeljado na glavi, s škitom hi sulico v rokah tu stoji ter doSlecc opazuje z bistrim svojim pogledom. Težka hrastova zatvornica, z debelini železom okovana,*) toda starosti začernela in zarujavcla, nad glavo visi njim, ki stojč med vratmi pod njo. Debelemu in terdnemu obzidju sc pač vidi, da jo nekdaj bilo močna terdnjava; toda znb časa, ali mar več razruSilna roka riinskili vojakov ga je prevotlila in razdrobila. V njegovih ra^oklinan sc je že vkoreninilo drevje in germovjc. Ta vrata s» imela tedaj obraz častitljive podertije. — Vojak-stražnik nosilcem no dola nobeno ovire. Prestopivfii *) S takimi zatvoiuicaini bo zaph'ali mestna vruta. ta vrata bili so v noti-anjßtn mestu na vélikej cesti, ki je navzdol vodila v luko, kreber pa na véliki mestni tei-g. NaSi nosilci jo krenejo na terg. Od tod dalje jako počasu nesó Lepida, ker jim, nikakor ni mogoče, naglo stopati, kajti vse gomezi ljudi, tovornikov, tergovskih opravnikov in postopa-čev, ki 80 ob hišah gori in doli hodili po nekohko zvišanih s Stirovoglatim debelim kamenjem potlaka-nih potih za pefice; med poti za peSce nekoliko niže e vozna cesta, tudi dobro ^otlakana s Stirovoglatim camenjem. Toda to kamenje je že jako oglajeno in obruBeno, in tam, kodar tekó kolesa, so bebaste globoke kolesnice; kajti vedna vožnja je že izvotlila terdo kamenje. Voz za vozom, večidel vozovi z dvema kolesoma in težko obloženi, škriplje po času dalje, konji razgetajo, osli in mule riga]o, biči pokajo, vozniki in vodniki kolnejo in poganjajo živino. Življenje in mergolenje v tem primorskem mestu jc bilo že o tistem času tako, kakorfino je dandanes, le B tem razločkom, da sta noSa in jezik takrat sploh bila rimska. Divji mavritanski tovorniki ali sužnji so si enaki ostali do danafinj^ega dné. Že takrat oili so čemi, živinski, siróvi, IcradHivi, na najnižej stopinji človeške onükc in na nagi. Taki so po vsen mestih ob severnem afrikanskem primorji. To ljudstvo od več ko 4000 let ni storilo nobene stopinje dalje v omiki, še celò kerščanstvo ni imelo mnogo imlivti do njega, kaiti nad Eamovim zarodom leži Božje prekletstvo. Kedaj so Gospod usmili tega ljudstva, kdo ve povedati? — Tudi vprežna in vozna živina je do današnjega dné ostala, kakoršna je takrat bila, kajti kakoršnn je Bog takrat vstvarjal, takošno vstvarja še dandanes. Toda, ne, no; iskrenega močnega soparnega konja (železnic) in ko blisk berzega poštnega konja (telegrafa) takrat še ni bilo na svetu. le najnovejši r-as meni, da bodo Gospod Bogu vladanje svetà iz rok vzel s svojimi iznajdbami ; ali do toga nikdar ne pride, nikdo mu bliska in groma no izvije iz rok, kakor se je nevernikom sanjalo, da je Prometej storil Jupitru, kralju njihovih bogov; kajti naš Bog je močan Bog, tako da se mu mora v prahu ukloniti človek, in vse človeško prizadevanje m iu nikdar no bode mo^lo človeku niti za pedanj podaljšati življenja, Bicer ne bi sedanji pohotni rod hotel iti iz tega Bvetà. Toda vemimo se k svojej povesti. Eartaginskc hiSe nima]o oken na cesto; pred njimi BO pa kamenene klo^i, na kterih sedè radovedneži, da gledajo in opazujejo mimogredoče ter vse zvesto poročajo njim, ki so je za ta posel najeli. Zlasti nomenslatorji (imenovatelji) so vsakemu na tenko gledali v oči, kajti oni so imeli ta poklicda so svojej gospddi imé in stan vsakega, ki je mimo sel, imenovali in naznanjali zato, da je je goi^od vedel prav na^voriti in pozdraviti. Imenitni Rimljani so se morali prilizovati ljudstvu, da je na-nje_ ozir imelo pri volitvah za visoke službo; ta dvorljivost in ponižnost nikakor ni bila naravna, ampak politična. Ko sužnji mimo nesó Lepida, izreklo je njegovo ime mnogo jezikov. Dva ta^ moža celò vstaneta h svojih klopi ter gresta za nosilnico. Berž ko ne hočeta izvedeti, kam ga nesó sužnji. PosluSajmo njun dvogovor: Pervi: „Da, da, to je Lepid, veseli plemenitnik, ki_ je pri mojem gospodu že mnogokrat sedel za mizo; on spodobno časti boga baha;*} ne more se mu očitati, da bi bil skop. Že marsikteri zlat ^cekin) mi je v roke stisniL ko sem ga peljal domu m mu razsvetljeval pot. Če ostane v mestu, precej moram sporočiti svojemu gospodu. Njegovega nadzornika Hana sem danes že nekje videl v mestu." Drugi: ,,Ali res? To je tedaj Lepid, zet nabožnega Valerija, ki ima svoje poslopje ^rav za Amonovim templjem? Lepid danes gotovo ni le-sem n-iSel bogov častit, niti pokristijanit se, kajti bogat C in vesclicam jirijatelj. Hencej , ravno mi je ne-uij_prišlo na misel; ali nisi ti nič slišal, da jo bila tudi Perpetua, Lepidova žena, Sla v tigrove jame vdeleževat so nesramnih ponočnih kerš&Anskih slovesnosti? Preteklo noč so celo zalego teh zločincev *) t- j- pijanec je. našli in vjeli v gorah; kdo bi verjel, Perpetua, ta nekdaj tako ua1)ožna Perpetua, ki je vedno tičala v tcinpljili, tudi ona jo menda med njimi! In tudi njen orat Perpetev. Tako se dane» govori po vsem mestu. Vso so poteknili v mestne j^eče. Pač škoda lepe, mlade in mile Perpetue! Žal bi mi bilo že zarad Lepida, kajti to bode za-nj strašen udarec." Pervi: „O, za Lepida je meni pač majhena skerb; on so bo že vedel toltiti. Meni so vendar ssdi, da mlada, ljubeznjiva Perpetua ne bode stanovitna in zvesta ostala nesramnej tej ločini; odpadla bo, ko se jej zažuga smei-t; saj menda visoko ceni svojo mlado življenje in ženska serčnost tako ni na dobrem glasu." Drugi: ,,V tem bi se ti, ljubi prijatelj, vteg-nil jako motiti. Prav ženske so pogumnojše, kakor najprederznejši možje, zlasti pa te kerščanske ženske; one zasraeluijejo najgroznejše muke; sa sva to obil xo večkrat sama videla; prav tako ie, Icakor da telesa, ki se mučijo, no bi njihova bila; prav tako je, kakor da druga govori, druga pa terpi ; prav tako je, kakor da jo v njih vesel hudoben duh, kakor da so obsedene; ali meniš, da se kaj boje sodnikov, So dražijo je h svojimi odgovori." Pervi: „rrav imaš. Kar mi je všeč pri teh kristijanih, to je njihov pogum, da se smerti nič no boje, niiu-več se je Se celò vesclé. Tega ni bilo, kar svet stoji!" — Drugi: „Najbolj me jezi Flano, ta malopridnež. On sam jo ovadi svojo gos^ó. Tako saj pravijo, (icrdi nohvaležnež! Ona mu je podarila prostost, on jej je pa želczje koval. Vse mesto ga zaničuje za "nicl tega čorncga njegovega djanja. Tudi cesarjev na mestnik sam mu je neki namesto pričakovanega plačila pokazal duri, in taki gospodje nimajo menda mnogo očitati drugim malopridnežem. Glej no, glej, meni se zdi, da se liano tam-le ])lazi okoli onega vogla." In res se zvifci ILino-va buča prikaže konec ceste, ktera vodi na torg. — Tudi eden izmed štirih Kjižnjev, ki so nesli Lepida, ugleda liana; v lem hipu se izmuzne izpod droga, in ko bi z očmi trenil, zgine T brezStevilnej množici. Malo je manjkalo, da nosilnica z Lepidom vred ni omahnila na stran in tc-Icbila na tla, komaj so jo njegovi trije tovarSi v ravnotež i obdoržali na svojih ramenih. Lep d misleč, da jo je suženj potegnil, houo že iia pomoč klicati vojake, da bi ga šli lovit. Todu ni ga bilo skoraj človeka okoli njega, kajti vse vso je vrelo na trg. V enem hipu je bilo na stotine ljudi ondi zbranih okoli dveh rokoborilcev; eden izmed nju je bil zamorec, in ta je nekega Numidca s svujii močno pestjo dcržaJ za žrelo ter ga vlekel za seboj. Numidec nikakor noče iti ž njim, zato se ustavlja in brani na vse kriplje, ter so vije kakor kača, ktero je tiger zagrabil za glavo. Od davljenja mu je obraz že ves začernel. Kdo sta ta rokoborilca? ,,Kaj no, dragi bralec, da ju poznaš V" Zamorec jo Lepidov suženj, Nu midec pa nadzornik liano. Ti, numidska hijina, hočeš ali nočeš tje k niu jemu in svojemu gospodu nioraš iti, če no, zada vim te pri tej priči; meni več ne uideš. Zdaj ti je menda vendiu* enkrat odbila ura povračila; danes su ti tresi, ti zagrizli zločinec! Ti si vso zaklade ugrabil gospodu in verh tega s poti spravil njegovo dobro ženo. Gospod sam nam je to povedali" — Ko bi midva, ljubi bralec, bila med radovedno množico, kaj ne, mislila bi si bila, da je zamorec hudobni duh, kteri hudobnega Hana vleče pred sodnji stol Božji. Ulej, glej, kako se zamorcu ognja svetijo uči, bero se v njih goreča želja po maščevanji, kako serdito škriplje s svojimi ko slonova kost belimi zobmi; kako globoko je lianu v meso zapičil ostre nohlove svojih perstov ; kako mu lasjé po koncu Htojč na glavi! Nikdur izmed množico pa ne ve vzroka tega straš nega prizoru, v(mdar pa se vsem dozdeva, da je Numiueu moral jako razdražiti zamorca, kajti la je bil kakor izpuščena divja zver. Vsa množica se ogii« sužnju, ki za seboj vleče Iluna, ter radovedno gleda, kaj bode počel s svojim sovražnikom. Vleče ga k i^epidu; tu pa z mof'niui glasom zavpije rekoč: „Oo- spod, ta imaS tatù svojih zakladov in njega, ki mir kali tvójei hiši! Ali sem prav ravnal?" — Lepia se prijazno nasmeje gorečemu in zvestema sužnju ter reče: „Prav po mojej vSeči si storil; to tvoje djanje je vredno ^aSila; odslé veß ne bodel nosil bremen, prostost ti je dana; le le tega zločinca mi vlcci k sodniku, da mi ^ vklene in dene v zapor; Jaz sam ga hočem tožiti." Tako Hano pade v jamo, kakorino je kopal drugim. Vendar je pa mislil, da se resi iz nje s svojimi prekanjenimi izgovori zlasti pa z zaslugami, ktere si je bil pridobil pri lovi kristiianov. Hano je imel v ječi lepo priliko premišljevati nezvestobo in gcrdo svojo nehvaležnost. Toda pustimo morilca Base in mnogo drugih, v ječi naj vživa plačilo svojih hudobij. Spremljujmo Lepida, ki gre naravnost na sod-nijski trg. Sodnijski terg je velik, Itirovoglat prostor, kte-roga obdaja pokrito stebrovje. Sredi terga stoji visok mramoren steber, verh stebra pa krilat bog, Mcrkurij po imenu, z obrazom obernjen proti Rimu, v roki dcržcč palico s kačami ovito. Tempelj Jupitra A mona, posnet po imenitnem templju v afrikanskej pulčavi, je stal na vzhodnjej strani', s svojim licem obernjen na torg. Bil je prav sredi stebrovja. Duhovni v belih oblačilih in z lavorjevimi venci na glavah doli in gori hodijo po lopi I Videti je, da se pripravljajo na veliko daritev. Smehl aje se pozdravljajo mimo gredoče ter je vabijo k daritvi. Prav miilo kdo se ustavi in zmeni za njihovo vabilo, veči del jih gre po svojih opravkih; vendar pa vsak mi-mogredoč verže zerno kadila v kotel z žerjavico, ki je stal pred velikimi tcmpljevinii vratmi. Kdor tudi ti;ga nočo storiti, tu stopi izpod podstrclja, predno pridu do lope, ter se ogne templja bojé se, da ga ne iigledajo duliovni, prav tako, kakor se dolžnik ogiblje Hvojega upniku, hudodelcu beriča. Takih bogov bo-jučih sn pa ni bilo nuilo v Kartagini ; in venwir niso bili niti dolžniki niti luuUidclci; toda rogati Jupiter in njegov tempelj »ta jim bila gnjuHoba, njcj^ovi duhovni pa največi sovražniki Da so duhovni vedeli — esali mogli le slutiti, zakaj se toliko Ijadi ogiblje njihovega svetišča, gotovi bi bili pi-ecej Sli v véliko poslopje, ki je templju stalo nasproti, zahtevat vojakov, da bi jim bili polovili te odpadnike, kajti' ti ogibajoči se bili so kristijani. Morali bi bili iti k žerjavici in ali z mraraome mize vzeti kadila ter ga v kotel vreči na tleče oglje, ali pa svoje življenje zapasti. Lepida prinesó v lopo; on ukaže sužnjem nosilcem ustaviti se in nosilnico postaviti na tla, da stopi iz nje in gre v tempelj, ne da bi bil nabožon častilec Jupitra Amona, saj so nam o teh rečeh že od poprej znane njegove misli, toda ko imeniten Rimljan moral je lep zgled dati priprostemu ljudstvu, da se ohrani v svojih vražah; brez teh izmialjenili bogov ne bi bilo namreč moč berzdati teh sirovih ljudi. Kakor Lepid mislili in ravnali so takrat vsi imenitni In strahopeti Rimljani. Lepid verže tedaj, preden stopi v tempelj, sladko nabožnega obraza zerno kadila na živo žeinavico. Tempelj je bil od znotraj jako prostorna Stiro-voglina s polokroglim ozadjem. Stebri iz snegobe-lega mramprja s čemim oglarjem in s kamenenim listjem oviti so stali ob straneh do polokrogline. Nad obokanim stebrovjem so sloneli še drugi prostori, v kterih so se shajali nabožniki. Iz Stirovo-gline se je šlo čez dve stopnici v vzviSano okrogliuo. Sredi polokroga v ozadku je vlita podoba Jupitra Aniona stala na mramornom stalu. Jupiter je izvzeniši glavo podoben rimskemu senatorju (starešini), ki v dolgej nagubančenej halji (togi) sedi na veličastnem stolu. Z eno roko so naslanja nastolovo slonilo, eno roko pa derži stegnjeno ter strele meče na desno in lovo. Njegov obraz jo od spredaj podoben človeškemu obrazu razkačenega pogleda. Iz njega govori neka satanska nevošljivost m hudoba; od zadej pa jc glava podobna ovnu z zlatima rogovama, ki mu molita čez dolgi ušesi,*) IC.^ se Se pogreša, da to ni gnjusobna hudičeva podo ßaV in to pošast je ljudstvo molilo, in tudi Lepid danes poklekne prod-njo na vide», kakor bi tega *) '1'ako jc bil iinslikan Jupiter Amoii, lualika prosil pomoči ia varstva. Ali mu je pač iz scrca Sla ta molitev? Morda naj bi bil tega boga se prosil, da mu razodene, kje jo Perpetua in kako se bode izšla žalostna dogodba v njegovej ro-dovini? Saj je ta bog dajal čudovite odgovore na stavljena vprafianja. Tega pa Lepid vendar ni storil. Vedel je namreč, da se premika ovnova glava tega bogil in da zakima, kedar hoče pop, ki jo stal v votlej njegovej podobi, ali kedar potegne za verco; znano mu je bilo, da ta bog tudi govori, toda le tudaj in to, kedar in kar mu pop skozi zviti rog zatrobi v votla usta. To so bili tisti nadnatorni božji glasovi ncverskih bogov do ljudi! Lcpid ne čaka, da bi mu ta bog kaj povedal, ampak naglo verže zlat dcnai' v darilnico ; pop stražnik pa odhajajočemu voSči blagoslov božji. Iz templja gredé Lopid ogleduje krasno poslopje. Videlo se mu je do strehe, ker ni imelo oboka, umpak na glavnih zidovih in na stebrih so' ležali vpručniki in na teh je slonela vsa streiina. Vprečui tramovi so bili pisano pomalani, zrezljani in pozlačeni. Ta tempelj in tudi drugi nekdanji poganski templji dandanes več ne stojč; ali njihovi ostici so se videti v razvalinah starih mest in kažejo, kako so pogani krasotili svoja svetišča. V starinskih zbirkah so Se videti njiliovi gnjusobni maliki, pred kterimi 80 klc&H, sreče pričakovaje od njih; toda, gotovo, ni nam treba zavidnim biti jim zarad n ihovih bogov, če prav se učeni svet dandanes čudi njihovim templjem. Pogani so v svojih templjih molili satana, nii v Hvojih molimo Boga. VI. Poglavje. Kcrvava sodii^a. Lepid priScdši iz templja zopet sede v nosibico, da ga daljo puuesu njegovi sužnji. Idimo za njim in opazujmo vhc, kar je vredno opazovanja. Tudi od Ju[iitruvuga templja dalje Lepida nesi) pod ubokauinii liodišci mimo mnogo templjev, drugim bogovom posvečenih. Drugi lepši od drugega. Koliko dragega mramoija ! Ko iko krasnih orjaškili stebrov tù na kyiäko moli! Med stebri, na kterih sloné oboki, stojé podobe raznih rimskih vojskovod-jev in konsulov, ki so se bojevali s Kartaginci, zlasti obeh Scipijonov in Mirija, ki so vrat lomili Kartagini. *) Mimo mnogih templjev in raznih podob smo dospeli do velikanskega mramornega poslopja, Jupitru Àmonu ravno na sproti stoječega. Pri véTikih vratih E od dvojnim stebrovjcm vse mergoli rimskih voja-ov. Na pervi hip se jim vidi, da niso oni llomu-lovi**) potomci, ki so nekdaj zidali Kim, meato na sedmih gričih; ampak najemniki so, nabrani iz vseh vetrov. Tu stoji mala ti-opa vojakov resnobnih obrazov, rumenih las, modrih oči, visoke miSičastc postave. To so Tevtonci (rojaki sedanjih No m ce v), ki «o pregnani iz tevtonskih pragozdov v vojaSko službo stopili pri Ilimljanih, ker se nikakor niso hoteli odpovedati vojaškega posla. Ne daleč odtod stoji__druga tropa vojakov divjih obrazov. Jeldoni oklep jim ni nič po všeči in pretesna jim je rimljanska obleka. LjuDse bi jim bilo, da Ili z lesenim škitom, z živalsko kožo prevlečenim, z dolgim mečem in sulico brez sedla sedeli na konji. To so S k i t i, ki so bivali na okrajni meji tedaj znanega sveta. Učenjaki terdijo, da so Skitje bili Slovani, naSi prednamci. Tam vioim tudi Galij ane,'•**) ki so Rimljanom nekdaj bili najhujSi sovražniki. Tudi se ne manjka numidskih lokaijev, ki na tleh sedè. Kdo ne vé, da tako nabrana vojaška truma malo vé in čuti o ljubezni do domovine. Njej je malo mar, kdo je njun gospod, da le more incsariti, nmogo denarja zaslužiti in piti; ona ne vpraša, kdo v ilimii sedi na cesarskem prestolu, ali Nero, ali Trajan, ali *) 117. Icia po Kr. rojst. '*) Koiniil ili iijRgov brat Kom Bta nstniinvitnljn rimskcMiiii IlUiStll. ***) Stiuioviiike staro Galije ali sedanju Triiiicoskc dc^i-lc. Pcrjietun. ö Sevér. Da, tako dalefi je bilo prìSIo z rimsko der-2avo, da so prav ti iia]emiüki_ volili in odstavliali cesaije, kajti volitev jim je dajala mnogo zaslužka. — Od take derhali je bilo pričakovati malo 51ove-fianstva. Bili bo mesarji o vojskinem, klavci o mirnem času. In ker zdaj ravno ni bilo vojske, zato so kaj radi lovili, dražili in klali kristijane, dobro ve-doč, da bo b tem po vseči ravnali cesarjem, njihovim namestnikom in tudi diyjemu neverskemu ljudstvu. Bilo jim je torej veselje, ako so smeli v puičavo hoditi iskat in lovit kiistijanov. Med temi vojaki je bUo danes kaj živo, kajti sleherni je vedel marsikaj pripovedovati o lovi pretekle noči. — Imenovano poslopje ima pred vélikimi vratmi pomol, ki sloni na dvojnem stebrovji in precej daleč moli na terg. S tega pomola je carski namestnik ali prokurator oznanjal cesarjeve ukaze ; z njega je obsodbe bral in ondi Sibice prelamljal*) nad hu-dodelniki. To poslopje je imelo mno^o soban in dvoran, vse z mozaičnimi podi,_ l^* j-j ti podje so bili v raznih podobah zloženi iz samih pisanih kamenčkov. Ob stenah so stale mehke počivalnice z bagrenimi (gkerlatnimi) okroglimi blazinicami, na ktere so mehkužni Rimljani naslanjali glave in komolce. V teh dvoranah so nekdaj sedeli posvetujoči se kartaginski mestni stai-eiine; tu so biu iz gole zavisti sklonili nazaj poklicati zmagovavnega vojskovodja Hanibala, in prav zato, ker niso podpirali tega vé-likcga svojega vojskovodjo, ki je že stal pred Rimom, zdaj tukaj domujcjo Rimljani, prav zato je propadla močna Kartagina. Stalo ie le še malo spo-minlcov, ki so pričali o nekdanjem blesku tega mesta. Nič ni več kazalo, da i e Kartagina nekdaj bila morska kraljica svetà._ Edini ta terg, zidan s samitu kamenjem, bil se je ustavil pokončevalnosti rimskih vojakov. V tem poslopji je stal rimskega cesaija namestnik, — llilarijan. Imel jo zdaj opravka čez glavo, ") Prulom Sibic bilo je znamenje, da je bil kdo obsojen na Hiiicrt. da bi izverfiil ukaze svojega božjega cesarja Sevèra; kajti grozni sovražniki proté rimskej deržavi, kakor listja m trave jih je, množ0 se, kakor bi rastli iz tal. Cem veS jih podavijo, temveč se jih prikaže, la kdo 80 ti straSni sovražniki, zoper ktere je ju-naSkemu Hilarijanu vojskovati se z orožjem, kakor-Sno si je le izmislil um človeški? To so ti neoboro-ženi možje, starčeki, žene, dekleta in otroci. Prav ti Hilarijanu delajo tolik strah, da si ne dà pokoja niti^ po noči niti po dnevi. In to so mirni, nedolžni kristijani. Da: da, prav ima Hilarij'an, da so kristijani sovražniki deržave, dokler jej je imelo neverstvo biti podslomba, brez ktere se ne more vzderžati ; kajti prav nepremagljivej _ serčnosti in po-gomnosti teh kristijanov so se čudili in se je bali. takega doslé še ni bilo sliaati. Začeli so never-nilu misliti, ali ne bi prava vera vendar-le vtegnila biti ta, za ktero tolikanj žertujejo njeni spoznovalci. In res, mnogo imenitnih oseb iz viših stanov se je bilo že pokristijanilo, njih izgled je močno vabilo za ^uds^o, neverski templji se praznijo od dné do dné. nilarijan divja in razsaja, in vendar ne more zmagati kristijanov, kajti oni zasmehujejo njegova trapila in mučila; zato Hilarijan noč m dan premišlja, ter si izmišlja nova. To ga pa najbolj žaU, da je v ječi tudi plemenita Rimljanka Perpetua in ž njo vred mnogo kerščanskih oseb iz viših kartaginskih stano'^ ki so se izneverili bogovom. „Kaj ima neki ta prekleta verska ločina tako vabljivega in mikavnega?" — Hilarijan vsklikne v svojem serdu. Toda, Perpetua, ne doš me zmogla nel — No, kakor nalašč, gre Lepid, njen mož; on mi bode pomagal, da jo spametiva, jiredno jo dam mučiti. In njen oče je tudi goreč častilec bogovi — Res, to sta mi dva močna zaveznika!" Pustimo zdaj Lepida pri Hilarijanu ; idimo, predno zaslišimo njun pogovor, iz dvorane; po hodiščih ali mostovžih m potlej po mramomih stopnicah pridemo doli na dvorišče; od tod gremo skozi obokana vrata mimo straže in tako dospemo na prostoren terg, ktc-rega obdajajo visoki zidovi. Tu je kcr^'avo sodiSče ali morišče. Ö* V ozadku je vzvišan oder; na desno Btoji stol, z bagrom prevlečen. V visoko slonilo tega atola bo vvezena znamenja sodnjiske oblasti, namreč butarlca iibio, izmed kterih na KviSko molé sekire, verh slo-nila pa atoii boginja pravice z zavezanimi očmi, der-žeč v desn ci meč, v levici pa tehtnico ; tla so pre-gemjena s preprogami, razpeto zagrinjalo solnca brani izpufičati pekoče žarke na stol. Oder, na kterem stoji ta stol, od drugega prostora gradijo bisove tenke vervice, ki so navezano na železne drogove. Zunaj tik te ograje stoji majhen oltarčck z Jupitrovo in Venerino podobo, pred njo na tleh kotliček z žerjavico, zraven nje pa posodica s kadilom. To |e sodnji stol rimskega proknratorja (namestnika), ž njega razglasa svoje mučilne ukaze, na njem gleda mučenje, ktero je veleval. Njemu na desno — toda zunaj ograje — stojé beriči in obešalci, ki čakajo njegovega migljeja, da mu mučence popeljejo pred oči. Ta oltar z žerjavico in kadilom že Icaže, kdo ima mučen biti in kaj je hudodelstvo njih, ki se sem vodijo iz ječe. — Vsa leva stran na odru je okervavljena, da, zdi se mi, da je kri ge gorka in da se Se kadi iz nje. — Ogledimo si bolj na tanko ta kervavi oder,' kajti ravno ni nikogar tukaj, ker danes kervava sodnija praznuje. Tik za maliSkiin.a podobama stoji tnalo, nanjem je mnogo uirokili mečuv. Čemu je to orodje, to vsakdo luhko ugane, kajti na tleh leže tri glave ločene r>d tnipla, tri tinipla brez ^lav pa lezé ne daleč od tod zunnj odra, kamor so bila vcržena z odra. Zdi se mi, da ko oči upira o v nas in da nam hočejo kaj povedati. Njihov pog cd jc tako pohleven iii niif, njihova usta"se deržd na smeh, kakor da nas blagoslavljajo. Ne, ne, te glave niso hudodelniäke, kajti tako mirnega serca no umerje noben hudodelnik. „Da, ila, mir vam bodi vekomaj, dovolite nam, da vam poljubimo korvava čela, da vam z obraza otorcm» kervave kaplje, kajti gotovo jo, da ste ki-istijani, sveti mučene!! — Da, du, to ste, kajti Jezusov mir vam jo vtisnjen v obličje." Blizo tnala vidim lesen steber in kervav krog okoli njega, kosc-i tornjevih Sib so razstlani po tleh; j: biči z železnimi rei-ižicami in kavcijčeki, paliue in cepci leži zraven njega. — Na ta steber tedaj privezani bolečine izcliliujejo, ječe in pojemajo ubogi kristijani, ter ime „Jezus" kličejo, ketlar jim temi, palice, železni kavlji ali osti meso s telesa tergajo do golili kosti. Čemu pa oni dolgi leseni konjiček blizo stebra stoji sredi med valjarjema, okoli kterili so ovite vervi V — Zdaj urnem. Njega, kogar so raznic»arili pri stebru, temu konjičku položu na licrbet, za roke mu privožejo verv okoli pervcga valjarja ovito, za noge pa verv druzcga valjarja ; itoteni počasi obračajo oba, da se ubogemu terminu raztezajo kite, lomijo kosti in mu vsi udje stopijo iz sklepov. »StraSne bolečine! Cemu so oneugasnjeuc baklje zraven konjička? — Menda ž njimi svetijo trinogu, " kedar hoče gledati, kako se bolečine zvijajo ubogi tcrpiiii? — No, n(5, ampak zato, da z gorečimi mučenim igò raztegnjene ude in kervave rane. Pač primerno biadilo! — Da jim poviklajo bolečine, v rano jim vlivajo vriska (kisa, jesilia) ali pa jim jo potresaju s soljo. V ta namen tam-lo na tlulistojé posode, z vriskom in s solju napolnjene. Tam vidim ležati tudi železne ploščo, leseni s)d je ves ožgan okoli njih; kaj dolajo s temi? — eriči 80 je bili razbclili, da so jo mučencem na telo pokladali za gorečo oblago (flaštcr); ko so odpadle te plošče, ščipali so je Se z razbeljenimi železnimi kleščami da jo začvorčalo, kamor so vščenili. Pač ros, da so ti trinogi bili ljudje brez človeškega dcrca, vsaj divje zveri ne morejo grozo-vitnejšu liiti! Tuda zapustimo ta knrvavl oder in ogledimo si torg v drugih njegovih prostorih; tu so nam oči menda vendar odpočijejo Itervavih prizorov? Toda glej, tu stoje veš ala; na njih visi mnogo trupel, sapa ž njimi igra ter jo goni sem ter tje, teruo sklenjeno roke derže v ncbó povzdignjene. Kaj je neki bilo njihovo hudodelstvo ? Gotovo so bili tatjé ali roparji? — Ne, n«, kajti na vislictili visi deska, in na njej so zapisane besede : „Hi sunt chri- Btiani", t. ì. to so kristijani. — Zato si nikakor ne smemo prederzniti, z veSal sneti vaSih trupel! Kdo je oni mož; privezan na leseni kol? Mnogo puSčio mu tiči v telesu in glava se mu je že obesila na persi, kajti že je mertev. In zaWaj je neki moral dati svoje mlado življenje? Nad ^lavo žebelj derži deSčico, na kterej je zapisano ime in hudodelstvo njegovo: „Hic est Jocunaus christiamis", t. j. to je Jokond^ kristijan. Povejte mi, kaj pomenja ona čema zbunCena ^ča na tleh? Vse sem ter tj e lazi in gomazi, kakor da je mravljišče, in buči in sem ter ^e leta, kakor da je bučeln roj. Kaj je neki to? — O grozoviti ljudje! ~ Zbunčena gruča je Človek; zvezali so mu roke in noge, namazan ie bil s sladkim medom, ter izj>ostavljen pekočemu solncu ; bčele, osé, muhe, komaiji in vsa druga golazen se zbira na njem, na_ tisoče jih je izmed vsakega plemena ter ga pikajo do počasne smei-ti ; na njegovem životu ni mesta, kjer ne bi bilo zbodlje^a in rane. Še se giblje. Zdi se mi, da so to zadnji njegovi dihlj^eii; slišim ga z oslabelim glasom vzdihovati : „Gospod Jezus, oj, pridi vendar, pridi! — Zdaj greš — tù si — hvala ti bodi! Amen." — Zdaj bode vekomaj počival. Deska zraven njega ima zapisano besedo: „Christianus." „No, zdaj mu jo Gospod že nebeSko krono postavil na glavo!« Tam zadei slišim peti. Glej, ljubi bralec dva moži visita na križih; kri jima kaplje iz ran, morda že noč in dan visita, in Gospoda Se noče biti, da ju popelje v svoje kraljestvo; zato pojeta, da bi privabila angelje, naj bi prišli po nju. Edo mi more povedati, čemu je tukaj onih 20 sodov? Napolnjeni so s smolo, ▼ smolo je vtak-njena velikanska duša, iz duSe pa moli debel ves oglenel stenj. — Že vem : — to so baklje, kakorSnc je cesar Neron prižigjal, da je razsvetljeval rimsko mostno ozidje ; goreči stenj jc bilo telo Wistijanovo, zavito v platno z voskom m smolo napojeno, potem je bilo ti-uplo postavljeno v sod z razstopljeno smolo napolnien in potom plcitno K&ŽgAnOa — Prftv rcs^ veli' koduSni terpini, vi ste pač zadosti olja imeli v ave- tilnìcah, ko ste fili naproti svojemu nebeSkemu ženinu! Vi ste nam svetilnice visoko postavljene v cerkvi Božji. DaUe gredoè se mi jamejo ježiti lasje; kaj je to? — Po tleh so raztreseni udje človeSki; tu kos persta tam zapestje, tu roka tam kos noge, tu nos tam uho, tu izkroiženo oko tam izrezan jezik, sredi med temi udi pa leži straSno popačeno (pohabljeno) s kolesom poter to truplo človeško. Njego'^ so menda ti udje, bili so mu drug za drugim odrezani s topimi noži. — Toda, popačeno truplo, nikar naj te ne skerbé raztreseni udje, nikar so ne sramuj svojega pohabljenja, stvarnik ti je bodo vedel zopet zložiti veliki dan splošnega vstajenja ; on ti bode dodelil lepoto, kakorSne ni imel nikdo na svetu, kajti tvoje hudodelstvo je edino to, da si korščansko. — Nikw ne žaluj ! Tvoje kosti bodo tvoji bratje visoko častili ter je zakopali pod oltar. Kaj pati, neuLretna pošast tukaj delaš? Nikar me tako gerdo negledaj, bronasta podoba divjega bika. — Tu je namreč bronast, votel vol, vratca mu zapirajo trebuh. Skozi ta vratca se v tesno no-trino vtakne kristijan, pod volom se zakuri, da ogenj razbeli bron: ubogi človek s tožnimglasom jame klicati Boga, da mu dodoU voljno poterpljenje v tej razbeljenej peči; in prav ta klic je trmogu nwpri-ietniSa godba, ki mu bijo na uhó ; toda vendar Škriplje z zoomi, ker mora spoznati, da ga je kristijan zmagal — s svojo potcrpežljivostjo. Okoli tega čudiio oijovečega bika stojé visoke germadc; suho dračje komaj čaka notilca, da ie zadali. Neizrečeno lepo jo menda gledati plamen, ki kpfiko šviga in so spenja po germadi, da s svojim dimom zaduši kristijana, privezanega na kol, ki jo zasajen sredi germade. In kako krasen pogled je, ko so okoli in okoli sponjajoči se plameni zgrinjajo in rudečo razsvetljujejo obraz, ki z voljno udanostjo gleda v nebó. — To so žgalno daritve, njihov prijetni duh se dvimje y nebesa! — Tii jo pekel postavil svojo peč, da njen ogenj kaže svojo divjo moč, s ktero terpinči spoznovalce kerščanske vere in zmagovalce smerti in pekla. Tudi ognjena peß je tu, oboksina z opekami, toda v njej se ue peče kruh, arapak kristijani se mečejo va-nje, že marsikterikrat je iz nje donela Iivalna pesem kakor treh mladenuev v babilonskej ognjenej peči. Še niso pretekli štirje dnevi, kar je v njej bil sežgan Ar tak s i z mnogo drugimi; njihov pepel je bil raztresen na vse štiri vetrove. Zraven te peči stoji železna mreža, na ka-korSni so Rimljani celega vola pekli za svoje javno pojedine. Velike roglaste železne vilice z dolgimi roč-niki so k ustju naslonjene, ž njimi se neti ogenj in žgalna daritev obrača na njem. — ,,Mladi dija*kon Lavrencij, ti si bil pozneje tudi na takej mreži pečen v Rimu, zarad tega tvoje ime še današnje dni tako visoko slovi v cerkvi Božjej." — Tudi tukaj kristijan še leži na mreži, na pol sežgan in skoro sam ogel; gotovo se je slavno bojeval, ali Izgubilo se je njegovo imé. — l'oda ni ne izgubljeno, tam gori se sveti z zlatimi čerkami zapisano v nebeške mučenške biUcve, Bog sam jo je zapisal z lastno roko. Tam gori ga bodemo tudi mi spoznali, ako tudi nam ])og podeli milost, da srečno dokončamo svoj tek. „liliigor tebi, ki se s svetim Lavren-cijem sprehajaš po krasnih večnih livadah!" Ne le ogenj, ampak tudi mortvo kamenje je moralo zapustiti navadno svojo mesto ter pouuigati, naj-plemenitncjšej stvari Božjej — človeku — končati življenje. Glejte ta-legrič. Nagouiiljen jo tordi kamen in ))od njim počivajo kerSčanski junaki. Dolgo dolgo so bili torpinčcni, toda niso so naveličali muk, utrudil so je trinog ter vojakom dal ]iovcljo, s kamenjem lučati je, kakor pse. Zdaj pod kamencno j^omilo počivajo. 1'rav po zgledu sv. Štefana so tudi oni prod zadnjim svojim zdihljcjnm kleéó molili za svoje sovražniku. Nobeden so več ne gane. Kdor ni umeri za ranami, tega jo zmc^čkala teža kamenja. — Sladko spijte, sveti nničenci, vašo kri je zemlja že popila ter jo nesla pred sodnji stol Božji; ona ne vpije za maSčevanju, temoč za usmiljenje nevernikom in grešnikom. 12 let stari, kaj ti je, da ejte, glejte rane na njego- In ti, o deček, koma ležiš tukaj na tlóhV - G" vej desni strani; kri mu še kaplje iz nje na tla; Si-ruK, na obč strani briüen meč mu ju nekdo porinil v serce. — Alladi Iiiidodelnik, razodeni nam svoje hudodelstvo? Zakaj so ti vzeli mlado življenje cvetočih let? Saj je bila tvoja roka se jjrcšibKa, da bi bil ž njo že sukal meß ah bodalee; strup napravljati in zavdajati ž njim, tudi za to hudodelstvo si bil še nezmožen; povej nam torej, o deöko, in razodeni svoje zločinstvo? — Zastonj uakamo odgovora, kajti že je izdihnil svojo mlado dušico; pa saj nam več ni treba popraievati, glejte deska na njegovih persili nam pove njegovo zaclolženje. „Christianus" stoji zapisano na njej. — O srečni deček, nježna roža, ti si že presajen na vert nebeSki. Blagor ti! Vi pa, vsega zaničevanja vredni ncverniki, ali vas ni sram, da se bojite takih otrok? In Se toh niste mogli zmagati, vi divjaki s kamenimi serci! Sram vas bodi! Tù-le loži raznotera šara, čemu je neki ta? Čemu je to težko kamenje z železnimi krogi? V zraku visečim se obeSa na noge, da jim raztegne kito in sklepe med tem, ko je s paličicami tepó, dokler jim kri no zasede po vsem životu. — Ona butarica terstja pa ima namen, da se iz njega kolju špičasto dolgo iverje, ktero se obešenim zabada za nohti. O strašnih bolečin! Onih železnih oklepov, čeljad, in čevljev menda vendar nikdo no rabi, ker so odznotraj silno bodeči? — liimskim vojakom se ve da niso namenjeni, ali nositi jo morajo vojSčaki Kristovi, ktorim se trinožni gledalci posmelnijejo, ako yircsilnih bolečin ne morejo urno stopati v "njih. — VojSčaki Kristovi, no sra-nmjto in ne bojte se sramotno in bodečo oprave, ampak spominjajte se Jezusa s ternjevo krono. Ou hodi pred vami, da vas tolaži in ki-epčd. Toda zadosti bodi pogleda človeško grozovitosti ; iclimo iz mučišča in obcsišča, ktero jo iznašel in zidal sam pekel, ter podajmo se v sodišče, kjer smo popustili Lepida. Tu Hilarijan in Lepid sedita na počivalnici naslonjena na mehke blazinice. Hilarijan migno sužnjem, ki so stali pri vi'atih. Sužnji se priklonijo roke križema aa persih deržeS ter odidejo. Lepid in Hi-larijan ostaneta sama. Hilarijan povzame besedo rekoč: „8koro uganem, zakaj si danes k meni prišel, liubi prijatelj." Lepid: „Kaj, ali sižczaslišalliudobnegaHana? ÄU ti o morda žo izročil ukradeni zaklad?" Hilarijan: „Kaj zaklad? Kaj Hano? Ali nisi k meni prišel zavolj svojo žene Perpetue, ktera je bila preteklo noč vjcta med kristijani? Ako se no odpovó tej nesramnej kerščanskej ločini, ne more je nikdo rešiti sraerti, — tudi tvojo prošnje ne. — In to bi mi bilo jako žal zarad tebe." L e p i d : „Kaj praviš ? Moja žena tukaj v ječi, — kristijana? Hilariian, no imej me za norca, saj se sicer nikdar ne šališ ! Znano mi je sicer — toda to tebi, samemu skrivaj povem — da posebno ne časti bogov, pa saj jih tudi mi ne, k večemu na videz zarad neumnega ljudstva, — ali kristijanka, kristi-janka pa vendar le ni, svojo glavo zastavim!" Hilarijan: „Glavoizgubiš, če jo zastaviš. Perpetua je tukaj v ječi. Bila jo zunaj na gorah v puščavi pri kerščanskem zboru. Njen lastni oče Valerij jo bil včeraj sam tukaj ter jc svojo sužnjo Baso ovadil, da je kristijana, in tako je morda nevedoma in zoper svojo voljo pripomogel, da je prišla meni v roke tudi Perpetua. liano je zasledil kcrščunsko zbirališče in bil vodnik vojakom, ktori bo na gorah ^eli celo trumo kristijanov, in med njimi jo bila tudi Perpetua," Lepid: „To je pač žalostno! Tedaj liano je vendar-le tisti malopridnež, ki je toliko zmešnjavo naredil v mojc] hiši! Vse zaklade nam je pobral, zato sem ga da zapreti v tvoje ječe." Hilarijan: „Kuj, ukradel te jo ? — O izdajavcu lastne gospó je to jako verjetno. No, odmenil mu bodem pslužcno plačilo. Ako so mu dokaže ta tatvina, visel bode na vislicah, in to prav knialo!" „No, kaj bodeš pa storil zarad svoje ženo ? Zdaj So ni v pravej ječi, ampak le v zaporu, ker še ni dokazano njeno hudodelstvo; če pa sama obstoji, da Jo kristijana, no innrem jej pomagati, ampak moram JO vreči v težko ječo." — „Ali jo hoéeS videti? Dam jo pred té pripeljati. I^en mož si in oče njenega otroka! Ona te ljubi. Morda si ti tako srečen, da jo odrerncn od te nesrečne bedarijo. Ce se tebi ne dd odverniti, ni žena! Pa saj je plemenito omikana in ralilo čuti." Lepid: (Z glavo zmajajo.) „In vendar je tudi svojeglavna. Zadnji čas se nič kaj nisva vjemala v mislih. — A, zdaj mi je jasno. Jo, je, kristijana! — Prej je bila ubogljiva, ljubeznjiva in dobra, nekaj časa sem pa se me je nekako bala, ogibala, le celò vesela je Ibila, če me ni bilo domi." „Ljubi prijatelj, nočem jo več videti! Kaj mi je mar sanjave žene, ki vedno obeša glavo. Co je nedolžna, naj zopet pride k meni; če je pa kriva, stori ž njo, kar hočeš; ravnaj ž njo prav tako, kakor da ni bila nikdar moja žena. ' Nočem je videti. Cesarske postave so raztorgale najino zakonsko zavezo. Perpetua naj skuša, kaj bo jej naklonile njene sanjarije! Edino to, o Hilarijan, stori meni za ljubo: Terpinči Hana, dokler mi ne izroči ukradenih zakladov, potem pa ga daj obesiti, kakor se ti zljubi." Lepid ves razserjcn zapusti Hilarijana Najprej se podi v svoje poslopje, kjer se mu kmalo v vinu utopé vsa grenkoba, vse nepovoljne misli in vse skerbi. Celò grozovitnemu Hilarijanu se je čuden zdel ta človek, ki tako lehkega serca svojo ženo dà pod sekiro, in sicer ženo, zarad ktere bi si bil vsak plemenit kartaginski mladoneč štel za največo srečo, ko bi jo bil dobil v zakon. „To je mož brez serca in čutja, terd ko kamen," reče trinog Hilarijan ko odide Lepid, in sedo na sod-nji stol. VIL Poglavji. V ječi. Komaj Lepid odide od Valerij e vega gradil, že eden tistih poslov, ki so bili razposlani na vse strani, pride z mesta vernivši se ter sporoči Vaieriju, kar je ondi slišal o kerščanskem lovu pretekle noči, namreč, da se ondi za gotovo pripoveduje, da sta Per- petua in Perpete v tudi med vj etimi. „Govoril sem, — tako sklene svoje sporočilo — govoril sem celò z znanci, ki so z lastnimi očmi videli Fcrjpetuo, ko so jo zvezano ptljali. — O Basi ni vedel nikdo nič povedati." — Kakor strehi so te besede zadelo Valerija, malo da ni znorel. „Kje — Valerij naglo vpraSa —, kje so jo vjeli?" Sel: „Na gorah v puščavi." Valerij: „Kje je sedaj, kje jo moja hči, kjo je, poiskati ]o hočem, nazaj jo hočem imeti." öel: „V zaporu pri cesarskem namestniku je." Valerij so s pestjo udari ob čelu rekoč: „Jaz, bedak, kaj sem vendar storil? — Svojo lastno hčer, svojega lastnega sina sem rablju izročil? Ali sem oče? — Toda saj mi Hano ni bil povedal, da se tudi moja hči vdeležujo gerdih kerSčanskih zborov, C" rivai mi je, da je že tako daleč z mojo hčorjo. o, Hano, daj mi nazaj mojo hčer! — Ali kaj mi pomaga tukaj tarnati? V mesto moram iti, v mesto, moja hči, moja hči mora iz ječe, naj me stane tudi vse moje premoženje, in če tudi življenje; kajti kaj Ai pomaga življenje, čo mojega deteta ni več pi'i moni, da mi je sladi! —Kako dobra hči mi je zmeraj bila! Bila je punčica mojega očesa, tolažba moje duše. In zdaj naj bi bilo vse to zgubljeno, zgubljeno zarad zaničljivega križanoga Juda!" — In Valerij se vzdigne ter peš hiti v Kartagino. Kdor ga sreča, plaho se mu s poti ogne, kakor noremu, ter dolgo gleda za njim; kajti bil jo rnzmer-fienili las, oči so mu sem ter tje švigalo, hodil je zdaj hitro, zdaj počasi, sem ter tje je celò postajal. V mestu ga sreča in pozdravi marsikteri znanec) ali Valerij se no zmeni za pozdrav, ampak naravnost liiti v sodišče. iSkoro broz sape ves zamilšljen pridere v dvorano, in se še le zavé, ko mu straičiiik s sulico stopi nasproti iu zabrani dalje iti. „Kjo je moja Porjictua, pustite me do njo — na ves glas zavpije — na, tu imaš zlata, samo do njo me pusti, da jo vidim in govorim ž njo!" Zlato oslepi stražniku oči in sorc-c, zato stopi k vratarju, kteremu nekoliko prejetega zlata stisne v roko ter' mu na uho tiho zašepeta, rekoč „Pelji tega norca k ujetnikom pretekle noči, sy' naji to ne spravi v nobene zadrege. Zlato je zlato 1 Vzemi!" "Vratar peHe Valerija, ki se je tresel po vsem životu, po aolgem hougču na notranji dvor. Pred vratmi z debelim Selezjem okovanimi, se ustavi ter na nje poterka. Vrata za&kripljejo ter se obemejo na svojih tečajih; Valerij in vratar stopita v prostorno obokano sobano, in tù so bili vjetniki pretekle noči zbrani v raznih skupinah. Prece za vratmi stojé na straži itirje vojaki z dolgimi sulicami in s širokimi meči. Njihov posel je čuvati, da nikdone uide od tod, vsake tri nrc so straže spreminjajo. Jako lehak posel le tukaj bil stražnikom, kajti izmed teh vjetnikov nikclo ne misli na beg j zato so leliko opazovali vse čudne djanjc in nehanje teh vjetnikov. Vjetnikov, kakoršni so bili ti kristijani, še nikdar niso videli. Drugi preklinjajo ali psujejo ali tulijo in so jokajo, ali skušajo šiloma uiti: ti pa so vsi veseli, pojejo, molijo, se objemajo; da, nikdo ne bi pobegnil, ko bi vrata bila tudi odperta in brez stražnika. Drugi drugega spodbuja k veselju rekoč: „veselimo se bratje, in povzdignimo glave, kajti bliža se nam ura odrešenja." Valeriju ni treba z očmi dolgo iskati znanega obraza svuje hčere; izmed mnogih neznanih obrazov jo kmalo spozna. Ravno je klečala pred možem, ki vos navdušen gleda v ncbó. Nesterpljiv je Valeriju pogled tegamožd. Zdelo se mu je, da iz njega gredó bliščeči žarki. Ta mož je Aspazij. Valerij plano k svojej hčeri, oklene se jej okoli vratu, poljubujo jo na čelo, prime jo za roke ter na vcH glas zavpije: „Zdaj te zopet iniiiui, ljubo dete! Iirilke uro so mi bile ur(! ločitve od tobe! Po so bile inule sanje, da, le hude sanje so bile! Idi, idi. Perpetua, z menoj domu, k domačemu ognjišču, komaj tn čalca tvoj njcžni sinek. »Sladko jc šo spal, ko sem šel od doma. Idi, idi naglo od tukaj, tukajšnji zrak je nekako zaduhel, mračen intemoten; glej, oni možje tako čudno gledajo. Tii je vso tako ptuje, nikdo te ne ljubil Idi, mojo sercc, draga moja hči, idil Tukaj vse diši po smerti In trohnobi, verni se ▼ oSetovo hiSo, kjer te 5aka najprijetniie življenje. Perpetua idi e menoj. Kaj ne, da grei? Nikdar se ve5 ne ločiva, nikdar 1" Perpetui je bilo, kakor da se jej je približala huda pošast. Celo se jej nambne, težko vzdihne iz globoSme svojega aerea; težak kamen jej leži na sercu, tako da jej hoče počiti bolečine, z obema rokama si briSe oči; kakor da bi hotela vse, kar je videla izbrisati si iz spomina in potopiti v moije pozabljenja ; potem pa roke stegne proti Aspaziju, k^or da ga prosi reSitve iz tega vihaija; kajti sladko vabljive verige jo hočejo oUeniti, zapeljiv znan in priliznjen flas jej je odmeval v ufiesih in sercu, glas tistega, omur se je kot otrok tolikokrat ujčkala na kolenih, — glas njenega dragega očeta ! — Zdi se jej, da vidi, kako ljubeznjivo proti njej ročice vzdiga njeno nježno dete. Zdi se jej, da sli&i njegov klic: Pridi vendar domu, mati, mati pridi, nikar me ne zametaj, saj nimam na svetu nikogar, do čegar ljubezni mi gre veča pravica, kakor do tvoje, ^jti ti si me roula na sveti Te in enake prikazni motijo ubogo Perpetuo ter žugajo, zmagati jo. Toda kmalo jej svetli žarek od zgorej pregine serce, oni ogenj, ki popali vse, — ogenj svetega Duha. In burno serce se jej umiri, kakor se razburkano morje vleže po divjem viharji, ke-dar se svetlo solnce prikaže izza oblakov in poneha divja vertuna. Mimo se Perpetua vzdigne ter brani očetovega dobrikanja in slačfkanja, in odkritoserčno, resnobno toda dostojno pogleda očetu v oči rekoč: „Oče, za to ceno, ki ti govoriS o njej, se ne morem nikdar poverniti k tebi. Neizmeren prepad je med nama, ako ti ne stopifi na mojo stran. Jaz no morem k tebi, če tudi izgubim tebe, dragi oče, če tudi izgubim naj-draži zaklad na zemlji — svoje dete 1 Nikar me dalje ne skuBaj." „Kaj?" — serdito zavpije Valerij ter lomi roke — „^j, ali sem te zato vzredil, da meni, svojemu očetu kakor strupeni gad pikaS serce? — Ali sem zato toliko noči britkosti jpoln prečul pii tvojej postelji, ko si Be kot otrok bolna bila? Ali sem zato po no8i in po dneva spravljal zaklade, da sem ti je za doto dal? Ali sem te izmed vseh svojih otrok zato najbolj ljubil in negoval? Nebvaležnical ali mi tako novraSujeS ljubezen? Ali je mar to tista ljubezen, ktero uči vaSa nova vera? Ghrozna poBast je, ne pa vera, ako z nogami tepti najsvetejše naravne vezi, ako te ufii zaničevati svojega starega očeta, neSast delati njegovim sivim lasém, pèhati ga od sebe, ko k tebi pride beračit ljubezni? Perpetua, predno to storiš in mene pahnei od sebe, idi v puSčavo ter se uči od mladičev kervoločne^a tigra in grozovitne hijene, kako imajo otroci ljubiti svoje starile. Rečem ti: Postava, ktera zameta naravo in pamet, ta ne more biti sveta postava. — Baztergaj tedaj protina-ravne vezi, v ktere te vklepa ta grozovita verska ločina; loči se od volkulje, ki oh'oke terga od serca njenih stariSev; verni se z menoj in bodi mi zopot moja ljuba, ubogljiva hči, jaz pa hočem pozabiti vse, kar si mi hudega storila do zdaj. — Perpetua, idi na moj grad j tam te čakajo strežaji in strežnice, tam Bi gospa m gospodinja, tam lehko počivaS na mehkih blazinah. pa moraS klečati na terdem kamenji, železne verige vklepajo in žulijo tvde nježno mesó ter nečast delajo svobodm Rimljanki. Domà ne bodeS posluSala pogovorov sirovih vojBčakov, nikdor ne bode gerdo ravnal s teboj, na svoje povelje te bode vse E o rokah nosilo. — Tukaj kot sužnja sužnjev zdi-ujefi med sužnji; kmalo te cesarjev names&k po-khče ter obsodi k mukam. O, groze se tresem, če pomislim, da bode moja hči, moja ljuba hči, hči rimskega plemenitnika morala kot hudodelnica od vseh zaničevana v rabljevih rokah skleniti svoje življenje. Te sramoto nikakor ne preživim. Povej mi, fjubo dete, ali te uči očeta sramotiti tvoje serce, ki je nekdaj tako dobro bilo do mene, ali le nova vera, ki ti je pamet otemnila in zmeBala?" — Na vse te bodeče puščice in očitanja Perpetua odgovori rekoč: „Oče, zakaj me tako silno terpinčiš? Ali vidiš to posodo, ki tù kži?" „Vidim jo" odgovori Valerij. „Kaj ne, da je verček?" Perpetua vpraša. Valerij pravi: „Da, verCek je." Perpetua daHe vpraSa: „Ali jej morei dati ka-kovo dru^o imé?" Valerij odverne: „Kako bi jej dal drugo imé, ko vidim, da je pravi verček." „Prav tako, glej, oče — sklene Perpetua —jaz sebe ne morem drugače imenovati nego — kristijana, ker sem kristijana." Valern, spoznavSi stanovitnost svoje hčere, skoro obnori. Ves divji plane nad Perpetuo ter jej hoče oči izkopati v svojej togati. Toda kmalo so zopet zavó in jo izpusti, vciidar jo ie dalje muči: zdaj jo prosi, zdaj zarotuje; zdaj jo, prilizovaje se jej, otijema in poljubuje; zdaj jej žuga in s pestmi preti; "zdaj jo zusramuje in zaničuje, ob kratkem on stori vse, kar nm more navdiliniti hudobni duh, čegar slu^^abnik je bil. Toda vse je bilo zastonj. Perpetua ostane stanovitna, njeno ljubezni do Boga goreče serce junaSko odbije vso očetove poskuinje in tudi Perpetev se nikakor ne dd spregovoriti, da bi se vermi z očetom. Valerij, vse to videvši, ves togoten zapusti ječo ter odide. Perpetua jame zopet prosto dihati, poklekne, zahvali Bogil za težko zmago ter si stiskano serce olaj&a s solzami, ktere jej je iztisnil človeški čut; pa saj ni bila kamen, Tiila je hči, žena in mati! Kako bi bila mogia vse to zadušiti brez silnega vojskovala. Angel j i so te solze pobirali kot drage l)i-sero, da so jej ž njimi okinčali nebeško krono. — Nekoliko dni vjete kristijane piisté pri mini. Nikrlo jih ne moti "v njihovili molitvah, pogovorih iu premišljevanji. — Ta pokoj pa je podoben potuh-njoiicj tilioti na morji, napovedovavki silnega viharja. G«irjó mu, kdor jej zaupa! Strašen je vihar če "se kar vzdignejo v»i"v"fitrovi ter jamejo tuliti in erjoveti in priid seboj pciditi in derviti togotne valove, kteri H« spenjajo m zdaj naraSčajo do visokih gori, zdaj padajo v neskončne prepade, zdaj pa šume in pené se udarjajo drugi na drugega, tako da so razpraaé na milijonov milijone kapelj in z volikanükiini plavajočimi "barkami igrajo, kak"or z vertavkami. Vjeti kristijani so to dobro vedeli in vsak hip pričakovali rabljev, ki jih popeljejo pred trinoga. Zato so se z ninogoverstnim duhovnim orožjem pri-pravHali na bližajoei boj. Vsi so bili že pripravljeni. Le Perpetuo in njenega brata Perpetva nekaj še jako skerbi in teži, namreč to, da nista bila še kerSčena. — Bila je tre^a noč po njihovem vjetji; proti koncu druge nočne straže vsi vjetniki klečč okoli Optata, svojega škofa. Pred vsemi blizo nog sivega starčeka klečita mladeneč, komaj 20 let star, in blaga Rim-^'anka tudi Se v cvetočih letih. Bagrcna mdečica ]ima obliva obraz, živo hrepenenje jima visoko vzdiga persi, njuni serci se skoro slišite oiti, temno-sveue oči imata pobešene na tla ter roke križema deržita na persih. Vidi se jima, da česa pričakujeta; visoke, svete in božje misli JU navdajajo; nekaj nepopisljivega je videti nad njima. Ta dva sta nam že aobro znaua. To sta Perpetua in Perpetev, ki čakata svetega ker-sta. Kakor nekdaj kamomik kraljice Kandace Filipa tako tudi ona dva Optata prosita kersta, rekoč: „Glej, tu je voda, kaj nama Se brani, kerščenima biti?-' In Optat, perstén verček v roki deržeč, najprej vpraša mladenča: „Ali veruješ, daje Jezus, Sin Božji, tvoj Zveličar?" On odgovori: „Da, da, jaz terdno verujem." — „Ali hočeš tedaj kerščen biti?" — vpraša ga dalje Optat. In mladeneč odgovori: „Da, to je moja edina in goreča želja, potem pa rad umerjem." Na to Optat pod ti-ikrat storjenim znamnjem sv. križa zveličavno vodo zlije mladenču na glavo rekoč: ,,Jaz te kerstim v imenuBogaOčeta, inSina in svetega Duha. Amen." Zdaj pride Perpetua na versto. Nebeško veselje He vlije v njeno dušo, tako da ne čuti zemlje, na kteri kleči," in nikogar ne vidi razun šUofa Optata, kteri 80 jej zdi, da prod njo stoji kakor nebeški véliki duhoven. Optat jo vpraša: „Perpetua, ali veruješ v Jezusu Krista? ali" hočeš kerščena biti?" Perpetua odgovori škofu z rahlo šepetajočim dihom: „da, da, verujem in želim kerščena biti." Perpetua. G In aveta voda jame teči jej na glavo, iz oSi »C jej potoSé solze Bvetcga in sladkega ginjenja, m »ri tej priči se čuti a'SO prerojeno po svetem Duhu. Adi se jej, da jej navdihuje misel, n^ ga za kerstno darilo prosi milosti, da se mesu ne da premagati. V tem hipu bi Perpetua bila i-ada umerla, kajti nobenega madeža več no vidi na sebi, prepričana je, da je zdaj popolnoma zedinjena z Bogom in Bog ž njo in da bi svojo dušo vso čisto izročila v Božje roke; toda Bog je imel ž njo drug namen, odločil jej je dvojno krono, krono nedolžnosti in krono mu-čenstva. Perpetua se v svojej neprecenljivej sreči spominja tudi drage Base, ktera je tako serčno kopemela po toj sveti kopli. Nekaka otožnost se hoče polastiti njunega sercu, ker Basa ni doživela te sreče, toda kmalo se premaga in jame misliti tako-le: „Ali mar liočem Bogu očitati, da Basi ni spolnil serčne želje? Ali jo ni tako krasno, tako svitlo umil v njenej kervi ? — Odpusti mi, ljubi Jezus, moj Gospod, in tudi ti rauja Basa; saj si plemenitnejga od mene, vsaj si med njimi, ki pojejo pesem, ktere razun njih ne zna ni-lido peti, kajti devica si. Tebe krasi beli limbar in roža rudeča. Odpusti mi! Ti, nekdaj moja služabnica, zdaj moja gospd, prosi za me, da prejeto belo oblačilo neomadežano prinesem pred sodnji stol Božji, da tudi jaz dosežem zmagavno palmo, krono mučenstva, da pridem tje, kjer si ti, in da zopet vidim tvoje obličje. — Pa vsaj se mi zdi, da stojiS prav blizu meno, skoro čutim tvojo pričujočnost, če tudi ne vidim; menim, da te slišim govoriti, če tudi iie vidim, da bi se ti gibali ustnici. O, bodi mi S« |)rijateljica in varhinja, kakorSna si mi bila v življe-iiji'!_ Ohrani ljubezen meni, svojcj sestri na zemlji. tvoj ženin nima nič zoper toi" Te in enake misli so Perpetui vzhajale v sercu. Bila je prerojena v Jezusu Kristu. To se je sicer vse godilo na tihem, in skoro vse je klečalo, in vendar nikdo ni imel suhili oči. So celò sirovi, neverski stražniki pri vratih so poiieliali sem ter tje korakati ter so naslonjeni na sulice tiho opazovafi tn nebeški prizor. Dvema celò v sercih berem, da sta ncvoSIjiva bila vjetnikoiii. Rada bi bila priskočila in prosila: Sprejmite med sé tudi naju, kajti rajši bi z vami žclezje nosila iu umerla miičenike smorti, kakor da v 'temi tavate najni černi duši. Pri vas je svetloba, to vidiva," — In res, že dnigi dan sta odloSila svoje orodje. Nič več nista hotela stražiti svetnikov, češ, da so liudo-delniki. Hotela sta pokristijaniti so in sta pozneje tudi dosegla mučenSko krono. Ali sta pri Perpeto vem in Perpetuinem kerstu v resnici viuela nebeškci svetlobo in angelje krone deržeč nad njima, tega no morem terditi, vendar menim, da; to pa je gotovo, da jima je serci ginil sv. Duh. ,,Zdai pa Gospod Jezus Krist — reče Perpetua — pošlji nad me, kar le hočeš, na vse sem pripravljena s tv^o milostjo!" — Cesarski namestnik Hilarijan med tem, ko se je to godilo, ni počival, kakor morda misliš, dragi bralei-; temveč delal je priprave, da se precej po izrečene) sodbi izverši mučenje. Povsod je bil sam pričmofj. Pregledoval je ječe, ali so dosti varne, da mu kdo ne uide iz njih; dal si je pokazati vse mučilno orodje, ali je dosti ostro in močno; v shrambah jo obiskoval divje zveri, ali so dosti ljute in kei-voločne. Per\'o, kar Hilarijan stori, je bilo to, da ukažti etnike vreči v najglobokejše in najstrašnejše ječu; Kajti nobeden izmed njih se ni bil oglasil, da bi, česar se je nadjai, odstopil od kerSčanstva, in to ga je jezilo; da bi je omečil, zato ie pred zasliševanjem d& odpeljati v podzemsko zatume ]eče. Peti dan po vjetništvu se o nenavadnej uri na gloma odpró vrata, in v ječo stopi truma oroženili vojščakov in divjih rabljev, ko vjetniki klečč ravno opravljajo jutranjo molitev. Optat Očeta luči ravno prosi pomoči vsem za ta dan. „Vstanite, dvi^ite se, kerščanski psi — zacrjové ti divjaki — vstanite ter idite v ječe, ktere so namenjene njim, ki so obsojeni na smeri, ondi vam bode že prešlo petje in molitov. Čemu neki še dalje rediti vas, gadji rod!" Zdaj jamejo uboge jetnike z ročniki suvati in goniti vsaksebi kakor živino. Na to jim ilenó jio t j dvojno železje z dolami verigami na noge in roke. V najteže železje vkujejo slabotne in ženske. Potem je izženo ter peljejo po obokanem liodiBču, s itiri-voglatnim kamenjem potlakanem, do železne mreže, ki je ležala na tleb^ aa je mostila veliko luknjo ; ta mreža so vzdigne in kersčanska trama zapodi na kamenene stopnice, po kterih se gre v podzemske besnice. Vojičaki s peklenskim veseljem udrihajo po kerSSanskih herbtih m glavah, kristijani pa tiho prenašajo hude udarce, ne ene tožbe ni bilo iz ust živih svetnikov. Le kletvine in rotenje vojgčakov in rabljev in pa rožljanje verig in orožja zamolklo od-inevanjc v obokanih podzemskih prostorih. Po 50 stopnicah dospó pred debela s težkimi ključavnicami in ])ahi zaperta železna vrata; ta se odpró in zaSkripljejo, ker so bila rijasta; kajti že nekaj let sem ni bilo vjetnika v tej strainej jeSi. Vojaki prižgci baklje, ki pa noßejo nič kaj svetlo goreti v zatuhlem zraku, vendar je toliko razločiti, da je ta jama obokana s temnorujavim peBčenikom, prevlečenim z vlažno plesnobo; v stene so zabiti železni obroči, in tam v kotu Se na verigi visi kostje človeka, ki je morda ostrupelega zraka ali lakote in žeje tukaj izdihnil svoje življenje. Ta jama trohnobe ni še nikdar videla solnčne svetlobe, nje fie nikdar ni prepihala zdrava sapica. Toda ta ječa ni bila namenjena našim jetnikom, morali so le v globokejSo. Sredi jame je bifa okrogla železna ploSča; to vzdignejo vojičaki ter skozi luknjo na vervéh vjetnika za vjetnikom spusté v jamo v Hk.ilo vsekano. Tu je liil pravi pekel. Mertvaškc kosti raztresene po tleh, vseh verst gnjusobni červi in merčesi lazijo som ter tje. Vsa t.i golazen zdrami fiuui od zgoraj in nenavadna svetloba, ki jo dajejo liakljo od sebe, jej blešči oči, teme navajene. Kačo in gadje sapljejo novim doSleccm naproti, češ, da jih ni volja, svoje staro prebivališče prepustiti in mir dati tujim vsiijencem. Druga golazen pa se je poskrila pod mertvaškc kosti in v svoje luknje. Koga ne bi bilo strah in groza, stopiti v to jamo V Duh trohnobe došlecem sapo zapira in strupen zrak vlečejo v sé. Verh tega je pretesna za to- liko ljudi, komaj se gibljejo. In vendar sc jim je najprej vojskovati s strupeno golaznijo, da jo poteptajo in pomoré. Perpetuo groza strese, ko z vervi stopi na noge; pa saj m čuda; še v svojem življenji ni videla ječe. V krasnem poslopji rojena in izrejomi stanovala jo v visokih zračnih dvoranah in ležala na mehkih posteljah. — Hudi smrad, njen nepremagljivi gnjus do golazni, nadležno pikanje, nepretergljiva tema, gosti in zaduš-Ijivi zrak in nesteroljiva vročina, ki kmalo nastane zarad množice vjetih ljudi v tako tesnem prostoru, vse to omami Perpetuo tako, da skoro ^iride ob zavést. Da so ječe take, tega si nikdar ni mislila. Da, rimske ječe so pa tudi res bile sti-ašne. Kdor sc hoče tega prepričati, ta naj Ic v Bim gre v manier-tinsko ječo, kjer sta bila zaperta sv. apostola Peter in Pavel in več se nc bode Čudil, da je groza obšla njeSno, plemenito Bimljanko. Dan v tej ječi jo bil za Perpetuo iu vse drugo vjetnike jako liud dan, in le milost Božja jim je dtUti moč, da so sterpeli. Vojščaki poveznivSi železno ploščo na vhodno luknjo odidejo. Svetniki tiče v jami, kakor bi bili živi pokopani. Kar je Perpetui najbolj težilo serce, to je bila materina skerb. Med tem, ko so je to godilo v joči, kristijani zunaj joče tudi niso imeli pokoja, skerbeli so jc vjoti bratje, zlasti se jim jo smilila nježna Perpetua in stari častitljivi SkofT Zato so vcdiio lazili okoli ječe, kakor levinja okoli jame, v ktero jej ie padel mladič. Vedno so iskali znanih obrazov _meü Hilari-janovimi vojščaki in strežaji, kajti mnogi izmed njih BO bili kristijani na skrivnem. V roke so jim stikali zlata in srebra, da ž njim podkupijo stražnilcc, češ, da jinr povedo, kjo so vjetniki. Ko izvedo, da so pahnjeni v grozno smertno jamo, ni jim previsoka nobena'cena, dokler po svojih prijateljih pri podkupljivih nevercih ne dosežejo, da sc njihovim bn-tom osoda zlajša s tem, da je odpeljejo v drugo bolj človeško ječo. Žo BO jih jc mnogo pripravljalu na smert in 6u-spudu izročevalo svoje duše, čuj, kar zapahi za6krip-Ijujo, železna plošča so vzdigne, verv se spusti v jamo in po niej zabobni votel glas: „drugi za drugim naj se oklene vei-vi, da vas potegnemo iz jame.'| Kristijani storé, kar jim je ukazano. Najbc^ oslabeli in na" pol mortvi so Dili pervi na versti. ?o dovor-šencm delu vojiSaki uboge jetnike odpeljejo v drugo jcfio, v kterej je bilo vsaj dosti prostora in zdravcj-šoga zraka; "tujim odvzemu tudi tcäsko želczje, in bilo jim je pripuščeno, sprehajati^ so po dvorišču. Nikdi) jih več ne tcrpinči, in imeli so mir. Glejte, kaj zlato stori! Prokurator se ve da ni smel nič vedeti o tem. Toda znano je bilo stražnikom, da ima Ililai-ijan zdaj na moriSču dokaj opravila. In ko bi jo bil tudi zasačil, bili bi si že drugi dragemu pomagali iz zadrege. O Perpetuini materi in o mlajšem bratu še nismo spregovorili besede; marsikomu se bode čudno zdelo, da ju omenjamo Se le sredi zgodbe. Kje sta neki bila, da ju dozdaj nismo omenjali? Naslednja pripoved nam razjasni "to stvar. Antonija, Perpetuina_ mati, in njen mlajši sin Viktor sta "se bila pokristijanila žo pi-edPerpetvom in Perpetuo, toda skrivaj. Poznala sta Valerijevo gorečo navdušenost za neumno neverstvo, zato se nista hotela razodoti; da sta pa laže in brez ovire obiskovala korščanske zbore, našla sta že kakov izgovor, da sta ostala v Kartagini in jima ni bilo treba z drugo družino iti iz mosta nd grad. Antonija jc bila nekako plaha in boječa ter ni imela one serčnosti, s ktoro se je tako lepo odliko vala njena hči. Dokler se je dalo, ogibala se je vsega, kai- bi bilo razodolo, da je kristijana ; ravnala se jo |)n Jezusovih besedah: „Bodite previdni, kakor kače m če vas preganjajo v onem mestu, bežite v drugo." Skerbno jc pazilii "tudi na svojega ljubljenčeka Viktorja, dà ga ne bi predaleč peljala in poslodnjič izdala njegova mladostna gorečnost. In to jc bil tudi vzrok," da ceh» Perpetui m Perpetvu ni bila razodela tc skrivnosti. Prav tako je bilo treba ravnati o istem (■asu. Mati in oče nista celò svojim lastnim otrokom smela zaupati vsega; kajti vao naravuu vezi su raz-torgale Zveličarjevc boscdo: „Kdor bolj ko meno ljubi svojega očeta, svojo mater, svojega otroka, — ta mene ni vreden." Verli tega je Perpetua bila svoja gospodinja iu imela moža, ktercmu ni smela kar nič zaupati; Per petev pa je poprej vedno vlekel na očetovo stran. Materino prizadevanje, da bi bila kerSčanstvo vsadilü v njegovo aeree, njene gorke solzo in vročo molitve, vse je bilo zastonj in ni obrodilo sadii, — tako je mislila mati; ali ona ni slutila premembe, ki se je v lijem dogodila, odkar se je bil ločil od nje. Ona jo vsak dan molila zlasti za" ta dva otroka, in prav onsi jo bila, ki je Perpetui in Pergotvu npnadoma posluhi HngeUa keričanskega evangelija. Rovokat, Lepidov prijatelj, je bil iz Kartagine šel v Rim, učit se lepih umetnosti. Ni dolgo, kar jo, vernivSi se iz Rima, zopet prišel v Kartagino domi't. V Rimu je kmalo pustil tisto lehkomiselnost, ki ga jc podobnega delala Lcpidu;_ resno in goreče se po prime modroznanstva, da bi našel resnico; toda zastonj je je iskal v tempi j ih 30.000 raalikov rimskega mesta, zastonj je je iskal pri maliSkih duhovnikih, zastonj jo ju iskal v učilniciih neverskili modrijanov; vso, kar vidi in sliši, zdi se mu le votlo in prazni> brez jedra, vse gola goljufija samega sebe in druzih. Miru pokoja in resnice no najde nikjer. Nekega dno s kapitola*)' počasu koraka v ko-losejo ter molče premišlja spominke staro umetnosti. Pot ga pelje mimo mnogili templjev na levo in desno, pred njimi so krasna obokana hodiSča, sloneča nu visokili stebrih; pelje ga mimo ponosnega slavolokii äeutima. Severa in'Tita; pelje ga med mramorniuii podobami starorimskih junakov in imenitnih deržav-nikov. Tako dospe do kolosejc, največega gledišč-a (amKteatra) na svetu. Tii ae ustavi ter se premišljajo čudi obilju mramornili skal, ki jih jo lo sem nano sila in zidaje nakujičila roka človeška. V prcinišli«-vanjo vtopljen gleda v modri nebesni obok ter zdi *) Kapitol gliivui i-hntiki grail, inciitiiu turdnjiivn, -miM. uajviSih bogov, jc slul mi «Ivcli griuili. huje; kar blizo sebe zasliši, da nekdo stopa po pesku. Pogleda okoli sebe tor ugleda starega častitljivega moža, ki ves otožen in žalosten gre čez borišče, kjer je že na tisoče kristijanov ali z mečem ali po divjih zverinah izgubilo svoje življenje. Starček ima nad seboj nekaj tako mikavnega in skrivnostnega, da Ilovokata s silo vleče, nagovoriti ^a. VpraSa ga, česa išče na tem groznem oker-vavljenem terguV ^ Starček: „Česa pa ti tukaj iSčeS o tem nenavadnem času, ko mirujejo igre? Kaj jo tebe, mladeneč, iz mestnega šuma pripeljalo na to mertviSče?" Bevokat: „Zopern mi jo mestni sum, in tu je tako mimo, t^p tiho, zdi se mi, da se tukaj dobri, nevidni duhovi pogovarjajo z menoj. Kekako čudno mi je pri sercu, otožen sem, pa vendar tudi vesel; prelinja me tukaq nekako neznano hrepenenje in sladko upanje božjih reči." Starček: „Jaz pa sem le-sem prišel, da se spominjam onih, ki so brez orožja borih se z divjimi zverinami, da so pričali resnico. Jaz se čudim njihovemu močiiemu diihu ter jim zavidam hudi boj in slavno zmago." Bevokat: „Ali reu veruješ, da se kristijani bojujejo za rosnico?" Starček: „Vprašaš me, če res verujem? Glej, tudi jaz sem pripravljen, pričati resnico. Le ovadi me in izdaj sodniku, in sam se prepričaj, da resnici z lastno kervijo v pesek vpišem pričalo, kakor so storili oni, kterih kri Se vidiš na pesku. Le poskusi, če ti je drago." Bevokat: ,,Ne, tega ne, st^arček, s tvojo nedolžno kervijo si ne oskrunim rok. Oe pa ti resnico tako dobro poznaš, uČi me jo, kajti prav po njej tudi jaz hrepenim. Ze dolgo je iščem, toda doslé še ve^o znstoin." Na to jame starček Bcvokata govoriti na serco tako, da t<-i kmalo sklene, popustiti ncverstvo in po-kristijanitise: kajti razodel mu je starček, da je tudi on nekdaj bil nevemik in modrijan. B«vokat je odslé pogostoma obiskoval tega star-čeka in se kakor katokumon povemil v Kartagino. Nafiel je'bil v Rimu pravo modrost, ktcro jo pričalo na tisoče grobov i-imskih miičcncev v podzcmskili jamah ali katakombah. VernivSi so domu obišče Lepida, da mu izroči pisma njegovih prijateljev iz Eima. Morda je imel tudi namen .pridobiti ga korščanskcj veri. l'oda ne najde ga v Kartagini; ondi pa se snido ž njegovo taščo Antonijo, in ta ga polije na Valcrijev grad, kjer je bil Lepid z družino. DospevBi v grad, berž popraša po Lepidu, a dobi odgovor, da ne more še govoriti ž njim, ker ves pijan leži; in tako se Be-vokat pervič snido s Perpetuo. ßevokat Lepida in njegovo družino pogostoma obiskuje, toda kmalo mu je jasno, da se nič ne di storiti z nekdanjim prnateljom; pri Ferpetvu, Perpetui in Basi pa najde rodovitna tla in kmalo ima veselje, da je tri nove ovčice pridobil čredi Kristo-vej. Mašnik Aspazij doverli to, kar je bil pričel Revokat, ko je sam bil še katekumen. ' Vse to pa je bilo Antoniji popolnoma neznano. Lehko si toroj mislimo, kako jej je bilo pri seruu, ko Lepid k njej pridere z novico, da sta Perpetev in Perpetua vjeta med kristijani, ki so bili nectavno zasačeni v gorah pri službi Božjej. Neizrekljivo veselje jo prešine, ko iznonada izvé, da sta f'erpetev in Perpetua kristijana, kajti te sreče nad njima doživeti se nikdar ni nadjala, marveč je mislila, da ostaneta malikovavca, m prav zato ju je bila vedno nekako žalostna. Zdaj pa jej zablišči svetla nada, da bode mati dveh mučencev; in to jej vesolje toli-kanj_ vzvila, da ga skoro več ni mogla prikrivati Lepidu. — Kako rada bi bila precej tekla sreče voščit svojima otrokoma! Toda kako hoče ženska priti v ječo, ktcro stražijo divji vojščaki? To Antonija premišlja in prevdarja v svojem sercu, kar v sobo stopi Valerij in za njim sužnja s Perpctuinim sinkom v naročji. Valerij sužnji iz rok vzame otroka ter ga vea nevoljen svojej ženi verže v naročje, rekoč: „Na, tu imaš sad svoje neubogljive hčere, ktera bode na večno sramoto mojemu imenu, kajti glej, pokristi-janila se jo in že tiči v sramotivnej ječi. Ti pa stori z otrokom, kur huueš!" To izrekel zapusti ženo in odide v Bvojo sobo. Vni. Pogla\jc. Pogled v prihodnost iu uu oui svet. Antonija v naroìyc vzame Perpetuino dete, kle-rega so bili v zmešnjavi vsi pozulnli, tako da je bilo »koro oncmr)gIo v omedlevieali. Bila jej Je perva skerb, daje poživi; na to pokliče Viktorja, tla jo spremlja, ter z malim detetom v naročji hiti v ječo, češ, da mora videti svojo junaško hčer, čc tudi z življenjem plača svojo prederznost. Zlato menda že od nekdaj skoro vsaka vrata odpre, ž njegovo ]^močjo tudi Antonija kmalo pride do svoje drage Perpetue. — Perpetua med prišleci najprej ugleda svojega ljubega sinka; vzame ga, v svoje naročje, s sti-astjo materine ljubezni ga pritiska na svoje sercc, poljublja ga in poljublja, kakor dn je leta in leta ločena bila od njega, ter se dolgo in [iriserSno ž njim pogovana, kakor da jo umč. Se C, ko ogenj materine ljubezni nekoliko potihne, mater in brata zraven sebe zapazi. Ali so ju Je Perpetua pač razveselila! No, ne, marveč se jej, ko oči obcrne od svojega deteta, temen oblak vleže na čelo, kajti menila je, da se ej bliža nova skušnjava, ki jej bode težila vojskovanje. Kar iz ust svoje matere zasliši te-le besede: „Blagor tebi, moja hči, da te je Gospod Jezus vredno spoznal, zasramovancj biti zavolj njegovega svetega imena! Blagor meni, da sem tvoja mati!" Ko Perpetua ime Jezus zasliSi iz ust svoje matere, zdi se jej to tako neverjetno, da meni," da ni j)rav slišala, torej vsa sama iz sebe vsklikne: „Kaj, tudi moja mati je kristijana? Tudi ti, mati moja!*" „Da, da, moja hči — rahlo Antonija odgovori — in tudi Viktor, 'tvoj mlajši lirat." Na to globoko vzdihne, rekoč: „Le tvoj oče — le on še sedi v smert-upj sonyi." — Perpetua veselja vsa prevzeta vsklikne : „O pridi, pridi mati, sestra,' prijateljica, pi-idi na moje serce! Še Iß zdaj ti smem iis vac svujc diùc rcùi: muja mati! Odale si mi stokrat ljubša iii draža." „Pridi, pridi k meni tudi ti Viktor, in sczi mi v roke. Zdaj imamo enega Boga in Očeta, pri njem v svetih nebesih — v svojej pravcj domovini — se snidemo!" — Na to Pei-petua poklekne ter nadaljuje tako-le: „Hvala tebi, dobrotljivi Bog, hvala telii! Serce se mi veselja topi. Pa ne vem, s čem bi bila zaslužila toliko sladkosti! Gospod, dovelj, dovelj imam veselja, skoro ga ne morem prenašati ; toda nc, ue — očeta, svojega očeta Se pop'clam!" — Perpetua vstane in zdaj si jamejo novi kristijàni pripovedovati, po kterih potih se je dovcrlilo n ihovo spre-obernjenje. Mnogo, mnogo so si imeli pr povedovati, i-as pa je tako naglo potekal! V strahu, da bi pro kurator' sam utegnil priti v ječo, stražniki lamejo Antonijo in Viktorja opominjati in siliti na ocUiod. O, kako težka jc oila ločitev ! „Perpetua, ali se bove pač Se kedaj videli na tem svetu V" vpraša mati. „Morda že jutrašnji dau koncc stori našemu življenju. Kako mi serce tripljo pri tej misli!" Pri teh besedah jej v oči stopijo vročo Rolze ter se jej ulijó po licih. Viktor terpetiio za roko doi-žeč žalostno in po-bešenih oči stoji zraven matere. „O ko bi Bog dal — Antonija dalje govori — da bi še dalje na svojej strani imela tro]o svojih kcrščanskili otrok! Kiu iu predokus nebeškega veselja bi imeli v svojoj hiši. 1 oda, zgodi naj so volja Božja. 8aj na svetu tlako nimamo prave domovino." Te rahločutne materine besede Perpetui tako globoko sežejo v serce, da reče: „Mati, ne žaluj! Zakaj nii ne privoščiš krasne nebeške krone? 'Kratek ju "boj, plačilo pa večno! Glej, tebe hočo Gospod sicer Se pustiti na svetu, toda l'c )>omisli, da tudi ti kmalo pridcS za nami. Le eno prošnjo šc imam do tebe. Prevzemi skerb za mojega sinka, ki bodo kmalo sirota broz matere na svetu. Mati moja,^ bodi tudi njemu mati, kakoršna si meni bila. Cuj nad to nježno cvetico, da je no umori strupena malikovavska sapa. Pri tebi naj ga najdem, ko pridem p6-le, da vaju oba popeljem v neteSko kraljestvo. Mati, od tebe bom tirjala cIuSo svojega deteta. Bog mene vzame s tega sveta, torej mu bodi ti, kar sem mu jaz!" - „Da, da. Perpetua — mati odgovori — edina smert jo, ki ga more iztergati iz mojih rok. Brez vso skerbi bodi, kar premore moja moč in moja molitev, to bodem storila. To ti zdaj tukaj prisegam pred obličjem vsevednega Bogà." — Perpetua je bila potolažena in dete izroči v roke Božjo, ifa to se oborne k Viktonu rekoč: „Ljubi bratec! vidim ti serco keiTavetizarau mojih in tvojega brata bolečin. Berem ti v očeh, kako težka ti je ločitev od naju. Nikar naj to no zmaga naravna čut. Kaj uc, Fei-potev, da sva sredi terpljcnja vendar-le srečna in da vživava oni zveličavni mir, kterega svet ne moro dati. Bodi prepričan, da jo tolažba in vesolje tem voče, čem veče je te^ljenje. O nikar se ne daj zapeljati, da bi se Icedaj povornil v malikovavstvo. Mlad si le, hude skušnjavo te čakajo, zvite zanjke se ti bodo nastavljale, sladka vabila te bodo mamila, toda vsemu vsemu se upri in bodi stanoviten kristijan. To jo edini pot, po kterem srečno prideS tje, kjer so zopet vicbmo — in nikdar več no ločimo!" „Zdaj pa le idita! Alati vzemi mojega sinka zopet v svoje nai'očjc. Pustita me samo, tla pred Bogom zopet zberem svojega raztresenega duha, — da molim. — Z Bogom, z Bogom, moj sinek! Morda to več ne vidim na zemlji, morda te nikdar več ne stisnem na svme materino serco, ampak še le zgoraj v svetih iiebesüi." Izrekši še enkrat prav serčno poljubi dete, objame mater ter jo poljubi na čelo, liratu Viktorčeku pa seže v roko. Tako se Perpetua poslovi od svojih, „Zdaj jo pa žo dosti, nehajte vendar enkrat," zaronči čuvaj, stoječ ^)ri vratih, žo na pol odpertih. Viktor in Antonija odideta, vrata so zapró in zaklenejo; Porpetov in Perpetuji sta zopet sama. Perpetua poklekne v kot, razprostcrte roke vzdihe, oči v nebesa upre, na obrazu jej ogenj ljubezni in pobožnosti žari. Nikdo je no liioti. Uro so jej trenutki. In tako so jej je ječa — kakor je sama pisala — zdelo poslopje, ktero jej jo bilo ljubše od TBacega drugega na svetu. Ona ni nikomur mc^la dopovedati, kakoSno sladkost in tolažbo jej je Gospod dodelil v terpljenji. Posvetni ljudje nikakor ne morejo umeti, kakošno veselje in radost večkrat vži-vajo duSe, ki v resnici ljubijo Bogä, kajti nikdar še niso občutili, kako sladek je Gospod; zato letajo za posvetnim veseljem, ktero jim temje in želo zapusti v sercu. Perpetuo je mati Se večkrat obiskala in se ž njo pogovarjala o nebeakej domačiji. Tudi sinka jej je vselej seboj prinesla, da, več^at jej ga je Se celò v ječi pustila čez noč. Perpetui se je zdelo, da mu vdiha Božjega duha, zato ga je rada obderžala pri sebi, če tudi jo je motil v premišljevanji. Perpetev in Perpetua sta bila nekega dne do polnoči v živili pogovorih. Med drugim sta ugibala osodo, ktera ju č^a. Kar Perpetev reče: „Moja gospà in sestra! Ti si že velika prijateljica Gospodova, lehko ga torej izprosiš prikazni. Prosi ga, prosi, da ti pokaže j ali naju čaka terpljenje ali reSenje!" Perpetua, kì si je bila svesta, da e Gospod že večkrat govoril ž njo v zamaknjenji in jej skazal nenavadne milosti, obljubi mu spomiti željo rekoč : „l^i-coj io poterpi in moli z menoj ; jutri pa ti sporočim, kar mi razodene Gospod." Na to jameta moliti in prositi Boga, da blagovoli usliSati ju ter jima pokazati, česar si želita. In glej! Perpetua kar vsa oterpne in se več ne gane; oči j^ uledené ter se upró v nebo, lici jej obledite, sklenjeni roki sto vosku enaki. Podobna je klečečej mramomej podobi, kajti tudi dihanja ni čutiti več; le na sencih in vratnih žilah se 5e premika pretakajoča se kri, to in serčno bitje naznanja, da Perpetua Se živi. Toda njenega duha ni bilo v telesu, bival je v rajskih livadah — bil je na onem svetu. Že davno je bilo solnce vzSlo iz morja, stalo e že blizo na poldne, in Se je Perpetua na videz bi a v spanji in sanjah. Kar se rudečica vrača v njeni lici, ustni jamejo gibati se, kakor bi molila, in usta sladko smehljati. Kmalo potem zdihne iz globočine serca, punčica se jej zopet oberne na zemljo, oči spregledajo, ozira se okoli sebe, kakor bi česa iskala, duh se verne iz iinega sveta — Perpetua se zopet zavé. Že dolgo jePerpetev stal zraven sestre ter čakal njenega zbujenja. Želja se mu je tedaj spolnila. I^erva beseda, ki jo spregovori, bilo je vprašanje: „Perpetua, kaj novega si prinesla iz onega sveta?" Perpetua kazavec položi čez ustni, čeS, da to, kar ima povedati, ni za vse. Torej Perpetva potegne na stran, da mu na tihem pové, Kar jej je Bog povedal v prikazni: „Bila sem — reče — na onem svetu v neznanem kraji. Stala sem pred zlato, čuda visoko lestvo. Segala jc v nebó, ali bila je tako ozka, da je mogel h krati le en človek stopati po njej. Ob straneh so jej bila nasajena mnogoverstna ostra in Spičasta morila. Bile so sulice, meči, kopje in kavlji. Kdor ni jako varno stopal in vedno gledal na kviško, temu se je v glavi zvei-telo, spodersnil je ter padel na železna^ morila, na kterih je obvisel in žalostno končal svoje življenje. Lestvi v znožji je ležal zmaj neznane velikosti; zalezoval je one, M so hoteli stopiti na lestvo, ter strašil je in jim odgovarjal iti na-njo. Pervi, ki je stopil na lestvo, bil je Sat ur; "ta se je zarad naš sam prostovoljno izdal za kristijana, ker ni bil pričujoč takrat, ko smo mi bili vjeti. Pa üai ea poznaš, 'Perpetev; to je tisti krepki, visoki mladeneč, ki nas je pri vhodu v jamo vprašal za geslo. Priiedši verli lestve, obemil se je k meni, rekoč: „Perpetua, jaz ti hočem deržati'lestvo in ti uomagati na-njo, toda pazi, da te ne vgrizne oni kervoločni zmaj." — Jaz pa sem mu odgovorila rekoč: „Ne bb mi ne škodoval v imenu Jezusa Krista." „Zdajci ae zmaj potuhne in zleze lestvi pod znožje, kakor bi se iuene bal; jaz pa stopim čez-enj na lestvo in mu stojčč na ^lervem kimu starem glavo ; na tu sc više in više poiuičcm in dospem lestvi na vorh. In ko sem bila nu vurhu, o kako lep razgled se lui ju razgernil! Neizmerno velik vert je stal pred mčuoj, prijetne dišavo so z njega dohajale k meni; neštevilne meni doslé neznane cvetlice so razveseljevale moje oSl; z lestve sem stopila na vert in med samimi cvetlicami sem korakala dalje!" „DospcvSa sredi verta ugledala sem človeka sne-gobelih las in visoke postave. Sedel je in oblcSen je bil kakor pastir. Molzel je ovce in okrog njega stalo je tisoS in tisoč ljudi ^ oblečenih v bela oblačila. Ko az blizo mega pridem, on ^lavo vzdigne ter me prijazno pogleda rekoč: „Bodi mi pozdravljeno, mo]e dete. in pokliče me k sebi; meni pa se zdi, da mi ponuja grizljej sira, kterega je bil napravil ; jaz iz njegovih rok vzamem grizljej roke križem deržeč, in ga pokusim; vsi okoli stoječi odgo-voré: „amen." Na to sem zasliSala tvoj glas, Pcr-petev, ter sem se zbudila; v ustih pa sem Se žvečila neko sladčico, kakoSno, tega no vem. Ljubi brat, zdaj vea vse, kar som gledala. Serce mi pri-povedine, da ta prikazen pomenja boj za Krista zoper peklenskega zmaja, t. j., naše mučenje. Odpo-vejmo se torej nadi, dalje živeti, v kratkem zapustimo ta svet." Tako je Perpetua pripovedovala svojemu bratu. Perpetev to sliSavSi veselja zavrisne, kajti zabliučf mu nada, terpinčenemu biti zu Erista. Toda predno se zgodi, treba mu prestati Se mnogo terdih bojev. Kmalo po tem pogovoru se menja straža. Vojak, ki jo Be le v ječi spoznal, kaj so kristijani, in čudil se njihovej ljubeznjivosti, pohlevnosti in potorpcž-Ijivosti, skrivaj migne Perpetvu ter mu na uhó zu-iepeta, rekoč „Ubogi mlaaeneč, kako se mi smiliä! Kajti vedi, te dni vas pokličejo pred sodbo. Tako se govori no vsem mestu, in tum stotnik mi je to Covedal rekoč, da mu je doSlo povelje pripravljenemu iti, vas peljati prod sodnika." „Slepi mož — odgovori Perpetev — zakaj mene iinenujeS ubogega? Pač no umeS, kar govoriš. Bog te razsvetlil Da, prav ti si ubožec, ker hodiš v temi ter ne veš, kam ^eS. Mi pa vemo, kam nus pelje ta pot. Saj si mi smerti želimo,_ da nas popelje v krasno deželo na večno ženitnino. Vendar pa lepa hvala, vojak, Bog ti tvoje naravno sočutje poverni s svojim svetim Duhom. Zdaj pa hočem tvoje veselo sporočilo naznaniti svojim bratom in sestram. Gledaj in videl bodel, da me bodo sprejeli kot angelja Božjega." In Perpetev gre Optata ia Perpetui povedat, kar je ravno sbšal. Vojak se Perpetvu čudi in gleda za njim. Njemu kot neverniku bilo je nerazumljivo, kako se mlade-neč, ki bi lehko veselo živel v največej posvetnej složnosti, more veseliti tega, da mu je naznanil ker-vave miüce in grozno smert. Kako se pa še le začudi, ko sliši veseli vrisk, ki ga vjetniki zažen0 )o prejetem sporočilu, ter vidi, kako veseli se ob-emajo. Vesele pesmi zadoné v prostoru, kjer je sicer slišati le žalostno zdihovanje in obupno tago-vanje. V vojaku se zbudi blaga zavist zarad njihovega veseHa, ki jim puliti iz serca, ni manjkalo veliko, in bil bi vergei sulico od sebe in sredi med-nje planil s prošnjo, da ga imenujejo svojega brata in sprejmó v svojo druščino, kajti zdelo se mu je, da bi rad umeri ž njimi. Da tega ne stori, odvrača ga misel : mene grešnega, nečistega nevernika in vojščaka ne morejo sprejeti med-se, kajti mojih rok se derži prelita nedolžna kri, jaz nečisti se ne morem pridružiti — čistim. Ta vojak se ve da še ni poznal Kristovega duha; on ni vedel, da je Jezus iz nebes priäel na svet iskat iz|;ubljenih ovčic in da je najrajši občeval z grešniki. Glejte, glejte, divji in kruti vojščak se oberne v steno, da bi skril kesalne solze, ki mu jamejo točiti se raz lici. — Povoj mi, stari vojščak, kaj ti je serce tako omečilo, serce lu je bilo terdo ko kamen, ki se ni strašilo nobeno nevarnosti? — To je čudež! Tvoja duša je Kristu že pridobljena. Dobri pastir te je že zadel na svojo ramo, da te ponese v svoj hlev. Vi trinogi pa, pazite, pazite dobro! Preskerbite si kamenenih, železnih, jeklenih ali Se terjih stražnikov, da so pri ognji' mučenške ljubezni ne raz-topé kakor vosck. Da, tudi vi sami ai zatisnite oči, zamašite iišesa^ omračitc si um, sicer se zgodi, da bodete še sami molili Kriata! Toda ne, ne, duh Božji pihlja, kjer hoče, pri vas pa še ne pihlja. O, to je bUo veselje med ■vjetniki, da bodo kmalo nastopili pot v nebesa. Ker pa jih je čakal hud boj, v Kterem je filo za življenje ali smert, za večna nebesa ali za strafini pekel, boj zoper moč tega sveta in zoper izpufičene peklenske duhove, zato jim je treba bilo primernega krepčala. __ Jezus je __dobro vedel, kako hudi bodo vsi ti boji^ zato svojih spoznovalcev ni hotel samih pustiti v stiskah ; zato jim je prinesel kruh iz nebes — samega sebe, ter obljubil, da se bode on vojskoval na njihovi strani. In če je on ž njimi, kdo je more premagati? On vinska terta živi in dela v mladicah, On, vino^adnik sam tlači tiskabùco; mučenci imajo v Kristu biti ogenj bljujoči oroslani, premagale! pekla. To je Optatii znano, zato hoče sebi in svojim tovarfiem presKerbeti zadnjo večerjo za popotnico iz tega življenja. Bilo pa je nemogoče, v ječi obhajati presveto daritev, kajti prav zarad obha]anja te daritve so bili kristijam sumničeni in toženi, da koljejo ljudi in jedó človefiko mesó. Zarad tega so never-niki skrivaj opazovali vsa njihova djanja, in to so kristijani vedeli. Eo bi je bili ncverniki zasačili pri daritvi, bila je nevarnost, da bi bili presveto Refinje telo oskrunili s tem, da bi je bili vergli psom. Dijakona Tercij in Pomp o ni j sta si bua za mnogo zlata od stražnikov kupila prosti vhod v ječo do vjetih bratov, ktere sta pogostoma obiskavala, da sta jim stregla, t. j., je tolažila, poterjevala v veri ter ]im kolikor moč skerbela za polajfiavo v jetnifitvu. Omenjeni dan se torej Optat do nju oberne s profinjo, naj bi nju eden Bel v mesto ter Be danes vietnikom prmesel presveto Refinje telò, kajti utegnilo bi se zgoditi, da bodo že jutri stali na mučenfikem odru. Fomponij kmalo iz ječe odide. Spremljujmo ga. Tako naglo stopa, da ga komaj dohajamo. Priaeafii v oddaljeno predmestje obstoji pred nizko hifio. Njena sprednja stran je tako zanemarjena, kakor da se skoro podira. V zadnjem mestnem oddelku stanujejo, kakor nam se zdi, jako ubožni ljudje, pa saj je to predmestje prav za prav predmestje ubo^h. V tem preames^'i menda stanuje mnogo kristijanov, kajti nkoro na vseh hiSnih vratih vidimo maj-Perpetna. 7 Iiene križce nekako naSečkane, tako da {e more spoznati le kerSčansko oko. To bo hiSe, v kterih je prijazno sprejet vsak, ki potrebuje kakove pomoči. Pomponijgre na notranje dvoriSče poderte omenjene hifie; dospe vsi do vrat, z železom okovanih, petkrat poterka. Berž mu vrata odpre deček, to jc cerkven strežej; se 14 let ni star, in vendar mu na obrazu beremo pogum, kakoranega ima le on, ki je smerti že večkrat gledal v oči. Bil je pa tudi v resnici serčen; kajti že mnogo — mnogokrat je Telo Jezusa Krista skrivaj pod svojo obleko nesel bolnikom ali vjetnikom. Bil je zarad tega tudi na sumu, da je kristijan ; ostro so ga opazovali nevemiki ; toda nikdar se ni izdal. Njegova mirnost in vnimarnost je Se vselej prevarila o^ledulie. Tolike premetenosti se ve da niso slutili pri štirinajstletnem dečku. Pa saj je bil sin očeta, ki je življenje dal za Krista. Ali naj bi vejica daleč padla od debla? Kot zapu-Sčena sirota očeta mučenca bil je vzrejen na strolkc kerščanske občine. V terdih skuSniab uterjeni ker-Bčanski junaki so bili njegovi gojitelji. On pa se je tudi vrednega skazal svojih mojstrov. Omenjeni deček so Pomponiju ponižno prikloni, vrata skerono zaprò in grò molč0 za njim. Kmalo prideta do stopnic, ki navzdol peljejo kakor v podzemsko klet; po stopnicah dospeta do vrat; ta jima odpre vervca od zunaj nevidna in tako stopita v klet, v kterej ima prostor 20 oseb ; stene so opete z rudc-čimi preprogami; ob vsaki steni stoji po ena lesena klop, v sredi pa miza, drugega ni nič razločiti, kajti tema jo v tem prostoru, ker nikdar še ni videl solnčne svetlobo. Pomponij v ozadku odgerno preprogo ter jo zgane na stran, odpre mala vratca in iz omarice zablefiči luč iz malo svetilnicc, v ktcruj ^nri olje ; to je večna luč, tako imenovana, ker iiuč in dan gori večnemu Kralju na čast. Zraven svetilnicc stoji srcborna podoba guloba, v kljunčekn deržečega oljkovo vejico; pred podobo goloba stoji Sc nekoliko majlienih srcbcrnih posodic, zraven kterili ležite dve boli platneni rutici. >Stene te omarice so jirt'vIiH'fiii' z liMgriini. Pomponij in deček ponižno poklekneta pred omarico ter molita, kajti v tem golobcu je shranjeno iu skrito presveto telo Jezusa Krista. Ta omarica ju potem takem tabernakelj (sveti Šotor). Porvi kristijani ao jo imenovali Hišico svetih zakramentov. Pred to liiSico so nekteri cele noči preklečali in premolili ; to je bila tako rekoč zakladnica in skrivna kapela pervih kristijanov; toda le malo kdo je veilel za to bivališče Jezusovo, prikrivali so je mcnj zanesljivim, in menj razumnim zato, ker so so bali, da ga ne bi kdo bodi si kakor koli izdal nevcrnikom, kajti ti bi bili priliruli in oskrunili presveto skrivnost. Med temi, ki so vedeli za ta kraj, bila jc tudi blaga Antonija, Perpetuina mati. Qlejte je, taui le kleči. Pomponij odmolivSi vstane, odpro golobčeka, ix njega vzame presveto ReSnje telo za vjetnike, vloiti je v sreberno posodico, to dobro zavije v platncmi rutico ter si jo vtakne pod oblačilo in siccr prav na svoje serce. Na to zaprè golobčeka in izročivši ga dečku v daljno varstvo hiti k vjetnikom ter na tihem moli Gospoda, ktercga nese na sorcu. Ne zmeniväi se za nikogar in molčč koraka po mestniii ulicah, kakor veliki terpin Pij IX, ko jo 1848. leta iz Rima bežal v üaeto. Pomponij stopi v ječo, za njim idimo tudi mi; vse oči in serca jetnikov se oberncjo va-nj, kajti vsakemu je bilo znano, da je on živa monStranca, ki jim na svojem sercu nese Bogd. Vsi zdajci utihnejo in popadejo na kolena ter se vesele pričujoč-nosti Gospoda nebes in zemlje, svojega Zveličarja. Stražniki osupnejo nastale tihote, ne vedoči njene pomembe. Pomponij se približa Optatu ter mu skrivaj izroči skriti zalčlad, na to jetnikom izroči pisma, pozdravila in naročila od zunanjih bratov ter s Tcr-cijem odide iz ječe. Noč nastopi; polnoč so približa, vsi jetniki Se «"jojo/ nikogar ni grudil zaspancu. Od kod to_V Svojega Gospoda imajo pri sebi, in berž ko ne jo bila to zadn a noč pred njihovo smertjo. Sleherni ima torej mnogo povedati in tožiti svojemu Gospodu, mnogo prositi pričujočega Zveličai-ja. Strainika sedita na klopi pri vratih. Dolgo se toda zaspanec m vendar premaga, tako sulice odložita potem terao in sladko zaspita, naslonjena na vrata. Angelji Božji, ki öujete nad naiimi vjetniki, čujte tildi nad stražnikoma ter jn zibajte v sladkih sanjah, da so ne zbudita, saj je tukaj prav tisti, pri jSe^ar grobu so stali stražniki; ti mu niso mo^li zabraniti vstajenja. On zmagalec pekla in smerti je ----------, jjj^ jjjpg odvzel; ali mu je Sana, da ne bi mogel varvati je slavno zmagal in , mar zdaj moč prikra svojih dra^h otrok? Stražnika, le spita le, le brez vse skerbi smer-čajta, saj vesta iz lastne skuSnje, da vama ne uide o in ne pobegnejo ti vjetniki, če bi jim bila pusti a tudi odperta vrata. Pa vsaj je tudi boljSe, da spita in smerčita, da vama oči ne bode žalil pogled Najsvetejšega. _ Sveta tihota kraljuje v ječi. Vsi leìé na obličji, kajti zadnjikrat se ima vsem presveto Telo Gospodovo podeliti za popotnico v večnost. Vsem so prav razločno v sercu odmevale besede Jezusa Knsta: ,,Glej, pred vratmi sem in terkam." Sveta vera se jim oživi, sladko upanje je napolni, goreča ljubezen 'in hrepenenje se jim vname, ogenj nabožnosti jim zagori na obrazih, in če tudi nikdo ne spregovori ni besede, vendar v vseh sercih glasno in močno doni, tako da je sliši in umé Gospod. Odmeva jim pa tudi Gospodov odgovor: „Veselje mi je, biti med takimi človeškimi otroki. Otročiči, ne bojte se. Jaz sem, mir vam bodi." Zd^ Optat_ razgerno posodico, ktero mu je bil izročil Fomponij, iz nje vzame presv. ReSnje telo terjevjotnikom pokaže rekoč: „Glejte, jagnjefiožje!" Po odmoljeni očitni spovedi Optat najprej obhaja samega sebe, potom vse druge po versti. — O koiko solz ljubezni jo bilo prelitih veselja, da je je tudi v ječi Gospod obiskal in se zcdinil ž niimi. V tem trenutku jim ne hodi na misel, da so v eči, in ničesar ne vidijo, kar bi je spominjalo ječe, kajti ječa, — ta se jim je spremenila v cerkev, v nebesa. Vsakemu se mi obrazu bere naslednja molitev: „Zdaj G,, o Gospod, svojega služabnika le spusti t miru, jti moje oči 80 videle zveličanje. O Gospod, oèisti me, posveti me, poterdi me, napolni me s svojim duhom in pripelji me k sebi! Gospod, v tebi in s teboj biti želim v življenji, v boji, v smerti in po smerti vekomaj! O Gospod, nikar ne pripusti, da bi peklenski sovražnik zmagal tvojo zaznamovano stvar; Gospod, tvoj hočem biti, tvoj na vekomaj!" Tako so mislili, tako čutili', tako molili vsi, po- J)olnoma vtopljeni v Gospoda v svojem sercu. Še e zlati žarki, s kterimi je vzhajoče solnce pozdravlja skoz okna, je zdrami iz svetega zamišljenja. Stražnika sta se bila zbudila, predno jo prišla m-a, o kterej so se menjale straže. Misleč, da so jetniki pospaii, odideta, ko ob odločenej uri druga dva stopita v ječo na njuno mesto. Vjetniki so spali, toda le za zunanji svet, v njih pa je bedelo pravo življenje. Perpetue čaka hud duSni boj. Valerij dobi sporočilo, da se njegova hči morda se danes postavi pred sodnji stol. V njem se zopet zbudi očetovska ljubezen z vso svojo močjo. Naglo se od])ravi od doma, da le enkrat poskusi vse, k^ar mu vdihuje strastna ljubezen do hčere. — O nenavadnem času se ječa odprè. Vjetniki že mislijo, zdaj pridejo rabeljni, da je odpeljejo pred Ililarijana na sodbo. Kar Valerij, tugovanja bled in medel, omaho-vaje stopi v ječo. Njegove oči berž najdejo Perpetuo; na^lo se jej bliža, strastno jo zgrabi za oblačilo, da bi ]o vlekel iz ječe, ter jo tako-le ogovori: „Peqjetua! imej vendar usmiljenje z mojimi sivimi lasmi, usmili 80 svojega očeta, ako sem vreden, da me imenujeS očeta; usmili se njega, ki to je redil do cvetočo starosti; usmili se njega, ki te je bolj ljubil, kakor vso drugo svojo o&oke. O nikar me no sramoti pred vsem svetom. Glej vendar svojih bratov, glej svojo matere in stare matere, glej svojega nježnega sinka, ki ne more živeti, če mu ti oamerješ. Premisli si vendar, in nikakor ne škoduj nam vsem zarad sebe; kajti vsa moja rodovina jo'brez vse ve- Ijave pred svetom, ako se tebi zavolj kerSčanstva skrivi le cn sam las!" Valerij izgovorivši Perpetui poljubi roke, verže Bc pred njo na kolena ter jo, pozaDivši, da je njegova liöi, ilité imenuje svojo gospa. — Te besede, govorjene v neizmerne]' ljubezn]ivosti, Perpetui kakor ostri in razbeljeni meč preg oboko snžejo v serce. Bila.bi onemogla, da se ni v tem liipu spomnila križanega Jezusa in njegove matere, ko je žalostna stala pod križem. Perpetui je te-d.aj bilo usojeno, da ]C tiidi ona okusila en del te bolečine. Kako se jej smili sivi oče, kajti on sam izmed vse rodovine in pa terdoserčni Lepid se ne bo-dcta mogla veseliti njenih bolečin! Zato ga jame tolažiti, rekoč: „Na mučenskem odru se to zgodi, kar Bog hoče, kajti vedi, naša osoda ni v našili, ampak v Božjih rokah." In ko oče vidi, da so zastonj vse njegove prošnje, zarotovanjc in jokanje in vsa Ijubeznjivost, težkega in žalostnega serca odide. Pa tudi v Perpetui se vname vihar in straSen duSen boj; tako jej tolče in vtriplje serce, da jej hoče počiti. Toda kmalo so jej poverne zveličavni mir, kajti v njenem sercu bedi in počiva On, ki je voze se po morji zapovedaval vetrovom. Na njegovo mogočno bc sedo se vlcže dušni vihar in namesto njega nastop tiliota 8 toliko tolažbo in zveličavno račlostjo, koli koršne Se nikdar ni občutila Perpetua. In to jo trn jalo celi dan. Perpetua je bila kakor vedno zamak njuna. Vm» znamenja hudega boja so zginila z nje nega bledega čela. — To je sled Gospodove moči. IX. Poglavje. Sodniška zaslislia. Dan pntcm, ko je Valerij zadnjikrat v ječi obis-kal_ in odgovarjal l'erpctuo, vstalo je v "Kartagini veliko Bumenjo iu nenavadno gibanje po mestnih ulicali. Oddelek za oddelkom dobro oroženih vojißakov hiti ^roti sodnjej liiSi na terg; z vsakim oddelkom gredo tudi rablji. To so ti divji, na pol nagi linisti solnca ožganih obrazov, korcnjaSkih mišic in kervo-löönili oči; razgaljena polt se jim sveti, berž ko ne so namazani z oljem in mastjo ; hndobno smehlja o ac kažejo svoje bele, ostre zobé, kakor da bi si jo bili danes nulaSč nabrusili za grizenje. Želja po mo-ritvi se jim bore na obrazu iz vsake giibo. IJič človeškega ni videti nad njimi. Pogoste vaje v razno-verstnih grozovitostih so jim priljubile mučenje, rezanje, žganje in moi-jenje. Cvijenjo, zdihovanje, in stokanje tcrpečih kristijanov poslušati, bilo jim je pravo veselje, ktero je je spodbujalo Sc na hiijSo grozovitost. Žalibog! da so na svetu taki živinski Qudje, ljudje Se hujši od divje zveri. In prav taki so bili rablji neverskih trinogov, taki so bili tudi ti, ki je videmo iti z vo aki. liili so taki, kakor bi Sli na ženitvansko po edino ; pa vsaj jo tako tudi bilo._ Vina so pili, kulikor so ga lo hoteli, tako da so bili žo na vse jutro pijani. Njihovo ukanje, vpitje, tuljenje in erjovenjo je delalo hrum in Sum po vsem ničstu. Toda tudi iz hiš deró ljudje v prazniških oblačilih. V celih trumah zbrani stoju po ulicah; zdaj ta, zdiy ta pripoveduje, kar vé, drugi pa moluó poslušajo. Velika slovesnost mora danes biti, kjer si že bodi v mestu; sicer ne bi toliko ljudi danes pohajkovalo, ka ti v nobenem koledarji ne najdemo zaznamovano, da bi bil danes praznik kakovega bogii. Trume jo vder» na sodniški terg. Ondi se mora danes obhajati kaj posebnega, da toliko ljudi tjo vleče. In res, taka jo. Napovedana je bila zaslišba kcirSčanskih vjetnikov na danes opoldne. Tedaj že o tistem času jo bila, kakor Se dandanes, navada, da jo mnogo število lenuhov izmed imenitnih in nizkih stanov, mnogo radovednih in kervoločnih ljudi zbiralo sc pri izverSevanji smertne kazni. In prav danes so je seSlo neizmerno ljudstva, kajti pred Bodnjim stolom ima stati mnogo oseb, in to imenitnih in šo colò ženskih izmed plemenitih mestnih ro- do vin. Edo I če količkaj utegne, ne bi hotel torej pričujoč biti? Že dolgo bo z nekako nepoterpežlji-TOBtjo pričakovali tega dne in cesarskemu namestniku celò že očitali, da je vse prepočasen in prelen v tej stvari, če tudi je dnevu ponočne ure dodajal, da je pospešil in kar moč naglo doveršil to preiskavo. Toda danes je bilo vse pozabljeno, namestniku odpuSčeno — in ljudstvo zadovoljno. — Vjetnikom se jed prinese t ječo; se pa niso vsi povžili slabe in pičle iužine, že se odpró vrata in v ječo prihruje truma rabljev in vojakov. Kakor iz enega gerla veselega serca vsi zabrumé: „Vstanite, vstanite! psi na noge, pred sodnika, saj je vendar že čas; dolgo so vas pitali kakor pre-siče — Kaj se obotavljate ? Ali se mar bojite, smerti pogledati v oči? Ali se tresete pred mukami? Se ve da, drugače je tukaj mastiti se, drugače pa na tezalnici ležati ali svojo glavo dati pod sekiro, drugače na križu zvijati se. Kikar si ne dajajte toliko opraviti med seboj, ura vam jo odbila, dotokli so vaSi dnevi. Gadji rod, saj ste bili menda vendar že dolgo skupaj, čemu to objemanje, čemu to cvi-leče poslavljanje, saj pojdote vsi na oni svet, tam v kraljestvu temo se zopet vsi najdete. No, idite, idite dalje, daljo pred sodnika 1" In tako divja truma še toliko časa ne dovoli vjetnikom, da bi se bili vsi bratovsko objeli, — njim, ki se morda zadnjič vidijo v tem življenji. Njihovi prošnji, da bi še malo počakali, divja truma oagovori s tem, da je jame z nogami suvati, s pestmi biti in 8 sulicami drogati. „Z Bogom, z Bogom! molite, terpitn, nikar ne omahujte! — Nikdo;_ — dà, dà." — To so bile zadnje besede, s kterimi so vjetniki drug drugega 80 spodbujali, in šli so v versti iz ječe; njim ob desnej in levcj pa grcdó oboroženi vojSčaki, kteri je ženo pred sodnji stol, kjer jih jo liilurijan žo komaj čakul. Po vseh ulicah in tergih, koder so gnali vjet-nike, bilo je radovednega ljudstva glava pri glavi; pa no le to, ampak muogo jih zleze in lastovkam enako visi tudi na Btcbrih, mimo kterih so morali iti vjetniki, in Se celò strehe so polne ljudi, ki hočejo videti nove žertve neizprosljive pravice. Mimo množico grcdoč slišimo marsikaj govoriti. Naj tukaj zapišemo lo nektere pogovore: Pervi: „Glej, glej, kdo je oni častitljivi sivo-glaveo, pervi v dolgei versti?" Drugi: „To jo Op tat, véliki duhoven te preklete ločine. Kaj ne, ni mu nikakor videti, da je tiger skrit pod tako častitljivostjo ; k^ti on derži nož, ko ti zaverženci koljejo ljudi; on je klavec, on pervi pije kri, on pervi odreže in požre kos mesa." Fervi: „Če je temu tako, nikakoršnega usmiljenja ne morem imeti ž njim, če tudi je žo star sivček." Drugi: „Prav tako je, kristijani koljejo ljudi, in on je njihov predstojniL" Pervi: „In kdo je imi-le, precej za njim, oni korenjaški, močni in pogumni mož? Moral je vojak biti svoje dni, tako serčno in živo koraka." Drugi: „To je rimljan Aspazij, drugi duhovnik. Àli je bil vojak ali ne, tega no vem, to pa vem, da je bolj zvit od lisice in marljiviši od Optata. On je prav za prav duša tej ločini. Več ko dvajsetkrat je že ušel zanjkam cesarjcvih oglcduhov, če ravno so mislili, da ga imajo že "v pestéh, — in ti so, kakor sam dobro veš, kos svojemu poslu. Pravijo, da je čarovnik." Pervi: „Jaz stavim, da ta mož ne bode omahoval. Na obrazu se mu bere veselje in bojažeHnost. To bo veselje, poslušati ga pri zasliševanji. To bo Hilarijan imel opraviti ž njim! Nikakor ne veija-mem, da mu ta mož dolžen ostane kakov odgovor. — Toda pustiva ga in ogledujva rajši ono mlade golobrade obraze, ki gredo za njim. S temi obravnavati sodbo, to bode liilarijanu igrača, kajti komaj so pesternam prišli iz rok." Drugi: „Počasi, prijatelj, jako bi se utegnil motiti. Prav ti mladenči so večkrat, kakor divji konjiči, ki kakor slepi gredó v ogenj in deró čez skalovje. Jaz to mladine sicer no poznam, obleka pa in njihovi nježni obrazi kažejo, da so plemenitega rodii." Tretji: „Jaz pa vso Stiri dobro poznam: porvi je P or pet e v iz Valerijeve rodovine; drugi je Re-vokat, blag mladeneö, ki se je v Rimu učil mo-droslovja in govorniške umetnosti; ondi pa je bil zapeljan in zapleten v to lo6ino; tretji je S a turn in, Sekudul pa čcterti; vsi Štirje tedaj iz plemenitih rodovin." Drugi: „Jaz nikakor ne morem umoti, od kud to, da tako slepó v to prokleto vero deró prav oni, ktero je boginja srečo obdarila z vsemi svetnimi bla-godari. Ona mora v sebi imeti neko čarovno niou. — Zdaj-le pride cela versta mož, kterih no poznam. To bo opravka za rablje; kajti ta rod je kaj terdo-vraten. Ne zgodi se lehko, da bi se kcto iznezvcstil svojej veri. — Glej, glej, zdaj pridejo ženske." Pervi: „Kako krasna je perva, prava rimljanka; vse naSe mesto nima lepSo in blaže gospe; danes je siccr nekako bleda in iipadla, toda kaj urno stopa, skoro komaj jo dohajajo vojaki. Vsa Earta^ina jo Soznà, to je Perpetua, Valcrijeva hči, žena Lcpi-ova. Stavim, nikdar no bi bila zabredla v to vero, da Lepid ni tak pijanec. Pravijo, da se ne dii nikakor pregovoriti. Njen oče je že vse poskušal, da bi jo odvcrnil, pa vse zastonj. Škoda za to blago, lepo gospo, gotovo Skoda, da prido divjim zverinam v zobe; kajti šepeta se po mestu, dn fiodo k zverinam obsojeni vsi, ki se ne vernojo k bogovom." Drugi: „In ženska, ki gre za njo, kdo je ta? Po oblačilu bi bila zopet ena omoženih. Skoraj bode treba paziti na žene, da nič no zvcdó o tej novo j veri, ali da boljše rečem, o tej brczbožnosti, kajti srav one gredo za to vero kakor bčolc za medom, iiz no vem, da so možje tako brezskcrbni, da svojim ženam pripuščajo vso, kar ono hočejo. Jaz bi pri svojej ženi kaj takega gotovo zapazil; prodno mi zabrede v to norčavo vj-ažo, zaprem jo, da sci mn ne gane iz hiše. — Ta žona je videti jnko plaHiia in boječa, ta mislim, da odpade. Lilcj no, kuko ju že oslabela, komaj hodi za svojo tovarnijo." Tretji: „To je zona mojega soseda, ni dolgo, kar jo omožona; njen mož jo rimski deržavljan, iinč jej jo Felicita."' Pervi: „Hvala za razjasnilo. — No, zdaj so vsi ili mimo nas. Lop tro^ jih je! In to sami ko-renjaaki ljudje, ljudje iz viših stanov in imenitnih rodovin, ljudje, kterim se no dà očitati niß drugega, kakor to, da so slepo udani tej ostudnej veri. O, kako žalostnih časov smo doživeli!" Ti in enaki pogovori so se plctli po vseh ulicah in tergih, po ktcrin so gnali kerSčanske vjetnike. Vsaki je hotel kaj reči in opaziti o njih, vsak jo je ogledoval bistro ko ris. Največ radovednega ljudstva pa je bilo zbranega na sodniškem tergu, tu so je vse terlo in šumelo jo kakor v panji pred rojem. "Že cnckrati je bil Hila-rijan vstal s svojega sedeža, težko pričakovajo vjet-nikov; vojaki niso mogli naglo preriniti skozi množico, ki je stala po vseli ulicah in tergih in vojakom ven in ven klicala: „počasi! počasi! da vidimo vso vjetnike!" Ko Perpetua stopi na sodiSče, od ust do ust za-doni glasen šum: „Glejte, glejte, to je ona, to jo Perpetua"; in tisoč in tisočkrat se ponovi klic: „Pcr-petiui. Perpetua", in vseh oči so samo va-njo obernojo. Že stoji Perpetua na odni pred sodnikom. Bilo jo moč videti jo od vseh strani, brez strahu in jasnega obraza pred njim stoji. Ililarijan vstane s svojega prestola, sodniški hlapci t. j. možje z butaricami čibic, sredi ktcrih je tičala sekira, mu ob strani stoje. Ti stopijo prav na kraj spalirja (zastora), polovica na desno, polovica na levo, PTilarijan pa sredi med njo. Hilarijan z roko migne, in na oaer stopi mož, v rokah deržeč veliko bronasto tablo, s ktere jame v latinskem jeziku na ves glas brati to-lo: „Postava božjega cesarja Severa:" „Žo naši predniki so zoper brczboS^.no kerščansko ločino dali ostre postavo, toda že nekaj časa sem se več no izvcrSujejo in kristijani no kaznujejo, in to zanaSaje se na naSo miloserčnost ; zarad tega se jo ta gnjusna vera menda z nova pričela kazati na več krajih našega ccsarstva, tako da so zapuščeni in skoro prazni templji naših bogov. Zato pa so nas bogovi obiskali z mnogimi velikimi nesrečami: Reke — zlasti pa Tibera v Bimu — je stopila iz svo struge ter se razlila čez svoje bregove in narast a do mestnih zidin; — Nil Egipta, nase žitne založnice, ni pognojil, ker ni preplavil polja; nebo jc obstalo v svojem teku, potresi so straSm ljudi, lakota je tcrla, kuga pa morila Človeštvo. Božji orakli, zlasti delfski, povprašam o vzrokih teh nesreč, dali BO odgovor, da so teh nesreč krivi edini kristijani. Pomorite in zatrite je — so rekli — pa nehajo vse nesreče. Skerb za blagostan naših ljudstev nas torej sili, da se odpovemo miloserčnosti svojega serca, in z vso ostrostjo ravnamo po postavah zoper to ločino. Zato ponavljamo vse dosedanje sklepe božjih cesarjev, svojih prednikov, zoper kristijane ter namestnikom svojim po vseh pokrajinah svojega prostranega cesarstva ostro ukazujemo, da zalezujejo to ločino ter jo zatirajo z mečem in ognjem in z vsemi sredstvi, ki se dajo izmisliti. V najpolnejSej meri jim_ v roke dajemo pravico čez življenje in smort in tudi zapovedujemo, da so vse premoženje kristijanov potegne v deržavno zakladnico, uradnikom pa dà obilno plačilo." Ko ta mož, ktorega bi polc^ današnje naše šegn imenovali tajnika, odbere omenjeno postavo, Ililari-jan povzame besedo ter nagovori ljudstvo tako-le: „Mestnjani kartagiuski! Slišali sto ukaz našega božiega cesarja. Jasen je in vsakdo ga lehko in na tanko umé. In vendar so jih le prederznilo mnogo, ravnati zoper to postavo. Pogiejto in ozrite se na oder, to so taki zaničevalci svetih postav; kajti kristijani so. Izročeni so mi, da je kazmiiem, kakor zaslužijo. Največo bridkost mi dela to, da su izmed najplemenitnejših rodovm našega cesarstva." „Kako naj se kaznujejo, aku se nc odpovedo svojemu hudodelstvu?" „S smer tj o — s smei-tjo! — Divja zverad naj je razterga" — zacrjovo neizmerna množica kakor iz enega gerla; „umerjo naj ki-istijani, ti zaničevalci bogov in naših božjih "cesarjev!" Ko je množica' tako crjovcla, spominjali so se vjetniki judovskega ljudstva j ko jc vpilo: „križaj ga, lu:ižaj ga!" Hilarijan se oberne proti jetnikom rekoč: „Slišali ste, kako se bode sodba glasila, ako ostanete terdovratni. Izmodrite se torejodpovejte se in dajte slovó svojg pogubljivej vraži, dokler je Se čas ; milostivo vam zdaj še ponujam odpiiSčepje vafiih amot; kosati se bode kmalo prepozno! Glejte tam le grozovitih miißil, ktera vas čaka,j_o, ako niste pokorni divnemu cesarju. — No, pokažite, da ste dobri rimski deržavljani! Darujte bogovom! Glejte, tam-le stoji oltar vélikega Jupitra. Le po enem zerncu kadila njemu na Cast verzite na živo oglje, in v istem trenutku pojdete prosti domù in neomadežani pred svetom!" Hilarijan molčfi öaka, kaj bodo počeli; vsa množica uprè oöi v vjetnike; toda nikdo izmed njih se ne gane; ampak vsi na tihoma molijo ter Bogà prosijo krepčavne moči za osode polno uro. Toda kaj vidim? — Stari Optat se bliža oltarju! — Ali on, kteremu je naimenj dni So dovoljenih, najbolj ljubi življenje? Ali se njemu najmenj smili staro, že vso trohljivo telo? Pastir, kaj delaS? Ali mar ti odpadeS in pohujšanje daš svojim ovöicamV Ne, ne, tega ne stori seri Optat. V svetej go-l'cunosti se bliža zaniCljivemu maliku le zato, da mu ulune v obraz in da žeijavico iz kotlička iztrese, rekoč: „Tako jaz in moje zveste ovčice častimo vaše bronaste mahke, vaše satanove podobe." Jeza prešine Hilarijana, vsa kri mu stopi v glavo, v lici zarudi, ves se trese togote; ljudstvo pa strašno zagemii: „Zverinam, zverinam te brezbožnike !'' „Bodi vam pogubljenje, kterega si želite v svojej neumnej noriji" — zavpije Hilarijan ter sede na sodnji stol rekoč: „Zasliševanje naj se pričn0. Beriči, pr-pcljite pred me bedastega starca!" Hilarijan: „Kako ti je imé?" Optat: „Kristijan je moje imó." Hilarijan: „Tega te prav za prav nisem vprašal, ■roraSal sem te, kako ti je ime po tvojej rodovini?" Optat: „Optat je moje imé, rimski deržavljan sem, iz Agrigenta doma." Hilarijan: „Kaj je tvoj posel?" Optat: „Pastir sem in pasem ovčice svojega nebeškega gospoda Jezusa Knsta, za kterega sem pripravljen dati življenje. Kristijani pa mi pravijo „duhovni oče." Hilarijan: „Ti si tedaj poglavar kristijanov, ti si jim vodnik. Eje pa imaš skrite svoje čarovne bukve, naznani mi, komu si je dui hraniti, kam si je skril?" Op tat: „O čarovnih bukvah ^'az nič ne vem; naSa knjiga je Jezus, in ta je svojo knjigo vložil v naša serca, njegove besede so nam tako ^oboko zarisano, da nam jih nikdo ne more zbrisati, niti žu-ganje, niti'Vabeljski nož, niti zobje divje zveri!" Hilarijan: „Poslušaj moj svet, kot razumen starček daj svojim tovarSem lep izgled, bodi pokoren ucsarju in daruj malikom. Jaz ti hočem dati toliko zlata, da bodeš lehko živel brez vse skerbi in složno do konca svojega življenja. Glej, ta skrinjica je tiolna zlata; tvoja je, če ubogaš! verh tega ti podfe-im popolno svobodo. Glej, smiliš se mi zai-ad svojih sivili las. Daruj, potresi kadila, z enim samini zerncem si pridobiš vse to zlato in prostost." Na vse te ponudbe Optat nekako žalostno pogleda proti nebu ter vzdihno rekoč: „Dobri, ljubi Jezus, odpusti, da to slabotni človek niže ceni od zemskega prahii in prodaja za ni-čcmurno zlato. Osemdeset let že služim svojemu Gospodu in Bogu, in Se nikdar mi nič žalega stoni; du, vse, kar sem in imam, sem in imam le od Njega; žo mi roko podaja, da me popelje v svoje večno in krasno kraljestvo, skoro se mi že častiUjiva, bliš-čcča, nezvenljiva krona sveti na glavi! In to roko nuj jaz od sebe pahnem zdaj, ko sem žo tako blizo lepe svoje domovine? To prcsvitlo krono naj izgubim!? Svojega Boga naj še v svojej starosti raz-žalim — in to za pedunj minljivega času, zurad c(taarja, ki se kmulo zgniiti v prah in popelV Zurad Btvuri nuj zaničujem, zusramujem in tujim svojogu stvarniku? Ne, ne, Ililurijan, tcgu nikdur nikoli nc storim! Tak boduk ne morem nikakor biti. Bogu jo treba bolj sluSuti, kakor ljudi." „In ko tudi ne bi ljubil Bvi)jcga Bogu, buti se gu viMidar lo moram, in siccr bofj bati, kakor tebe in tvojega uesurja. ^loje telo lehko umoriš in v ognji sežgeS,^ to je res, toda več ne moreš storiti, kajti čez mojo dušo nimaS moči; ediai Bog je telesu in duši Gospod, le on more duSo in telo vreči v večni ogenj.^ Da, tega Boga se tudi ti boj, Hilarijan, kajti tudi ti sodnik boS enkrat stal pred njegovim ostrim Bodnjim stolom in odgovor dajal za vso nedolžno kri, ki si jo že prelil in jo še prelivaš. Emalo, kmalo tudi ti prideš za menoj :na oni svet, in kri njih, ki si je že poklal, že dolgo v nebó vpije za maščevanje zoper tebe!" Hilarijan si ušesa zatisne, ljudstvo pa jame vpiti: ,,E zverinam ž njim — k zverinam ž njim — umerje naj!" Na to Hilai-ijan ves razkačen ukaže, Optatii s pestmi biti na usta. Kablji priskočijo ter Optata s pestmi po ustih bijejo, dokler mu kri ne priteče skozi nos in skozi usta. „To — reče Hilarijan — to ti je plačilo za spoštovanje, ktero skazuješ meni in cesarju; brezbožni starec, to ti je ara, drugo kmalo pride." Tako se zaslišujejo vsi ujetniki zapored. In vsi odkritoserčno in pogumno spoznajo svojo vero v Krista, niti eden se ni obotavljal. Da, celo slabotna FoUoita sodnika v kozji rog vžene b svojimi terd-nimi dokazi, da so maliki le izmišljeni bogovi; ko jej Hilarijan nič pametnega ne more odgovoriti, nad njo zai-olmi rekoč: „Cesar tako hoče, on ima oblast nad vašim življenjem, če nočete darovati, ukažem vas pomoriti; niti prah ne ostane od vas, tako vas dam pokončati, potom pa glejte, ali vas iz mojih rok reši A'aS sramotno križani." Zdaj pride Perpetua na versto. Njen brat Per-petev jo bil že prej stanovitno spoznal svojo vero v križanega Jezusa. Perpetuo je bil Hilarijan namreč nalašč prihranil, dajo bila zadnja; kajti na vsak načhi je hotul od vcru odvcrniti njo, ki ju bila mlada, najlepša in najblaža gospd v Kartagini in žena njegovega pi'ijatelja Lepula. Iz tega namena si umiri serco in prav pohlevno veli, da se Perpetua pripelje pred-enj. Valerij, njen oče, je sedel prav blizo odra, pro-knrator sam mu jc bil preskerbel in prihranil ta se- dež. — Perpetua pride na oder in sto^i pred sodnika. Kar k njej skoči ofie z njenim sinkom v naročji, prime jo za oblačilo, vleče jo z odra po stopnicah ter s prosečim glasom vsklikne : uPerpetua, moja hči,^ usmili se saj svojega deteta!" In tudi Hilarijan pohlevno prigovarja rekoč: „Usmili se vendar svojega starega očeta, usmili se malega čer--dčka, usmili se svoje kervi! Daruj cesarju na čast!" Toda Perpetua še ne pogleda svojega sinka ne, izpuli se očetu iz rok kaW razdražena zver svojemu morivcu, stopi zo^et na oder ter z glavo ma-jue na ves glase zavpije: „No, ne, tega ne storim, nikakor ne dai-ujem." „In za^j ne bi darovala", vpraSa jo Hilarijan, zgubivši prisUjeno pohlevnost in zmernost, „ali si morda kristijana?" „Da, kristijana sem", odgovori Perpetua tako glasno, da jo je določno sliSala vsa množica. Kakor blisk je ta Perpetuin odgovor vsem presumi serca; kajti vse mesto je čutilo Valerijevo bolečino; vendar pa moramo opomniti, da ni bilo samo to sočute, kije presinjalo meSčane, ampak never-nikom ]e bilo žal za Perpetuo zlasti zato, ker je bila mlada in lepa gospa. Njim namreč je bilo telò, lepota in časno blagostanje naj veča sreča. Njihovo serce so nikakor ni moglo iz zemskega prahi\ in pepela povzdi^iti do nadzemskega, do n^eikega ; kajti o nadzemskih reččh niso imeli nikakor pravega zaumka; od tod je prav za prav izvirala njihova žalost o Perpetui, t. j. o njenem lepem telesu; od tod je tudi izrek nekega ncverskega modrijana, da lepa duSa biva le v lepem telesu. Uboga Basa, ubogi kerščanski zamorci, po teui takem ste vi v svojih gerdih telesih imeli le gerde duSe! Kdo to verjame? Uboge stare žene s tisoč prbami v obrazu in na čelu, po tem takem bilo bi boljfie, da so vas pobili, ko ste bile še mlade in Se imele lepe duše I Toda ne, no; prave j lepoti se nastavlja mnogo zapeljivih zunjk; vaakduiijo skuSnje kažejo in priča o, da je čednost prav poredkoma sestra lepoti. Prilizovanje, darila, vsakoverstne zvijače in mnogo dragega spodkopava zlasti žensko čednost. Perpetui ni nikdar prišlo na misel, da je lepa, o tem ni nikdar premišljala, Se takrat ne, ko je Se never-nica bila; ^"ti vedela je, da je sramožljivost naj-lepBi ženski ^č, in to tudi nevernici. Ko Perpetua tako stanovitno izreče, da je kristijana, spreoberne se, kakor se večidel zgodi, občno mnenje radovednega ljudstva zoper njo in tudi o njoj i'ame razkačena množica serdito vpiti: „ad bestias" C zverinam. Ker ona noče darovati cesarju na blagor, daruje naj se ona cesarju in domovini na blagor. Umeije naj. Hilarijan še enkrat poskusi svojo zgovornost rekoč: „Perpetua! pomisu vendar, da si še mlada. Tebi se še nasproti smehlja svet in njegovo veselje. Ti imaš premoženje, očeta, moža, brate in preserčno lastno dete. Glej, kako sinek po tebi steguje svoje ročice! Kaj jo neki zei-nco kadila, ki je veržeš na žeijavico, in glej, za to malo ceno si rešiš življenje, poverneš se v očetovo hišo s svojim priserčnim detetom v naročji in veseli bodete še danes za mizo sedeli s svojo družino in dolgo dolgo srečno živeli. Vse to ti bogovi podaró, če si pobožna in pokorna hči." Perpetua odgovori: „Ti mi ne moreš niti obljubiti niti dati le ene* ure življenja; ali ni to le v božjili rokah? Jaz ne darujem, jaz sem kristijana. Ko bi darovala, mirne uro več ne bi imela nooene v svojem življenji; sredi vsake sreče, sredi vsakega veselja bi mi vest karaje očitala rekoč: Nezvesta izdajalka svojega Boga, za pest pozemskega prahu, za podenj življenja si dala svojega Boga, največo dobroto; izdajalka, izdajalka, ali mu tako povraču-, eš njegovo neizmerno ljubezen do tebe? — Tako )i mi vedno donelo po lišesih, po noči in po dné, domil in pod milim Bogom, v snanji in sanjim ne bi imela mirnega trenutka. In kolika groza bi me Se le »preletavala, ko so bode bližala smcrt, kteri ni-kdo ne uide. Moj večni sodnik bi me spr^'el z besedami: Ali si ti tukaj? Ulejte izdajalko! hi odločil bi mi plačilo — izdajalcem namenjeno — večni ogenj. Boe in Gospod je rekel: Kdor očeta in mater bolj ljubi, kakor mene, ta mene ni vreden. Da, da. Perpetua. 8 svojega Gospoda Jezusa Erista bolj ljubim, kakor vse na svetu, kakor ves svet ; jaz še ne morem umeti, !^ko kdo more kaj bolj ljubiti, kakor Njega. Jaz ga imam jako rada, tako rada, da precej rau umer-jem za-nj. Vsemu svetu bi ga rada oznanovala, zlasti pa svojim draram someščanom — vam ljubi Karta-gincii O da bi spoznali, kaj vam je na zveličanje! Toda slepe so Se vaše dušne oči!" Hilarijan iz tega spoznà, da je zastonj vsa njegova zgovornost; jame se celò bati, da ne bi ta sa-njalka okužila Se drugih; kajti obraz jej ie bil, ko i e govorila, oblit z neko nadnaravno sveüobo; zato iiiti sklepati sodbo. Ko Valerij vidi, da si Perpetua nikakor noče rešiti življenja, stopi bliže nje, kakor besen jo zgrabi za obleko ter jo hoče s silo z odra potegniti za seboj. Toda Hilarijan, kterega je razkačila Perpetuina terdovratnost, ta se naveliča poslušati tugovanje skoro obnorel^a starca ter dà povelje, Valerija s silo ločiti od Perpetue. Sirovi beriči zgi-abijo Valerija ter ga, ker se ni dal z lepo ločiti od svoje hčere, neusmiljeno bijejo s Sibicami in z nogami sujejo, dokler ga naposled no sunejo z odra. O, kako težko to dene Perpetui! Vsak udai-ec na očeta je meč sunjen v njeno serce. Očetove bolečine niso nič proti njenim. Prav to je za Perpetuo naj veča britkost izmed vseh, kterc so jo dosiWal zadele, naj veča dušna žal, ki jo jc kcilaj terpela. Bada bi bila planila nad bcričc iu stopila med nje in svojega očeta; toda tega nikakor ni smela, kajti to bi bilo znaiuciije, da jo je oče zmagal, da jo jc premagal pokel. — Na to oče Valerij odide, ker mu ni nikakor moč, pričujočemu biti pri obsodbi svoje hčere. Hu celò razdi\'jana množica vč ceniti britko bolečino njegovo; to poktiže s tem, da odhajajočemu spoštljivo prostor dela ter se jezi nad beriči, ki so tako gordo ravnali ž njim. Tem bolj pa raste nejevolja nad terdo-vratno njegovo hčerjo. — Hilarijan je bil namreč to eerdo ravnanje zoper očeta prav prekanjeno ukazal le zato, da lii hčeri užalil, omečil in pretresel serce. To je bila njegova poslednja zvijača. Velel je očeta tepsti, čeS, da tega nikakor ne prenese hči, ki je vedel, kako priserčno ljubi svojega očeta. Kajti že prej jej je bral na obrazu, kako te£ko jej je bilo pri serou, ko se je ustavljala očetovim priserčnim prošnjam. Hilarijan se pripravlja na obsodbo. Množica utihne in nategne uBesa, in to iz radovednosti, kako se bode glasila obsodba. SploSna želja je bila, da bi saj Perpetua obsojena bila k zverinam, kajti Bimyani so ljubili kervave prizore; čem več kervi je teklo, tem veče jim je buo veselje. Verh tega že dolgo niso videli bojev z zverinami. Amfiteater je že dolgo praznoval. Zastonj se je redilo toliko lepih, močnih levov, tigi-ov, medvedov, di^'ih bikov, in drugih prebivalcev puSSave. Hilarijan jame brati imena vjetnikov. „Vsi ti — reče —- sokristijani; to so vsi sami spoznali ; mestjani kartaginski, to ste slišali na svoja ulesa. Zarad tega je mi obsodimo na smert — in to po di^ih zverinah, rredno se izverEi ta sodba, naj se odpeljejo v ječo." Na to černo palico zlomi*) nad njimi ter jim njene kosce verže pod no^e rekoč: „Kakor je zlomljena ta palica, tako bodi zlomljeno vaie življenje. Zaslužili ste smert. Pravica naj velja, če se tudi zgrudi svet." Dragi bralec I nikar ne misli, da so se naSi obsojenci ustraSili ali morda tresli pri naznanilu svoje obsodbe, vedi pa, da se je je sramoval Hilarijan, m to zato, ker ni premagal ni enega, še ene slabe, nježnc ženske ne. Hilarijan domu priSedši ni počival na lavorikah ; marveč tcrpinčile so ga hude sanje celo noč. Vjetniki zasliaavši obsodbo so si svesti, da dosežejo mučenško krono; zato se vsi veržejo na kolena ter molijo rekoč: „Slava in hvala bodi tebi, ljubi Jezus Krist, da si nas usliSal in izvolil izmed tisoč in tisoč. Hvala ti večna!" Vsi veseli in čudovito pokrepčani vstanejo in žen0 je v ječo nazaj. *) To je bilo siiamciije obsodbe mi siuert. Ne^erniki se čudijo novema prizora, da Be o1)-Boienci veselé smerti, in marsikteri gré domu v resnih pomislekih. Perpetuine besede so marsikomu globoko segle v serce in jele kaliti. „Huarijan, te-Ie umoril, to je res, ali Se se rodi sto in sto novih kristijanov, in ti tega ne slutil!" Ko obsojenci dospejo v ječo, veržejo se na kolena, prepevajo psalme m svete pesmi in tako sladko zaspé, kakor nekdaj Peter, kterega je moral relivni angel suniti, da ga je zbudil. Oni ne s^é tako, kakor hudodelniki, k smerti obsojeni ; kajti njihova mirna vest jim priSa, da so prav ravnali. Ves drugi glas bi oili slilali, da so odpadli. Na mehkih blazinah, z bag^rom pogernjenih, bili bi sicer spali, toda pokoja ne bi bili imeli. Zdaj pa mir Božji počiva in kraljuje nad njimi. Tudi Perpetua spi. Mnogi duini hudi boji preteklih dni so jo vso zdelali, utrudili in oslabili. „Tvoj angel varh čuje nad teboj. Perpetua, le spi, le spi, s&dko spi, kmalo bodo tvojo telo počivalo Se v leplem, daljSem in terdnojiem spanji. Toda zopet se ti zbudi v novo, večno ži^jenje!" X. Poglavje, äc en pogled na oni svet in v prihodnost. Vjetnikom čas kaj naglo uhaja; zdi se jim, da BO v nebelkem preddvoru, nikomur ne pride na misel, da je v ječi; njihov duh je večidel pri Bogu, zbran v molitvi. _ Perpetua več nima nikakoršnega hrepenenja po svojem sinu, in tudi sinek je pozabil svoje matere. In to lehko, saj je imel drugo mater, Antonijo, staro mater. Neki dan so l)ili zopet vsi vjetniki v molitvi zbrani; kar_Pcn)ctua vsem nepričiikovAno na glas izgovori imé „Dinokrat." Perpetua sama se čudi, kako jej je na enkrat na jezik prillo ime, ktero jej že "dolgo dolgo ni bilo prillo na spomin. Dinokrat je bil namreč njen brat, ki je sedem let star strašnih bolečin umeri za rakom na obrazu. Vsem, ki so ga vidcU, so se gnjusUi njegovi čiraji tako, da so bc plašno ogibali njegOTS posteljo. Zdaj se Perpetua jame zopet spominjati svojega nesrečnega bratca, in spomin na njegovo žalostno smert jo napolni z bolečo britkostjo. Notranji glas pa jej reče : „On potrebuje molitve, a ti mu lehko pomagaS." In precej jame moliti za-nj. Dolgo dolgo moli in vzdihuje k Gospodu, kajti smifil se jej je bratec, kterega ]c bila skoro že pozabila. Mati Antonija jej je o njem pripovedovala, da ga jc v bolezni v keričanskej veri podučevala in pred njegovo smertjo kerstila. Perpetua je notcm takem mislila, da je gotovo že v nebesih med nedolžnimi otro-čiči in mučenci, mali deček po svetem kerstii ni pešil, in da bi tuču bil, saj je s svojo dolgo in hudo boleznijo zbrisal svoje otroško prcgreSke. — „Kaj, Sra^^ca Božja! ali s svojim terp^enjem res se ni za-ostil za svoje pregreškc. — E.ako ostro sodiš, o Gospod! Kaj bode pa z menoj?" Tako jo Perpetua sama s seboj govorila. In so tisto noč se Perpetua zamakne. Imela je naslednjo prikazen : Kkozi skalnata vrata stopi v nepoznano dežciu na velik velik travnik. Vse i e bilo nekako žalostno. Bil je mrak in temota, venuar taka, da jej jc moč, vse stvari razločiti, toda le po vnanjih obrisili. Mnogo človeških podob v daljini ugleda kakor v scnci, zato se jej čudno zdi, da v toj temi vendar od daleč na tanko razloči obraze sem ter tje šotajočili. Bilo je, kakor da jej mesec razsAàtla obraz, in vendar ni bilo nikjer videti niti solnca, niti lune, niti zvezd. Kar na enkrat deček Dinokrat na travnik stopi iz kraja, ki je bil temnejši od travnika. Toda v ka-košnipodobi! Bled je in ves popačen obraz in skoro ena sama rana ; vroč jo, kakor da jo ravno od ognja prišel; žeje zeva, jezik mu je kakor ])ubuScu prilepljen na nebes ; olmiza je umazanega in bledega, vidi so nui še čir:y raka, za kterim je umeri ; gnju-silo soje je, glecTati ga. Bere mu v očeh, da tei-pl veliko bolečine in da želi rcšenja iz dežele smcrtne sence. Perpetua bi rada šla brata po vode, naj je Se tako daleč studenec, da bi mu pogasila silno žejo ali mu saj z nekoliko kapljicami onladila suhi in razpa-Ijeni lezik. Rada bi g^a tolažila, marsikaj poprašala, marsikaj zvedela od njega; toda kako do njega priti? Med njo in Dinokratom je bil nezmerno globok in širok prepad. Ona ne more k njemu ^e, in on ne more k nje) sem. Da bi prišla do njega, udere jo nb brera prepada, zdaj doli zdaj goii, češ, da mu pride do konca. Toda ni mu ga konec, tuu ni bilo niti mosta, niti bervi, ki bi vezala nasprotna bregova. Zdaj Perpetua in Dinokrat jameta zdihovati in roke viti; solze britkosti hrepenenja, ljubezni in usmiljenja jima teko raz lici. Ona bi mu serčno rada pomagala, pa ne more; in deček tako žalostno gleda na-njo, ker silno potrebuje pomoči; vendar pa mu jo videti, da voljno in udano terpi velike bolečine. Ker mu ni pomoči od sestre, v ktero je tako britko obračal oči, zato se vzdigne ter gre iskat si studenca, vode, kajti neizrekljiva žeja ^a terpinči. — In res pride do velikega ribnjaka, ki je bil poln vodo. Srebrobcla je ta voda, in kakor v čistem zer-kalu se v njej vidijo vse okoli stoječe stvari. Ali to kaj mu pomaga V Kameneni oklep okoli in "okoli ribnjaka je tako visok, da mali deček ne more doseči vode, da-si tudi se, kar Ic more, tmdi, steguje in z ročicami poprijen^'e, kajti oklepov rob je previsok in on premajhen. Ždaj gre okoli in okoli ribnjaka ter povsod poskuša priti do vode, toda zastonj — še s persti se jo ne more dotekniti. — O kako Pei-petuo boH, ko vidi, da je ribnjak 2}oln vode, čiste in hladno vodo, — da pa njen bratec zarud visokega oklepa ne more do n]o, da bi si ž njo potolažil žejo. O kako milujo rcvčcka! Šo enkrat se Dinola-at milo ozre v Pcr^)ctuo, ktcrej se zdi 2 da jo v tem hipu zaslišala zdihljoj iz globo-čino niegoviii pers. Na to se Dinokrat verno, večkrat oDernivši so, v prejšnji tcmotni kraj. Perpetui pa nepoznani svet zgine izpred oči, izbudl so kakor iz sanj ter zavedovša se zopet ugleda zcmski svet. Toda dolgo dolgo jej še v ušesih doni in v scrcu odmeva bratcev zdiUj^', globoko v dušo se joj je bil vtia-nil njegov min pogled. Perpetua zdai nikakor ne dvomi o tem, da njen bratec terpi, da veliko terpl ; vendar terdno upa, da mu njena molitev £e ne odvzame, vsaj polajSa bolečino, - vsaj notranji glas jej tako dopovedme. Zato nobeden dan ne opusti, moliti za-nj, dokler ni bila z getniki vred odpeljana v ječo blizo „amfiteatra". T^ se je zgodilo zato, ker so bili zverinjaki blizo tega gledifiča. Ljudstvo se je čudilo in popraševalo, zakaj se tako dolgo ne izverši sodba, nad kerSčanskimi vjet-niki izrečena. Bil mu je ta-le odgovor: Hilarijan je ukazal, da se hranijo do javnih oojnih iger, ki 'so se imele ccsarjcvemii sinu Qetu na čast obhajati. Ta dan se gotovo veržejo zverinam. — To bode veselje, to bode radost tisti dan. Ta govorica je Sla po mestu iz ust do ust, in potolažena je bila divja množica. Hilarijan jc dobro vedel, da so s tem ukazom jako prikupi mestjanom, ki so ga čertili zarad njegovega stiskovanja, zarad krivic, njim storjenih, rač jim je lehko storil to vScčnost, saj ga vsi ti vjetniki niso toliko stali, kolikor en sam oroslan. Verh tega je hotel pokazati, da visoko čislu bogove in da je pokoren cesarju. Perpetua je ves ta čas, ki jej je bil se odločen živeti, noč in dan molila in Boga sorčno prosila, da njenega brata Dinokrata sprejme v nebesa. Ko neki dan posebno goreče prosi s terdnim prepričanjem, da jej Gospod gotovo ne odreče prošnje, usliši jo Bo^, in to jei tudi pokaže v novej prikazni. Tisti dan jc bila v kladi, t. j. stala je vklenjena v luknjo, v mramorno plofičo vdolbeno ; verigo, ki so jej bile okoli nog, bile so skozi postranske luknje napeljane v luknjo sosedne ploše, v kteri ie stal dnigi vjetnik, ravno tako vklenjen itd., tako da je bil vsak jetnik za sc vklenjen iu z vsemi drugimi v železni zvezi. V kladi so bili vjetniki po več dni puSčeni ter so hude hude bolečine terpeli. Toda železne vezi niso mogle na zemljo prikleniti Perpetuino duše, kajti njen duh se zopet dvigne s tega sveta; zopet skozi kamencna vrata stopi na travnik, ki ga je TÌdela v projfinjej prikazni, ali zdaj ni več temo-ten, ampak pnjetna dnevna svetloba jej naproti pri-sijo. Zopet vidi človeške podobe, toda vse vesele in jasnega obraza. Kako bi bilo tudi drugače? Vs^ je ta kraj tako krasen, tako čaroben! Nič ni videti, da bi spominjalo na žalost. In zopet se prikaže Dinokrat; ali ves drugačen je: Čeden in bel je na vsem životu, v krasnih bli-ščečih oblačilih in videti čverst. Rakova rana na obrazu mu je zaceljcna in pozna se mu na istem mestu sama proga, ali ta se sveti ko dijamant in mu krasoti obličje. Deček se naravnost podd k ribnjaku, ki jo bil zopet na istem mestu. Tudi ribnjak jo ves drugačen ; kamencni oklep mu več ni tako visok, segel je dečku le do ledja. Dinokrat ves vesel gleda va-nj in vodo zmemlje. Na robu oklepa jo stala čaša, od zunaj kakor samo čisto zlato, od znotraj j)a kakor bela slonova kost. Bila je z vodo napolnjena. Deček prime za čaSo, jame piti, pije in pije v čaši je pa vodo vedno enoliko. Ko si žejo potolaži, veselega obraza časo zopet položi na rob, hvaležnega scrca se ozre v nebo, potem pa pogleda svojo sestro. Bil jo ta pogled pogled Ijuncizni, zveliéanja in hvaležnosti, in Perpetuo preäine kakor žurck ogrcvajočcga in razsvetljujočega solnca. Na to deček odide veselo poskukovaje kakor je otrokom navada, da bi se igral z otroki, ki so bili zbrani na cvetočcm travniku. Zda se PerpetTia prebudi, 5o pa v sercu čuti veselje, ktero jej je zapustil Dinokratov hvaležni pogled. Bila je terdno prc])ričana, da je brat rešen vsega terpljcnjii. Ta priìiiizon nam pač oritno kaže, da so kristi-jaiii ])(!rvih stoletij vemvali vico, ktcre zamotajo krivoverni luterani. Äloi-da si jo pa Perpetua sama izmislila vice, o kterih piže v pojiisu svojega nmčen-stviiV Kaj neki «e! Zakaj jo pa že. Juda inakakijec ukazal moliti za-n je, ko so bili v vojski pobiti V Sveti Duh sani nam daje odgovor rekoč: „Sveta in blažena je misel, moliti za uinerle, da bi rešeid bili svojih grehov." Kako lepo, kako spodbudno je Gospod Perpetui v prikazni pokazal, da so duSe v vicah, da mora plačan biti poslednji vinar, da duSe v vicah tcrpé britke muke, da jim mi moremo pomagati, da nas one silno prosijo pomoči, da so nam one za to pomoč gotovo nvaležne, hvaležniše od ljudi, kterc obsipliemo z dobrotami. Dragi korSčanski bralec! Eaj ti porečeš o tem? Ali ti nimaS nikogar, čegar bi se spominjal V svojej molitvi? In če tudi nimaš nikogar izmed svojih znancev in sorodnikov med odmerlimi, ali se ti ubogo duSe v vicah vendar ne smilno? Àli ne potrebujeS prijateljev na onem svetu? Vem, da mi odgovoriš: kaj pa da jih potrebujem in si jih želim; zato pa tudi tebi samemu prepustim, da si od tod posnameš nauk in vodilo, kaj ti je storiti. Pudont, eden izmed stražnih vojakov in nadzornik ječ, je vsak dan na tanko opazoval vso vedenje in obnašanje svojih korščanskin vjetnikov. On, ki je imel veliko sovraštvo do kristijanov, kar na enkrat jame visoko spoštovanje skazovati svojim vjet-nikom ; kajti nikdar Se ni videl vjetnikov tako veselih, pokojnih in jpohlevnih. Od začetka je tudi te vjetniko po svojej staroj navadi klel in rotil, siróvo je ogovarjal, z g^erdobnimi priimki pital, tepel in suval; toda ni eden izmed njih nikoli ni zagodernjal. Molč0 so terpeli in ga lo milo gledali, kakor da so jim on smili. In prav to ga je menda nagnilo, da jim nič žaloga več no stori; marveč jim žalostno osodx) polajšujo, kolikor mu jo Ic moč, ter je toga prepričanja, da vselej dobro delo stori, kcdar jim s čem postreže ; vest mu kar nič ne očita, da ravnil zoper česanev ukaz, marveč on čuti neko zadovoljnnst, ktcre dosló Se ni poznal, in spi tako mirno in sladko, kakor nikdar poprej. Da, ko RC! je sem ter tjn med vjctniki sprehajal, zaelo so mu jo, "da v njih bi vu noka božja moč ; rad bi bil svoj stan spremenil z njihovim stanom, ko bi mu bilo mogoče; kajti tako srečen in vesel, kakor so bili ti vjctniki, on nikdar ni bil v svojem življenji; pa "tudi nikakor ni mo^el biti, ker mu jo vest vedno imela kaj očitati. K]er pa kosanja solze tckó, tam nikdo po sreči vprašal no bo. Ura njegovega spreobemjenja sicer Se ni bila, bode pa kmalo. Zdaj je le marljivo skerbel za sveto vjotnike, stregel jim je, kar jo le mogel in v ječo spuščal njihove brate, da so jih hodili obiskovat, tolažit in krepčat. Toda naši vjetniki niso potrebovali to ažbe, bolj so jo bili potrebni njihovi oratje zunaj ječe; kajti bili so zapuščene ovčice brez pastiijja. ^]im so morali vjctmkiprigovarjati in je opommjati, naj sosami nikakor no izročč sodnikom, da se v Eartagini popolnoma ne zatcre kerSčanska cerkev, ampak da ostanejo kakor scjalci semenskega zerna, ktero ima na široko pognati nove in še krepkejse korenine. Fudentu torej gre hvala, da so naši vjetniki vedno imeli mnogo obiskovalcev ; in to obiskovanje je bilo obiskovalcem samim in obiskovanccm na korist, bilo je vsem spodbuda in krepčalo napoti v nebeaa. Dan očitnih iger, ccsarjcvičevcmu godu na čast, jo že blizo. Valerij, Pcrpetuin oče, še enkrat pride v ječo k svojej hčeri. Kcizrekljiva tugota sc mu bere na obrazu. Puli si sivo brado, valja sc po tleh, preklinja svojo starost in bniha iz sebe besede, da so morale geniti vsakoga, kdor je imel šc iskrico človeškega čustva v sebi. Perpetua čuti bolečino, ktera se dd. 1« občutiti, nikdar pa nc dopovedati. Neizrekljivo se jej smili stari, nesrečni, oslepljeni oče, in vendar ne more, ne sme uslišati ga. Ona molči in nikakor ne omaJuije. Božja moč je bila v njej, le ona jo je krepčala. Te dni imamo omeniti Se naslednjega ginljivega prigodka: Zbolel jo mladencč S e kun dui. Huda mcrzlica ga je stresla. Že prej je bil bledega obraza. Strupeni zrak mertvaške ječe mu je bil zašel v život in mu zdaj roji po žilah. Notranja vročina ga kuha, jezik mu jo bil suh, da ga več nc more premikati "in vodn, ktero mu jo Perpetua od časa do časa dajala piti, se suši na njegovem jeziku, kakor da ju vliva v razbelj('no peč ali v kovaško ješo. —Kar so mladeneč nenadoma vzdigne in sede na slamo, na ktorej jo ležal. Zbral in napel je bil poslednjo svoje moči, rekoč: „Perpetua, idi t Optatu in prosi in prosi ga, da pride, jaz umiram; naj bratje za-ran mouio 2S menoj." Perpetua gre; Optat pride; bratje se zbcró okoli njegove postelje. Vsi ga prosijo, na] bi bil pri miru. „Kaj mir — odgovori mladeneö — zdaj več ni čas za mir, ko se mi ženin bliža. Le eno reS, briitjc, obžalujem, le eno me iako boli. In to je, da mi Grospod odvzame mučensko krono, ktero sem imel že pred očmi. V merzličnili sanjali sem jo videl, Gospod mi jo je bil že posadil na glavo, zdaj mi jo pa odteguje. O kako krasna je bila! Koliko dragih kamenov se je svetilo na njej ! Tudi palmo sem že imel v rokah, zdaj mi jo pa Gospod izmika iz rok. O škoda za krono, škoda za palmo! To me boli!" — Izrekli jame britko jokati se, kakor otrok, tako da mu solze tekó po obrazu, morzlißiui vročine gorečem. In bratje, kaj ti počno? — Tudi oni se jokajo ž njim. Edini Optat je zaderževal solzo in mladen«ia nagovoril tako-le: „"Bratec v Kristu, potolaži sc, udaj se, naj se zgodi Gospodova volja. On je zadfivoljen s tem, kar si terpol dozdaj. ^rona, ktero ti jc pokazal, ta je tvoja krona, m tudi palmo, ki si jo 'žr imel v roki, gotovo ti no odtegne, prsCv zdaj jo dcr-žii v svojih tresočih rokah!" — „Toda vaša krona — mu Sekimdul z nekako sveto nevoSljivoBtjo odgovori ^ vaša krona bodn veliko lepša od moje, kajti vas zobje divjih zverin zmeljejo v lepo, belo in čisto moko Božjo! Vendar pa, o Gospod, naj se zgodi tvoja volja, no moja! Saj veš, o Gospod, in lehko tudi v mojem sercu bereS: da sem pripravljen, za-te iti v ogenj in vodo, v vročino in mraz, v muko in smert, nič naj me več no loči od tebe!" „Toda bratje, bodito zdaj pri miru in tiho! Oh, kaj vidim, kdo" grciV Bratje, pokleknite;, molite! — bližajo so nam nebeščani! — Glejte, tu je nebeški učenik. Optat, da, da, krono ima Se v rokah, — zdaj mi jo deva na glavo. — Ze jo iman na glavi, — "m tudi palmo terdno v roki "deržim, — iiikdo mi je večne vzame. — No, nebeški bratje, zdaj pa le idimo, angelji Božji, le pojte, le pojte, saj — gremo za vami! Amen!" „Amen" ponové vsi pričujoči. — Sekundni stegne roke proti nebu, kakor da bi hotel liiteti ali leteti za kom, ki ga vabi in kliče za seboj; zdaj vzdigne tudi noge, da bi Sel, — ali v tem hipu se njegovo telo polagoma in rahlo sesede na slamnato posteljo, ker m moglo iti za du6o. Duša odide — Sekundul jo umeri, rešen je zemskih vezi. Britko je bilo okoli stoječim bratom in sestram nekaj zato, da se Sekundulu ni dopolnila serČna želja, z njmii umreti za Erista, nekaj pa zato, da je on šel pred njimi v nebesa! —Vendar premagajo svojo bolečino rekoč: „Zgodi so volja božja." Fudent, nadzornik vjetnikov, stoji tam v kotu ter si briše solze, ki bo mu obilno po obrazu tekle žalosti, da je izgubil ljubega bolnika vjetnika, kte-remu je bil skazal marsiktero ljubav. Jako težko mu jo bilo, ločiti so od bledega, dobroserčnega mla-denča. Vse, kar je Sekimdul govoril poslednji trenutek, vse se mu je globoko vtisnilo v serce. „Tako todw umirajo ti y]etniki — reče sam pri sebi — in to bi bili hudodelniki? No, no! hudodelniki smo mi, ki zapiramo take ljudi!" Vjetniki sporočd zunanjim bratom, da je Sekundul umeri. Fudent je moral ta prigodek naznaniti liilarijanu. Dva sodnika prideta pogledat, ali je Sekundul res mertev. Prepričavša se, da je, dasta Pudentu povelje, da merliča pokoplje na odirališče, kjer so pokopavali hudodelnike, ter knialo odideta, kajti strah iu jo bilo njegovega osteklenelcga pogleda. Vjetnikom pa se jo zdelo, da gledajo ang^ja Božjega, ki je blagoslavlja snieliljaje se. Pudent se vpričo sodnikov prav divje zadere nad vjetnike rekoč: „Pobcrito se od merliča!" Vjetniki dobro vcdoč, da mu niso šle iz serea te sirove besede, kajti znano jim jc bilo, da jim je dobro hoteč, vendar odstopijo od merliča. Kiiialo potem v ječo prideta dva brata v obleki pogrebnikov, Sckundula na ramah odnescta v vrei-i ter ga pokopljota v puščavi med svetimi uiučenci. Prav zraven Baso mu je bil grob izkopan. Večni mir božji naj kraljuje nad obema! — Se za nekoga drugega bili bo nafii letniki v velikih Bkerbéh, in to je bila Felicita. Kajti ona je bila sicer že blizo poroda, ali že čez tri dni je "bil Getov god, to je, tisti dan, ko so imeli priti pred zverine. Kimska postava je pa prepovedovala, nosečo ženo umoriti pred porodom. Vsi vietniki so torej milo žalovali, da tako draga in ljuba jim sestra in tovarSica ne bode ž njimi vred mučena. Se bolj pa je bilo žal Feliciti, ločonej biti od ljubih prijateljev, s kterimMe dozdaj delila terpljenje in vesele vjet-ništva. Kaj je bilo tor^ storiti v tej zadregi ? — „Bog nam je že mnogokrat skazal svojo milost — mislijo si sveti vjetniki — k njemu se torej tudi zdaj_ obernimo, njemu je moč, reiiti nas tudi te brit-kosti." In tako vzdihujejo in molijo vsi dan za dnevom. Napočil je tretji dan pred i^ami j tudi ta dan so že na vse zgo^j vsi vjetniki bili na kolenih zbrani v molitvi; kar Felicito napadejo porodne težave. Ko v hudih bolečinah ječi, zasmehuje jo eden izmed nevernih stražnikov rekoč: „Kaj, zdaj že sto-kail Kaj ie le bode, ko te bodo tergue divje zverine?" Felicita mu odgovori: ,,Vedi, kar zdaj teipim, ta sama terpim, tam pa bode nekdo drugi v meni terpel za-me, ker bodem tudi jaz za-nj terpela. — Zdaj plačujem davek prekletstva, ki ]e z grehom prišlo nad ves človeški rod', tam pa bodem oljkova vejica, ki je vsajena v blago oljko — v Krista." — In Felicita porodi hčerko, ktero keračanska žena vzame, da jo vzredi kakor svojo lastno. Tako je Gospod svojo mučence rešil njihove velike britkosti. Na večer pred mučenSkim dnevom se Perpetua zopet zamakne ter ima naslednjo prikazen. Dijakon Pomp oni j pride pred ječo in silno Eotcrka na vrata. Perpetua mu urno hiti odpirat, lil je v belej dolgej obleki rtogi), z neStevilnimi zlatimi mangarani ozaijSanej. Ko ugleda Perpetuo, reče jej: „Perpetua, bali ftdi), pričakujemo te", — ter jo prime za roke in pel]e po dolgem in prav grudavem potu. Naposled prideta vsa zasopena v „amfiteater" (gledišče). Ko stojita, sredi boriSča, reče jej Pom^onij : „Nič se ne boj ]az se berž berž povei-nem, in ti pomagam bojevati se." IzrekSi te besede odide in jo samo pusti. Perpetua pred seboj ugleda neizmerno množico ljudstva, ki je gledalo na-njo. Vedoč, da je obsojena, od divjih zverin raztergana biti, ne more spre-umeti, zakaj jih tako dolgo ne spusté va-njo. Kmalo pa ugleda černega, poSastnega Egipčana iti proti njc]. Imel je okoli sebe več drugih ravno tako gcrdih pomočnikov. Ravno je na tem, da bi se jcl bojevati ž njo, kar se Perpetui bliža mnogo lepih mladenčev, ki jej hité na pomoč. Ti jo najprej preoblečejo tako, kakor so se oblačili bojevalci z mečem, na to jej roko in noge pomazilijo z oljem. Taka namreč jc bila navada bojevalcem. Perpetua sc čuti spremenjeno v pogumnega junaka. Egipčana pa vidi, da so pred njo v prahu valja. Ne dolgo in prikaže se mož neznanske velikosti, dava mu je segala nad glediSčno sleme. Ogrinja ga tolg bagren plašč, ktero^a mu na persili sklepate dve zlati sponki, ves se je lesketal v zlatih in sre-burnili mangaranih različne podobe in velikosti. V roki derži palico, kakorSno so imeli vodniki bojev, in pa zeleno vejico, na kterei so visela zlata jabelka. Velikan zaukaže molk ter slovesno reče: Ako Egipčan premaga to žensko (Perpetuo), prebode naj ]o z mečem; če pa ona premaga Egipčana, prejela bode vejico, ktero laz deržim .v roki. IzrekSi odstopi velikan. Perpetua v moškej boj noj obleki in Egipčan se zgrabita ter jameta z rokami boriti. Egipčan poskuSu Perpetuo prijeti za noge. Perpetua ga pa s petami sune v obraz; Egipčan jo vzdigne na kviSko, ona pu jamo s kviSka teptati po njem, kakor da hodi po zemlji. Ko Perpetua vidi, da se prepočasi razvija boj, sklene roke tako, da vloži perste med pcrsto ter ga zgrabi za glavo in podere na tla. Egipčan pade na obraz, Perpetua mu stopi na zatimik in mu stero glavo. ljudstvo jej jame ploskati, njeni brunitelji pa peti paalme. Perpetua stopi pred bojavoditelja, sedečega na prestola, ta jej dà vejico z zlatimi abelki ter jo poljubi rekoč: Mir bodi s teboj, ljuba hči! Na to se Perpetua z boriSča verne skozi vrata, sanavivaria t._ j. skozi vrata, skozi ktera so z bo-riiča hodili živi in zdravi bojniki. Ljudstvo pa je vedno pelo zmag;avki na čast. Prikazen mine; Perpetua se zbudi ter iz prikazni spoznà, da se ne bode bojevala zoper divje zverine ampak zoper hudiča samega. — Večidel tega, kar smo pripovedovali v tem poglavji, je Perpetua sama zapisala pred svojo smertjo in nam zapustila. Skoro vse smo povedali ž njenimi besedami. Ear bodemo dalje pripovedovali to so zapisale druge priče. Tudi Satur jc imel prikazen dan pred svojim terpljenjem. Tako-lo nam jo sam pripoveduje. „Zdelo se mi je, da smo muke že prestali in uraerli; kar nas štirje angelji primejo in nesó proti solnčnemu vzhodu, vendar se nas niso doteknile njihove roke. Ko pridemo v viSe zračne okrajine in nič več ne vidimo zomlje, ugledamo neizmerno luč, in jaz Perpetui, ki je bila na mojej strani, rečem: To-le je, kar nam je Gospod obljubil, zdaj se do-polnuje njegov obet. Ko nas angelji dalje nesó, na enkrat pridemo na prav velik vert, ki je bil ves zasajen s cveticami in z drugim rožnatim drevjem, kakor ciprese. Na tem vertu so bili štirje drugi. Se lepši angelji; ti nas prijazno pozdravijo in angeljem našim spremljevalcem z veselim začudenjem kličcj |0 rekoč: Gllejte jih, ti so. Zdaj nas angelji postavi o na tla, in mi gremo po dolgom hodišču. Tukaj nam naproti pridejo Sekund, Saturnin in Artaksij, ki so bili v tem preganjanji živi sežgani, in pa Kvint, ki jo bil v ječi umeri. Ko ]o vprašamo, kje so di'Ugi naši znanci mučenci in kako se jim godi, odgovorč nam angelji : Le idite noter in poklonite se üospodu. Qremo in pridemo do prostora, čepar zidovje seje vse lesketalo ; pri vratih pa zopet stojé štirje angelji, kteri nas vse pri vhodu oblečejo v belo tančico. VstopivSi ugledamo lu5 in zasliSimo čuda lepo petje, glasov na milijone in vendar vsl vtopljeni v en glas, neprenehoma ponavljajoč: »agios, agios, agios" t. j. Bveto, sveto, sveto." Sredi sobane, v ktero smo bili peljani, sedi mož ko sneg belih las in mladega obličja, nog njegovih pa nismo videli. Njemu na strani ]e stalo Stiri in dva set starašin, za temi jih je pa stalo Se več. Pristopimo k prestolu ; angelji nas nekoliko kviSko vzmgnejo: mi mu poljubimo roke , on ^pa nam lica. — Sivi staraSine nam rekó : ostanite tukaj. In ostali smo in se ž njimi pomenkovali. Potem nam rekó: Idite in igrajte se. Jaz ves radosti poln rečem Perpetui: Sestra, zdaj imaš, česar si želela. Ona pa mi odgovori: Hvala Bogu, tukaj imam več veselja, kakor sem ga kedaj vživala na zemlji. ZapustivSi moža z belimi lasmi gi'emo iz sobane ter ugledamo pred vratmi stati Škofa Optata na desnej plati, na levei pa masnika Aspazija, oba prav žalostna. Ko nas ugledata, padeta pred nas na kolena in milo prosita rekoč: O storite spravo med nama vi, — ki ste že zmagali. Mi pa rečemo: Ali nisi ti naS očo (Škof), in ti naS maSnik, zakaj vi dva klečita pred nami, ki bi mi imeli klečati pred vama: Neutegoma mučenci pred nju pokleknejo ter ju poljubijo. Tudi Perpetua jima prigovarja, da se spravita. Med tem pridejo angelji, peljejo duhovna na stran, jima rekoč: Odpustita si ! ter hočejo vrata zapreti. — Mi pa smo videli Se mnogo svojih bratov in neizrekljivo prijetna diSava nas je okrepčala." Satur se ves vesel predrami iz te prikazni ter dolgo dolgo molčč premišljuje, kar je videl. IX. Poglavje. Predvečer dvojnega rojstnega dné. äe pred nekoliko letijo bilauli je Se pri nas navada, da so kcrvave sodiiije hudodolnikc) k smorti obsojene, po razglaSenoj jim smcrtnej sodbi tri dni izpostavljali ljudstvu na ogled. Kdor jo bil kedaj v sobi, v kteri je smorti čakal obsojenec, ta se bode Se spominjal čutil, ki 80 ga ondi sprehajala. — Obsojenec je bil bledega in upadlega obraza; od časa do časa so mu Totli vzdihljeji uhajali iz tesnih pers, in to vselej, kedar mu ]e živo pred oči stopila misel, da je že jutri jposlednji dan njegovemu življenju, da bode po-sledniič videl krasni vnanji svet. Tak pa, ki se ni maral ^rijazniti z Bogom, tak je vso drugače ravnal ; on e divjal v obupnosti ; marsikteri ni mogel verjeti, da ]e mogočo, da bode moral umreti, in to kmalo kmalo umreti! In vendai' čemu so mu bile v železje okovane roke in noge? — ^mu je pri njem sedel jetničar ter ga opazoval? — Čemu je dobro" oborožen stražnik stal pri vratih? — Čemu je Jiodila trumoma obiskovat ga radovedna množica? — Čemu je razpelo z mertvaSko glavo med dvema gorečima javečama na mizi? — Čemu to znamenje smorti? — Čemu je mizica z belim pertom pogernjcna? Kaj pomenjajo jedila in vino na njej ? Ali vse to ni podobno pogrebSčini za živim? Vsega toga menda vendar ne bi oilo, da ni res obsojen na smei-t? — Tedaj je vendar-le res, da že jutri umcrjcm! Prišedfii do tega prepričanja jel je preklinjevaje divjati in razsajati, kolikor so mu pripustile verige. Toda kmalo sc je ohrabril in na videz kazal pogum in hlinil serčnost, ktere ni imel. Sel je k mizici, ^irijel za kozarec in vino strastno vlival v sé. Toda vino, ki sicer saj za nekoliko časa prežene skerb in žalost, zdaj noče pomagati, tudi ono ne more utopiti resne misli: umreti morafi, umreti že jutri ! Ta misel mu ni hotela iz glave, kmalo se je zopet povernil v tugovavno maloserčnost ; jcl je zopet in zo-pet'obupovaje divjati in so nič ni zmenil za radovedne obraze, ki so vedno odhajali in dohajali. Sem ter tje se mu je zdelo, da so to le hudo sanje, hotel si je je pregnati in izbuditi se iz njih — toda ni mogel — Kajti bila je resnica. In tako se je mnogokrat zgodilo, da je tak obsojence že na pol mertev in skoro ne vedoč kodaj prigel na moriSče. Taki so večkrat bili prizori v stanicah, kjer so 80 izpostavljali hudodclniki, na smcrt obsojeni; da-si tudi so obsojenci vedeli, da jih čakajo le kratke muke, ker bo naSi rablji kaj umi in spretni pri PuriiutuH. 9 svojem poslu in radovedna množica Se godernja in se jezi nad lyimi, če v dveh minutah ne doverSé Bvwe žalostne smžbe, ali če s pervim mahom glave ne ločijo od trupla. Kaj bi ]pa obsojenec še le uganjal, kako bi se obnašal v svoiej stanici, ako bi vedel, da bode moral počasne smerti umreti, n. pr. ^ ga bode divja zver počasi tergala s svojimi ostrimi zobmi in njegovo meso kos za kosom požirala in kost za kostjo ^■obila! Ta misel bi mu gotovo zmeSala pamet. — Kdo vé, kako bi se kristi^ani dandanaSnje omebku-žene dobe vedli, ko bi se jim od ene strani napovedala sodba: raztergajo na] nas divje zverine, — od druge strani jim pa reklo: te mukepolne smerti ste rcSeni, ako le izgovorite besedice : odpovém seKristu! Jaz skoro ne bi hotel mnogim porok biti za stanovitno spoznanje svoje vere v Krista. Menda prav zato, ker bode konec dni — poslednji dan — še veča ta človeška mehkužnost, obljubil je Jezus prikrajšati tiste dni, da ne bi zapeljana bila tudi mala množica pravičnih. Ali naši vjetniki so določni kristijani in tako uterjeni, da kar nič ne omahujejo v ven, niti se tresejo in bojé, da-sijimje že znana sodba mukepolne počasno smorti, äe celò nevemiki zadnje dni več niso pričakovali, da bi kdo izmed teh vjetnlkov odpadel. Prepričani, da bi vsaka daljna poskušnja bila zastonj, pustili so je pri miru. Samo videti so je Se hoteìi dan pred smerjo, da bi je spoznali na borišču in vedeli staviti na nje. Zato jo bil vhod v ječo vsakemu pripuščen. Ko so bili po izrcčenej obsodbi odpeljani v ječo blizo amiiteatra, ukazal je bil stotnik, prav na tesno vkleniti je, ječo vedno zapcrto imeti ter jim dajati hrane le pičlo, kajti vražji ljudjč so mu bili natro-bili na uho, da bi sicer utegnili uiti s svojimi raznimi čarovnimi pripomočki, kar so je, kakor so rekli, že mnogokrat zgodilo. Stotnik pride v ječo pogledat, ali se ondi ravni po njegovih ukazih; Perpetua ga prostodušno nagovori tako-le: ^ „Mogočni stotnik, kako je to, da najplemeni-tejSim in najimenitnejšim žer^am nc privoliš celò nobenega okrepčala, Sertvam cesar]evičevim namreč, ki im^o bojevati se njegovega godìi dan? Ali mar ni tebi na čast, da čversti pridemo na borifiče?" Stotnik se usti'aSi in sramovaje se ukaže, bolj človeBko in rablejSe ravnati z vjetniki. Odkazal jim je prostornejšo ječo in ne le nevernikom, ampak tudi njihovim znancem je dovolil prost vhod. Ti so smeli obiskovati je, govoriti £ njimi, dokler jim je bilo drago, in donaSati jim, kar so hoteli, in to je bilo tem lože, ker je Pudent, nadzornik ječ, v sercn bil že kristijan. To dovoljenje stotnikovo vzbudi veliko veselje, ječa se spremeni v pravo žcnitovanjsko sobo. Vfet-niki so vsi navdušeni in kakor veselja pijani, toda ne od vina, ampak polni so svetega Duha, ki iz njih govori. — Tekle so sicer tndi solze, toda solze svete nevoBlJivosti zarad sreče, ktere imajo žo jutri deležni biti vjetniki. Bratje so jim bili siccr prcskcrbeli in v ječo prinesli okiisnih jedil in slastne piiače, toda oni jim, kakor Erist Samarijanki pri Jakobovem vodu aku, dajejo drugo jed, namreč to, da jo spod-bujiifo k kerSčanskej stanovitnosti. Tudi stotnik jim pripravi in pofilje dfa^ obed, obed, ki se je hudo-delnikom navadno dajal dan pred smertjo; toda naši vjetniki se ne dotaknejo nobene teh jedi, in to že zarad tega ne, ker se bojé, da ne bi med jedmi bilo kai mesA, malikom darovanega, i^e le, ko ' im bratje velé j'esti, da si tudi telesne moči okrepča o za boj, sedejo ter ž njimi zadnjikrat zavžijejo, kar jim ]e pripravila bratovska ljubezen. Oni pač ne mislijo na tu, kar jedó, ampak na to, kar sami govoré in kar govoré firatje. Okoli mize se je sukala množica ne-vernikov, ki so dohajali in odhajali ter s svojimi radovednimi pogledi nadlegovali vesele goste. — Da bi mogli zbranega duha moliti, hočejo koj po vžiteni obedu posloviti so od bratov s prošnjo,'naj prav goreče prosijo Gospoda, da vsem, kolikor jih jo vjetih, dodeli milost, stanovitnim biti do konca. Kar se Satur Se spomni svoje ])rikazni in tega, kar so mu angelji pravili o Optatu, in jame pripovedovati Optatu in bratom. Na to Optat reSe: „Sami ste aliSali, neljubo je Gospodu, da obSujete a pogani in se vdeležujete gle-diičnih njihovih iger. Nekdaj ste tavali v temoti; nevarnost, zopet zabresti v temoto, je prevelika, ako se peSate £ njimi in obiskujete njihove hudobne in siróve igre. Znano mi je sicer, da vas za cesarjeve in božje sovražnike razglasujejo, ako se ne vdeležu-ieto poganskih slovesnosti, toda vedite: Bo^a je treba bolj slufiati, kakor ljudi; saj tudi mi umei^emo prav zarad tega, ker nismo hoteli kadila zažigala bop;ovom in cesaiju na čast. In kako bi vi tudi mogli iz leh-komiselne radovednosti ali iz golega strahii obiska-vati kraje, kjer je že tisoč in tisoč ljudi izdihnilo svojo dušo, Icraje, ki vidite da se Se kadijo kervi kerBčanskih muöencev, nam svete kraje, ktere pa pogani oskranjajo z nesramnimi igrami Veneri in Bali-u na čast. Bratje,_ kakoSno veselje pač morete imeti le za trenutek biti med tako druščino? Otro-čiči, povedal sem vam, kar mi je težilo serce, id pa to razglasite bratom, kterih ni tukaj. To je moj testament, kterega vam umiraje zapustim." Bra^e terdno obljubijo, zvesto spolnovati njegovo besedo. Optat je blagoslovi, poljubi ter spust! z opominom svetega Janeza: „Otročiči, ljubite se med soboj, kajti v tem, da se ljubite, vas bodo spoznali izmed nevemikov. Gori v nebesih se zopet vidimo." „Amen", odgovoré bra^'e ter odidejo. Ko je Satur pripovedoval svojo prikazen in Optat govoril, ni bilo nobenega nevernika v joči, kajti na Katurovo proSnjo je nadzornik Pudent že tako ravnal, dii so bili odšli oni, ki so bili v ječi, in da med tem nikogar ni spustil va-njo^ čeS, da vjetnikov in bratov ne bi motili v pogovorih. Se le, ko bratje odidejo, pogani trumama zopet prihrujejo v ječo gledat in opazovat vjetnikov, vse se jih je terlo, tako da zarad Siuna ni' bilo moč moliti. Znameniti so pri tej priliki bili pogovori poganskih obiskovalcov. Naj saj nckterih omenimo. „Glejte, ta in oni bodeta pač tolsta jed za velikanskega leva I" — rekol je pervi kazaje na tega ali tega vjetnika. Drugi B pcrstom kaže na Felicito rekoč: „Ono bledo ženo Li jaz rajši dal prebosti z mečem, saj umerje, predno se je dotakne zver". „Jaz — pravi tretji — bodem pri boji opazoval Peraetuo; ona se mi zdi glavna oseba vse te malopridne diiižbe. Od nje ne obernem oči, dokler no sklene življenja, kajti poslednjo zv^unjo gledati mi je najHubše, zato Iiočcm bogov prositi, da jo pustu prav dolgo ken-aveti." „Jaz — reče četerti — ne bodem gledal ženskih, saj nimajo krepkega in dolgega življenja, a izbral sem si tega-lo čverstega mladenča. Le glejte njegovih mišic, njegovih d^elih in močnih rok; ta ne bode za malo ceno prodal svojega življenja." Take in enake pogovore so morali sveti vjetniki poslušati in tcrpeti, da so na-nje kazali s porstom; da jo bilo pripusčeno, gotovo bi bili nevernild So poskušali njihovo moč. Ko le ni hotelo konec biti temu neljubemu obiskovanju in 80 jo neverska množica v obednici gnjotla okoli vjetnikov, vstane Satur ter jo ogovori tako-lo: ,,Kaj ste prišli gledat nas? Vi hočete videti Inidodelnike, kaj ne? Toda mi nismo hudo-delniki. Preiskujte naše življenje in na tanko po-prašujto, ali se uam more očitati kakov madež, od kar vživamo srečo, da smo kristijani! Fovedite nam le eno pregrešenje, ki zasluži smer t; naznanite naiu, če morete, le eno djanje, kazni vredno! lies je sicer, da zaničujemo vaše bogove in malike ; toda kako smo v stanu poklekovati in uklanjati se lesu, kanienu. bronu, srebru ali zlatu? VaSi bogovi imajo oči, pa ne vidijo, imajo ušesa, pa ne slišijo, imajo noge in roke, pa jih no gibljejo ; vi je kličete na pomoč, oni vam pa ne pomagajo. Vaši duliovni vas goljufa o in vaše duše nogiibljajo. Oni, ne pa bogovi — tičijo v votlih malilcili ter vam dvounmo govoré iz njih. Vaši cesarji in njihovi služabniki vas slepe, oni strežejo vašim divjim strastiiii, da se masté z vašimi žulji in z vašo kei-vijo; vi pa slepo ubogate in dajete moriti najplemcnitniše soderžavliane, — kristijane; — cesarji in njihovi služabniki sami v svojem sercu nc verujejo v malike, kakor mi ne verujemo va-nje; pa saj tudi vaSi najveSi učenjaki, modrijani, nimajo te vere, le berite njihove spise in sami se prepričajte." ,,Povejte nam tedaj, kdo so hudodelniki, ah mi, ki mkomur nič žalega ne storimo, — mi nedolžni, ali pa vi, ki nad nami kričite: divja zver naj vas razterga. Očitno je torej, da ste hudodelniki vi sami. Toda poslušajte nas: Mi jutri umerjemo; predsmertjo — o tako resnej uri — pa veste, da nikdo ne laže. PosluSajte resnico, ki vam jo povemo:" „Le en Bog je; On je vstvaril vse, kar je; on vse hrani in vlada; malikovanje je neumna služba hudiču, prava nespamet. Ta edini Bog je velik, mo- fočen, večen sodnik Uudi vsega sveta od začetka o konca dni. Jezus Ejist je pa njegov Sin, rojen od vekomaj. On je prišel na zemljo, ves človeški rod rešit jarma, spon m zmoto hudičeve. On je pred 170 leti vjudovskei deželi umeri za vse ljudi; rimski poglavar Pilat ga ]e dal križati, Njega, Nedolžnega, Bogačloveka, ne da bi bil imel oblast do njega, ampak ker se mu je sam prostovoljno podvergel. Zdaj pa Jezus sedi gori v nebesih v svojem veličastvu, povzdirajen nad vse stvari na desnici svojega večnega Očeta. Kmalo se prikažemo pred Njim ter terdno upamo za to, da smo ga spoznali na zemlji, večno, svetlo krono, večno zveličanje. Kratko je naše terpljenje, ali čaka nas neizrekljivo veliko in večno Slačilo. Toda tudi vi, morivci svetnikov Božjih, pri-etc na sodbo, da prejmete primerno zasluženo vračilo. Kako strašna'vam bodo ta sodba, kajti v roke padete živemu Bogu. Poglejte nas, kako srečni smo že zdaj! Nikakor ne bi še danes hoteli menjati z vami, kaiti v svojem sercunosite temo, zmoto, pekel in huaiča." To in mnogo druzega so govorili sveti mučenci ter j^oganskoj množici na serce pokladali s tistim notranjim prepričanjem, kakoršno izhaja le iz tcrdnc in žive vere; ni čuda torej, da so njihove besede osupnilo pogane tako, da se knialo potem vsi zamišljeni vernejo domu. Marsikteri izmed njih, ki so jc že dolgo veselil jutrajšnjega dneva, žaliije, ko napoči ta dan; šol je sicer tudi v gledišče, toda ue plosW, ampak gledat, kako umirajo svetniki. Sel je učit in navduSit se kcrščansko scrčnosti in nad sc klicat milosti Božje; kajti v kratkih dneh bodo morda tndi on s SVOJO kcrvijo pričal isto resnico. Komaj odide ta množica, žc t ječo priliriijc druga radovedna tnima poganov ; tudi to tìatur nagovori rekoč : „Ali vašm neusmiljencj radovednosti nc zadostuje jutrainji dan? Ali hočete že danes videti to, kar radi gledate, pa vendar sovražite? Danes smo vam še prijatelji, jutri vam bodemu sovražniki. Le dobro nam zrite v oči, da nas spoznate tisti strašni dan, ko bodo sojeni vsi ljudje. Tisti dan bode ravno narobe, kajti tisti dan bomo mi vam sovražno nasproti stali, l'isti dan bodete vsi omamljeni in bridkega serca klicali in vzdihovali: Tedaj to so tisti, ki smo jc zasmehovali! Qlojte zdaj so pa prišteti otrokom Božjim. O, mi neumneži! Kaj nam zdaj pomaga vse bogastvo!" itd. itd. Noč nastopi. Tudi ta truma mora zapustiti ječo; jetničar nikogar več va-njo ne pusti. Svetniki so sami, in se le zdaj morejo moliti in prijmivljati se na prihod Gospodov. Vendar še enkrat zaropočejo in so odpró železna vrata in pozno v noči Pudeut v ječo i^trijiclju Antonijo, Perpetuino mater s sinkom v nai-očji, in Viktorja Perpetuincga najmliušc^a brata. „Perpetua — tako jame Antonija govoriti — Pcr- Eetua, nikakor so nisem mogla premagati, da te ne i še enkrat videla ; prinesla sem tudi tvojega sinka, da ga blagosloviš, predno umerješ ; saj so tudi očaki, predno so Sli k svojim dedom, nebeško roso klicali nad svoje otroke. Kako tudi bi bila mogla njožnemu detetu odtegniti poslednji blagoslov njegove matere umčenke! Ta blagoslov bo detetu rodovita nebeška rosa, kajti Gospod sam ti bodo vodil roko in jej- podaril blaživno moč." „Mati —Perpetua odgovori — mati, to pač rada storim, ako mi Bog podeli svojo moč in milost. Tre-notki, ki jih še imam živeti na zemlji, so mi že sešteti, torej jako dragi. Da si jo dobro obernem za nebesa, poslovive se ob kratkem : Alati, z Bogom, dokler se no vidivc v nebesih! Ločive so siccr, toda kratka je ta ločitev, kmalo se zopet vidivc! Moli za-me, za Perpetra in za nas vse, tukaj zbrane; moli gorečo, da stanovitni ostanemo, tako se tudi ti bojuješ z nami zoper peklenskega zamorca. Božjega in človefikega sovražnika. Z Božjo pomočjo je zmaga gotova. Mati, tvojim rokam izročim ta zaklad — svoje dete." Zdaj Perpetua vzame sinka v naročje rekoč: „Drago moje dete, ljubček mojega serca, dobro me sedaj umei in zapomni si, kar ti pove umirajoča mati, globoko si v serce vtisni njene poslednje besede. Jlodi v Kristu za menoj; mati naj ti bode izgled na kervavem potu. Naj ti bodo moje kervavc solze v zveličanje. Ozri se v mé in poslednjič na zemlji obemi svoji ljubki očesci v svojo mater. Kaj ne da me umeš / Z Bogom, z Bogom tudi ti ! Tam gori v lepili nebesih najueg in zopet vidiš svojo mater, ktcro si le malo časa gledalo in komaj poznalo na zemlji. Jaz hočem prav milo in goreče moliti, da k meni prideš ti — sinek bolečin — moj Benjamin" 1 Na to Perpetua vzdigne svojo blagoslovimo desnico nad sinkom ter mu ž njo prekriža čelo, ustnici in persi, rekoč: „Naj tc blagoslovi Bog oče, Bog Sin in Bog sveti Duh ter pripelje v kopel svetega kcrsta in v večno življenje! Amen." Izgovorivši ga prav scrčno poljubi. Sinek pa se jej, kakor da bi jej hotel reči: „Mati, vse tvoje besede som si globoko vtisnil v serce", prav prijazno nasmeje ter z nježninii ročicami in nožicaini bruni ločiti se od matere, ko ga je izročcvula Antoniji. Perpetua_poteinmolč6 objame šc Viktorja svojega brata ter svojo mater poljubi na čelo — in ločijo se. Zdaj je "Perpetua zopet sama s svojim Bogom; raztergana je vsaka voz, ki jo je dozdaj še vezak na svet; reči je mogla: „No jaz "živim, ampak Krist, živi v meni. Meni je svet križan, in jaz svetu." Vjetniki so vendar enkrat sami, jamcjo se torej pripravljati na smert; prod oči si vsaki prav živo postavi neskončno svetost iii pravico Božjo ter rosno premišlja, kaj mu še vest teži, česa se še ni spove-dal in spokoril. Vsakemu su jo zdelo, da ima še mno^o grehov; vsi se torej juniojo očitno spovedo-vati m Optat jo odvožo vseh grehov. Optat sam pa poklekne pred Aspazija ter vpričo male kcrSòanske oböine spozna, da mn kot pastirju vest očita mnogo znimamosti, ter vse ponižno prosi odpuSčenja, če je koga razžalil ali pohujsal s sto j im izgledom. Na to Satiir stopi pred Optata rekoč: „Duhovni oče, dovoli mi, da te opomnim, česar se morda sam več ne spominjal. Gospod sam mi je po svojem angclji v prikazni naročil, da ti razodoncm!" Optat mu dovoli rekoč: „Sin, le govori; tvoj glas mi bodi Božji glas, knkor »Samuelov nekdaj He-nju; opomni me, če imam morda na vesti še kaj, česar sam no bi vedel?" Satur na to pripoveduje per\*i del svoje prikazni, ki jo je imol zarad njega. — In res, bilo jo enkrat neko razpcrtje med Optatom in Aspazijem. Bilo je to tako-le : „Optat je bil dobroserčen, toda prezanašljiv oče svojim ovčicam. Nikdar ni mo- fel terde ali ostre besede izgovoriti, če tudi je kdo aj pregrešil. Nekteri kristijani so sem ter tjc hodili v poganska gledišča, sicher ne poleg svojega nagnjenja, temuč zato, da jih vražljivi pogani niso sumničili in tožili, da zaničujejo bogove in nevernike. To je bilo Aspazijii naznanjeno, ta pa je povedal Skoiu Optatu. Optat je pred-se pokliče, prav prijazno posvari in lepo prosi, nm tega več nc store, da občini ne bodo na slab izgled, da bi to utegnilo vendar le na škodo biti njihovej duši, ker se kaj lehko pridruži všečnost nad tem, kar bi se jim imelo gnjusiti. To lepo opominjanje pri nekterih ni nič izdalo, kajti le dalje so hodili v gledišče. Na to Aspazij zahteva, naj bi Oi)tat ostro ravnal z nepokorneži ter jo za nekaj časa izobčil iz cerkve, da ^irevelika prizanes-Ijivost dobiim ne bode v spotikljoj. Tako ravnanje se je pa Optatu zdelo preterdo; mili škof je namreč ta pregrešok pripisoval lehko-miseinosti ter bal se, da ne bi presihia ostrost prelomila nalomljone vejice, zato jn tudi v drugoč le z lepa posvari. ' Optatova iniloscrčnost je bila se ve da prnvelika, ali na svojej strani je nncl tudi drugo starašine svoje občine. In tako Aspazij ni odjenjal, ampak deržal sn jo svojega prepričanja. To jo pa Aspazija žalilo, in to razpcrtje je v njunih scrcih ro- dilo nekako razkaSenost in dušno britkost. V ječi BC ve da jima ta prepir ni prišel na pamet, in vendar ta južaljcnost ni bila popolnoma izginila iz njunih sere. Se vedno jima je na dnu serea tičalo majheno želo; bridkost se jo bila sicer že 'polegla, toda le spala je, pri pervej priliki bi bila se spet poluizala na dan. Ko äatur pove svojo prikazen, spoznala stii obd svoj pregresek, in moral jo s korenino iz njunih sere. — Perpetua se obcrne k Aspaziju rekoč: „Kaj ne, ljubi Aspazij, da iz serca odpustiS svojemu Očetu, če je grešil v svojej uiiloserčnosti. ^Nilcakor ne bi bilo prav, ako bi v naših sercih ostala kakova omcrza zd:^, ko se bližamo Bogu ljubezni. Da, očeta naša, seziU si v roko, odpustita si zdaj, če tega So nista storila, in uii, vajini otroci med teui zapojemo psalme: „Glej, kako dobro je bivati med brati". Da, enega serca in ene misli hočemo biti! Saj je Gospod že pred vrati in tei-ka." Optat in Aspazij so objameta in poljubita ter tako poslednji madež izbrišeta iz bukev življenja, ktere so vse popisane z zlatimi čerkami. S tem pa opravilo pomembe polnega dneva še ni bilo dover-aeno. — Fudent z dvema vojakoma stopi v ječo, da spremeni stražo. Bilo je konec druge ponočiie straže, — t. j. polnoči. Ko prejšnja sti-ažnika odideta iz ječe in se podasta spat, Pudčnt rahlo zapre vrata ter gre k Optata, nova stražnika pa za njini. Vsi trije so bili odložili orožje. Vsi trije pokleknejo pred 0]itata in Pudent v imenu vseh jame govoriti rekoč : „Mili oče, odpusti nam, da to motimo v tako uoznej uri. Delj časa smu vas na tanko o])azovali, toda spoznali smo, da nisto hudodelniki, ampak svetniki Božji. Poslušali smo vaše nauke in si jo vtisnili v serce. Naša serčna želja in goreča prošnja do tebe je, da nas zdaj pokristijaniS, čo tudi smo bili in smo šn zdaj terdoserčiii, «irovi in grešni vojščaki. Saj nam je znano, da so k Janezu v puščavi ob reki Jordanu dohajali tudi vojaki, pa jili ni zavračal, in tudi vaš Gospod Jezus l^rist je vselej imel veliko veselje, ke- dar je grešnika spreobcrnil, in prav za to je na križu umeri. Marljivo sem bral bukve, ktcro imam tukaj. Vi jim pravite evangelij. Iz golo radovednosti sem si jo bil prideržal, ko sem je bil vzel nekemu kristijanu v ječi. Imel je je ski-ite pod oblačilom in kaj čudno 80 mi jo zdelo, da mi jili z lepa nikakor ni hotel izro6iti. Raj le bi bil dal življenje, kakor to knjigo, in tako sem naprosil drugih vojakov, da smo mu jo s silo iztergali. O, kako se jo jokali Menil Bcm, zdaj imam čarovne bukve, v njih_so_ popisane prepovedane skrivnosti kcrščanske, s išterinii se lehko čudeži delajo, kakorinili so kristijani toliko in toliko storili. Bral in bral som to knjigo, in s pomočjo ne-kterih svojih kerSčanskili tovarSev, valih pogovorov in vašega obnašanja našel sem ključ do skrivnosti te knjigo. Zdaj vem, kaj je kerSčanstvo, in znano jo tudi tema mojima tovarSema; izprašaj nas in če se ti zdimo dosti jiodučeni, prosimo te, kersti nas, da bodemo tudi mi očiščeni svojih grehov, da tudi od nas pojdejo satanove verigo, "s ktorimi nas derži zvezane ; kajti lo nocoi je še ugodcn_ čas za to, jutri žc prejmete mučenško krono, juti-i vas več no bodo v ječi, jutri osoró se bodete že veselili v neminljivih nebesih." Vsi vjetniki prenehajo v molitvi, vstanejo in glodajo klečeče vojičake. — Že zdavno so bili zapazili, da so jim ti tnje vojščaki dobri in prav zanul njih več ko enkrat v nevarnost postavili eelo svoje življenje, ali da v joči se doživd to veselje, tega se ni-kdo ni nadjal. Pudent t4iko-lc nadaljuje: „Oče, daj pam daj So danes kopel duhovnega prerojenja, kajti ti scuoci nas ločiš, in mi ne vemo, ali bodemo tako srečni, da se So snidemo z duhovnom, ki nam podeli to milost." Optat se hvaležnega serca ozn"; v nebo, prime za lončen verč, iz ktorega so pili vjetniki, ter vsem trem z zveličavno vodo oblije glave. Vsi Idaženi Optatu nogo poljubijo hvaležnogii screa in radosti polni z vjetniki "vrcil zapoj»: „Glej, kako dobro je, bivati med brati." Zdaj jim več ni treba nevoSljivim Iiiti vjetnikoni, saj so tudi oni ovčicc Kristove. " „Zdaj — reče Pu- dent — zdaj pa naj mc Hilarijanovi beriČi le ovadijo za kristijana, saj imam, česar sem želel; tega zaklada mi nikdo več ne ukrade." Trije novokerščeni molijo blizo do konca tretje {lonoune straže in bratje ž njimi. Serce jim liva-ežnosti kipi do Gospoda za njegovo neskončno usmiljenje, ki sega od vekomaj do vekomaj. Se le, ko se jame bližati četerta ponočna straža, poslové se pri dragih bratih, dokler se ne vidijo tam gori v nebesih ; vstanejo ter se postavijo vsak na svojo stražo. Pudent gre v svojo čumnato ter v molit^■l prečuje noč, koukor je je se bilo. Veselje o svojej sreči in boleča bridkost o izgubi svojih vjetnikov, zdanjih bratov, mu ne da očesa zatisniti. Premillia tudi o svojej prihodnosti, kajti vedel je, da bode kmalo ob službo, ker mu ne bode moč dolgo prikrivati, da je kristijan. Najljubše bi mu bilo, ko bi mogel ključe do ječe izročiti komu drugemu rekoč: „Na te ključe in tudi mene k tem zapri, kajti tudi jaz sem hudo-delnik, kakoršni so ti, ker scm knstijan." Toda Optat mu tega ni dovolil, tcmuč ukazal mu je, še dalje ostati v službi zarad vjetih bratov. Za Pudenta je bilo to silo tordo povelje. Videti brate terpeti, pa jim ne moč pomagati, ampak še celò terdo ravnati ž njimi — to staremu vojščaku ne more v glavo ; on nikakor ne more razumeti, kakaj mu Optat ne pripusti, da bi tudi on ž njimi umeri, in zakaj njemu zavida krono, ktere je vendar sam tako željno iskal. Vendar so Pudent umiri sam s selioj tako-le govoreč: „Tega ti Se no umeS, zato se udaj in ubogaj Optata. Bog bode storil, kar je prav, brez vse skerlii Njemu izroči svojo osodo. &tari gri-Snik, najpotrebnejše si našel, Gospod ti je pregnal temoto in odvzel grehe. — Hvala bodi Bogu, hvala Bogu." _ Izrekši jioslodnjo besedo okoli sebe pogleda ter za-nazi, da se jo žo jelo daniti in na vzhod rudcčiti.— Na luieel mu pridejo prijatelji v ječi. Danes izgubi nje, ki so mu tako ljubi in dragi, 'da ljubši iii draži, kakor vso _ na svetu ; o kako prazno in pusto bode v loj joči in v njegovem scrcu! Pudentu so jame tožiti po svetih nebesih. Xn. Pogla^'e. Rimski „amfiteater" (gledišče). Po smerti usmll; za čegar vlade je rati in propadati vé enega rimskega cesarja Avgusta, )il rojen Jezus Erist, .jelo je hi-iko rimsko cesarstvo. Vse verste pregreh so se vselile v Rimu, kamor sc je stekalo Dogastvo vsega svetd. Z vsako deželo, ki je bila bogata v kterem koli obziru, so Rimljani prepira iskaje pod to ali to pretvezo zaželi vojsko, v kterej BO jo zmagali in bogati plen odpeljali v Rim. Iz bogastva se je rodila neizmerna zapravi ji vost, zlasti v viSih stanovih. Vmestila se je bila taka sladkosned-nost, da so v druge dele svetà poSiljali po najnenavad-nejSe in najdraže sladSice. Bili so v Rimu sladkosnedeSi, ki so si dajali iz Afriko prinaSati štruSevih jezikov in za ono samo veSerjo ^otroBili veS nego 40.000 gold. Da so cesarji v tem obziru stali v pervej versti, to se umésamo po sebi; kdo bi je bil tudi smel prekositi v kakovem obziru? Zapravljivosti za petami vselej hodi uboStvo in pomanjkanje, iz pomanjkanja pa se rodi krivica in podkupljivost; in prav po tem potu je v Rimu priSlo tako daleS, da se jo dalo vse kupiti za denar. Že numidski kralj Ju^rta , priied v Rim, da bi z zlatom kiipil zagovornika svojih straSnih pregreh, imenoval je Rim kupljivo mesto, če so le kupec dobi. Poln zaničevanja si z nog otre Rimski prah ter se verno v svoje afrikanske puSčave iz-verSevat novih hudodelstev; on, večnemu mestu naj-veči sovražnik, imel je v Rimu svoje najboljše prijatelje, kupljene z zlatom I Celò cesarski prestol se je dal kupiti v Rimu. Cesarski telesni stražniki, pretorijani imenovani, bo, kakor je bilo opomnjeno že v začetku te zgodbe, oddajali cesarsko krono; kdor jim je več obljubil za-njo, temu so jo izročili, toda navadno le za dve leti, potom so ga zadavili ali kako drugače šiloma s poti spravili, in drugi je zasedel cesarski prestol, večkrat prost vo]8Čak, ki je bil dosti prekanjen in pogumen, da se e bil povzdignil do vojskovodje. Pa tudi prosto ljudstvo samo, zlasti rimsko, je imelo veliko moS, in jc bilo nevarno za cesarski prestol, s kterega je He marsikoga pahnilo; zato so si cesarji izmislili marsik^, s Čemur so si prizadevali prikupiti se pri Ijiidlstvu. Božali in negovali so njihove strasti, tudi najnevamiše in naj^ozovitniie, ne pra-Saje za pravico ali krivico. lEdina njihova želja je bila, vzderžati se na cesarskem prestolu, zato so sezidali mnogo templjev in iznaSli mnogo novih kaj čudnih bogov, čeS, da se ljudstvo čedalje bolj zaplete v vraže; mislili so namreč, da jim bode tem laže vladati je. Da bi si vstanovili visoko neoskrun-Ijivo spoštovanje, dali so se postaviti med zvezde in bogove. Tako so lehko uganjali vse hudobije in neomejeno gospodovali nad duSo in telesom svojih pod-ložnili. Toda vse to ljudstvu vendar ni hotelo prav v glavo, kajti imelo je tudi svojo misel, svoj razum, svoj razsodek, svojo čutstvo; saj je vedelo in z lastnimi očmi videlo, da je marsikteri cesar, če tudi v zvezde vkovan, le preveč človek, to je, da ga je bila sama prcgreSnost; znano mu je bilo, kako in zakaj je bil postavljen med bogove ; zato ni hotelo molčah in sem ter tje se je glasilo godernj an j e zoper tako ravnanje. Da bi se zadušila glasna nezadovoljnost, bilo jo cesarjem torej misliti Se na druge po-raočke. To najti pa ni bilo težko, saj je očitno naznanjalo in vpilo, kaj hoče. Vpilo Eokrat: „Panem et Circenses", t. j. d^ji« ««.u dovolj jesti in piti in verh tega še bojne igre na bo-rišču (circus), pa bomo molčali in zaaovoljni, če Se tako slabo gospodarite. In tako jo borišče ali „am-liteater" prišel v navado. Te i^e so bile potrebne, kakor vsakdanji kruh. Stari Rimljani, dolgo pred Kristovim rojstvom, so so na teh boriščih učui roko-boriti in bojevati. Bil je pa amfitcater ograjen okrogel prostor, s peskom potresen. Od tod tudi imeni „circus" (krog) in „arena" (pesek). TÙ so se rimski niliidonči vadili bojevanja, imeli so posebno borivsko učitelje (lanista), da so je izurili za silo. Ker s» liiniljani ì)ili bojevnlno ljudstvo, zato 80 kaj radi hodili gledat borivceV in prijelo se jih je jiidstvo e mno-te nam veselje do borivnili iger. Pozneje so okoli okroglega boriiča stavili posebna poslopja, iz perva lesena, potem zidana, s kterimi so ogradili boriSSe. Da se radovedni gledalci stojé niso jpreveß utrudili, postavili so v ta poslopja tudi klopi ali sedeže. In tako poslopje so jeli imenovati amfiteater t. j. okroglo gledjšue ali okrogliSče. _ Ko se je ljudstvo pozneje jelo vzdigovati zoper boljarje (patricije), zidali so ti na svoje stroške taka gledišč a, da bi ljudstvo raztresli in umirili. Najemali so borivce, Id so se borili s seboi. Kdor jo premagal, ta je bil s ploskanjem pohvaljen. Pri teh igrah BO se delale tudi stave. Včasih so se, kakor so Se dandanes večkrat zgodi, iz teh nedolžnih in neker-vavih boritev rodile resnobne in kervave; tisti, ki je premagan, jel se je tako sramovati, da ga je zgrabila jeza, v kterej je z golim orožjem v rou planil nad zmagalca ter mu po življenji stregel; ta pa, če je še za časa to zapazil, branil se je z vso resnobo, m tako je večki-at nastal boj -- -------^ in se končal s hudim ramen] zmagalca ali zmaganca. Kmà prizori priljubili ne le prostemu ljudstvu, ampak tudi velikaSem; čem več kervi je teklo, tem veče je bilo radovanje in priSlo je celo do tega, da so nalašč najemali borivce na življenje in smert. Imenovali so je „gladiator e s" t. j. borivce z mečem. V tistih časih bilo jo lehko dobiti takih prederznežev, ki so bili pripravljeni za zlato, da, še celò za samo čast v nevarnost postaviti svoje življenje. Da bi si pridobili čast borivnega zmagalca, vadili in urili so se lota in leta v rokoborjenji in bojevanji. Dan na dan so si z oljem mazali ves život, zlasti roke, da bi postali prav jpbčnih in krepkih udov. Njihova ročnost v bojevanji je bila čudovita; da jo bila boritev Se hujša, skerbelo se je za to, da sta si nasproti stala enako močna in urna borivca. Borila sta se najprej B pestmi, na poslcd sta prijela za gole meče ter se bojevala, dokler ni eden izmed nju ranjen ali mertev zmidil se na tla. Kteri je zmogel ali da je nasprot-mku meč iz rok izbil ali zlomil, ali ga ranil, da je padel na tla, ta je nasprotniku 2 eno nogo stopil na na življenje in smert em ali celo s smertjo o bo se taki okrutni persi in meč deržeč mu na goltancu ves zmage pijan ozerl se na gledalce na kamenenih klopéb, kakor da bi vprašal, kakova osoda naj zadene zmaganega nasprotnika. če |e zmaganec ljudstvu bil priljubljen, zapognili so gledalci pavec na kviško; to je pome-njalo latinsko čcrko A, ktera je pervi glas besede, „Absolvo", t. j., odvezujem te; potem je zmaganec ostal pri življenji, če ni umeri za dobljenimi ranami. Ako so pa zmaganec s svojim vedenjem pri boju ni prikupil ljudstvu, zapognili so gledalci pavec nu niz, to je kazalo latin^o čerko C, pervi glas besede „Condemno", t. j., obsojujem te, — in zmagavec mu je meč zasadil v goltanec ter ga umoril. Merliča so potem odnesli, zmagalcu pa so izročili zmagavsko krono ter ga domu spremili v slavnem sprevodu. Ce je zmagalec bil suženj, prostost mu je bila plačilo za njegovo zmago. Take igre tedaj so rimskemu ljudstvu bile veselje, da, največa radost! Kaj so bile drugega, nego živinsko klanje? Kakolna groza je pač bilo gledati te ludji, ko so vsi razljuteni si nasproti Sli z golimi meči — ljudi, ki se niso nikdar razžalili, morda še poznali ne. Kako strašno je bilo vendar gledati, kako neranjeni z golim mečem dirja za ranjenim in oslabelim, da bi ga zdaj tu zdaj tam še zbodel, — ta §a smert pred očmi kako zbira svoje zadnje moči, a bi mu ušel, in ker nikjer ne najde zavetja, po-slednjič do smerti truden in ves oslabljen pade na tla! Zdaj se zmagavec sirovo zasmeje in s smerto-nosnim mečem v roki stopi na-nj, ki več nima orožja, na-nj, ki ga milo prosi milosti. O kakošno mora pač biti serce, ki v tem me-sarjenji najde veselje ! In vendar cesarji niso mogli večega veselja napraviti ljudstvu, kakor s takimi igrami. Posledn^ič je prišlo še do tega, da je cela truma takih boriteljev stopila v gledišče ter se vojskovala. In tedaj je kri tekla v potokih in mnogo morličev je ležalo na pesku! Ali je torej čudo, da je ljudstvo odivjalo in se grozovitosti privadilo ali si jo celò priljubilo? Kerščanski cerkvi so se tc igre od nekdaj studile, ona jo torej svojim vernikom vedno prepove- dovala vcleleževati se jih, in do današnjih dni kor-afianski pokop odrekuje njim, ki umerjó v dvoboji. Ko so Kimljani zmagali Eartagino, seznanili so se z Afriko, iz ktere so divje zverine n. pr. leve, tigre, leoparde in hijene žive na ogled vozili v Rim ter so je v posebnih predalih ali jamah redili. To jo pa deržavi delalo mnogo stroškov. Kar pride sodnikom na misel, rediti je z mesom velikih na smort obsojenih hudodelcev. Kar žive so metali zveiinaiii. Boj nesrečnih ljudi z zverino jim je jel biti po vaeči in tako priSel kmalo v navado. Cesarji so radi sker-beli za to, da je bilo v Rimu vedno mnogo zveri. Toda hudodelnikov je sem ter tje primanjkovalo; zato 80 jcli nalaäu najemati boi'itelje, ki so prostovoljno hoteli bojevati se z divjo zverino. Da so so branili, dajali so jim orožje prav kratko. Kdor je zmogel, ali človek ali zver, temu so ploskali pohvalo. Da, celò tu se je zgodilo, da su zver oprostili daljnega bojevanja in jo dalje redili, če se jo verlo oli-nesla, t. j. če je človeškega boritelja umorila na perA^ mah z grizom, suncem ali stopom. Kedar se je to pripetilo, ploskalo jo ljudstvo, kakor bi bilo obnorelo, ter je zver skoro po božjo častilo. Metali so jej cvctične venec, ki so imeli pripravljene za zma-galca ter so jo venčali ž njimi. To vpitje jo zver sc ve da Se bolj razdražilo, tako da je planila na mer-liča, ktercga jc na drobne kosec raztcrgala in njegove ude raztrcsla po vsem borišču. — Če je pa zver bila prckrotka ali prelena, bili so po borišču nastavljeni posebni stražniki, ki so jo morali dražiti z dolgimi, razbeljenimi železnimi in ostrimi drogovi, tako da je urevelikih bolečin zdivjala in berskala po pesku, aa jo kviSko letel, takrat je množica orjovcla, da so jc treslo poslopje. — Pa tudi boritelju se je nloskalo, kedar jc v beg pognal in pred seboj podil ljuto zver ali celo umoru o s krepko in urno roko. i^ivo zveri iz afrikanskih puščav dobivati bilo je težavno, nevarno in drago; tudi reja je mnogo volov potrebovala, ker hudodelnikov vendar ni bilo toliko, da bi bili zveri mogli vsaki dan nasititi ž njimi. Ali ljudstvo jc hotelo to imeti, in cesarji so inu radi ali neradi spolnjevali te želje. IVriiftiui. 10 Omeniti pa moramo Sc druge nozovite igre, ki se je igrala v amfiteatrih. — V večm mestih so imeli tuke amfiteatre, da so okro^liSče lehko z vodo napolnili. Po dokončanej boritri z zverinami ali po do-verlenem boji mečoboriteljev spustila se je voda v okro^liiče in na njej se je Se predstavljala vojska na morji. Stopili so primerno oroženi borivci v dva čiolna, s kterimi so morali zaletavati se drugi v drugega in tako vojskovati se. Skušali so drug dragemu na dnu predreti čoln ali pa ga z mački k sebi potegniti, da so poskočili na-nj in se na njem bojevali na življenje m smert, kakor na suhem, samo s tem i-azločkom, da je marsikteri boritelj padel v vodo, v kterej je utonil ; včasih sta se ^ogrcznila oba Solna in potopili so se vsi borivci. Kedar je prav mnogo mer-ličev plavalo po vodi, takrat je gledalcem veselje pri-kipelo do verhunca, radostno se je ljudstvo razšlo m slavilo svoje vélike, radodarne in mile cesarje, da-si tudi je marsikteri izmed njih bil grozovitnejši od hijene na okrogliSču, n. pr. Neron ; ki je dal umoriti svojo lastno mater. Kako orezboSne in okrutne so bile pač te igre! Ni torej čuda, da je katoliška cerkev svojim vernikom prepovedala pr čnim biti pri njih ; to se menda vendar ne vjema s kerščansko pohlevnostjo. Vse to sem dragemu bralcu tukaj povedal zato, da bode ložo umcl to zgodbo zlasti poslednje poglavje. Prav zarad tega hočem tudi bolj na tanko Se popisati tak amfitcatcr. Ta popis ni vzet iz drugih popisov, ampak osnovan je po lastnem ogledovanji, Kajti s svojimi očmi som videl*) uintitcatcr v Veroni, Itolosqj "v Rimu, umHteatcr v Spelei in v izkupanili Poni])uj ili. Vsi ti ostanki iz onih starodavnih časov so še dobro ohranjeni ter imajo vsi isto obliko. Najprej je od zunaj veliko debelo obzidje v popolnem kro^i z mnogimi oboki drngi nad drugim, vse iz debelega rezaiie^ja mramorja ali granita. Navadno so bili po trije in v jako velikih amiiteatrih po Btiije taki oboki, drug nad dnigim. V prostorili, ki je mejé ti oboki, bile bo pri tleh shrambe ali pre- *) tako piSc pisatelj. dali za zverine, ječe o čaau iger in druge shrambe kakor tudi vhod. Od vhoda na desno in levo vodijo kamenene stopnice v zgornja nadstropja, kjer so ho-dišča, po kterih se od zunaj lehko ^e okoli gledišča. Stebri, na kterih so sloneli ti oboki, morali so pač terdni biti, kajti na-njih je skoro slonela vsa teža velikanskega poslopja, in to je gotovo rimski amfiteater, „kolosej" imenovan. Kako orja&ko }oslopje je to, jasno je iz tega, da so je mnogo ve-ikih palač sezidalo iz gradiva, ktero so dobili, ko so o barbarskih časih poderli le zgornja nadstropja. Kolosej je bil v Bimu mramorna zakladnica. In vendar je le dan danes to poslopje — izvzemSi cerkev svetega Petra — v Rimu najviSe poslopje, v kterem ima prostor 90.0Ü0 gledalcev, med tem ko v cerkev sv. Petra—najprostornejšo cerkev starega in novega svetä, gre le 60.000 ljudi. Znotraj je pa umfiteater tak-le: Najmanjši krog pri tleh je „arena", t. j., peSčiSču, ki je bilo borišče. T^ prostor je bil precej daleč od gledalcev: ka ti pervi krog za gledalce je bil v per-vem nadstropji, blizo 30 črevljev nad peSčiSčem. Notranje obzidje okoli peSčiSča jo imelo železna vi'ata, skozi ktera so zverino izpuščali na boj ; zverinski stražniki bo jo odpirali z verigami. Doperanik (oklep) pcrve galerije je bil tako visok, da ga ni mogla preskočiti nobena zver. — Pervo t. j. najniže sedeže so zavzemali gledalci iz najimenitnejših stanov, kajti od tod so vse najbolj videli in lehko najbolj na tanko opazovali ter borivec ali Bnodbiijali ali grajali. Za to pervo versto klopi je bila druga camenena klop toda skoro tri črcvlje više postavljena in tri črevlje nazaj pomaknjena, za drugo tretja prav toliko više in nazaj in tako dalje poslojiju do slemena, do najviše galerije, ktera je torej bila najviši in največi krog. In tako je bilo mogoče, da je vsak vsem prednikom lehko čez glavo videl na borišče. Iz rečenega jo lehko posneti, koliko kamenja _|o bilo treba xa tako poslo|)je. Velikanskega koloseja v Rimu no bi več imeli, ampak novi Rim bili bi lehko sezidali z njegovim kamenjem, da papeži niso refiili tega čudovitega starodavnega spomenika, zibelji kerSčanstva v Rima. Sedanji papež Pij IX. ga je dal toliko popraviti, da ne propaae. CudeS se človek obstoji pred to visoko kameneno goro. Najboljše obvarovan jo amiitcater v Veroni, naj-veči in najbolj velikanski jo kolosej v Rimu, najmi-kavniSi pa je amfitoater v Fompcjili, in to zato, ker se okoli njega vidi tudi to izkopano starorimsko mesto prav tako, kakorSno je bilo 70 let pred E^ri-stovim rojstvom, t. i., pr^no je bilo zasuto, brez vsacega novejšega poslopja. Človek, stoječ tukaj, skoro vidi živo pred oči^ vstajati staro čase. Kakova čutila pač obhajajo romarja, stopivšega v rimski kolosej! Sredi med starimi oboki, sredi med razsutimi templji, kterih hodišča ali posamezni stebri prosto molò v zrak in med polomljenimi kosui stojal in maliških slik hodi mod niertvim kamenjem, ki mu kakor glas duliov iz časov, že davno minulih, govori in spričevanje daje o zgodovini pretekli in sedanji. Mislimo si, da stojimo pred velikanskim poslopjem iz belo-rudečkastega mramorja. Skozi ono obokanih lop idimo v njegovo notrine — na borišče. Najprej stopimo pod Titov slavolok, to staro a živo pričo o razdertji jeruzalemskega mesta, ter na desno pustimo slavolok pervega kerščanskega rimskega cesarja, Konfitantina ; tako dospemo v prostorno okrogliSče, kjer se je bojevalo toliko bridkih, kerva-vih in okrutnih bojev. Okoli in okoli nas obdajajo mramorno gore. Tu v okroglini najprej ugledamo štirinajst kapelic s postajami našega terpečcga Zveli-čaija. Kakov pomen nek imajo to na kervavem igra-liSču poganov? — Prav tukaj so na svojnm mostu, kajti tu jo tisoč in tisoč kristijanov v bojih z zverinami izdilmilo svojo življenje. Njim niso v roke dajali orožja, da bi se bili branili zverinam, ampak brez vsega oi-ožja so le izpostavljali ostrhn, špieustim zo-bém izstradanih (ìivjih zveri ; moči Kimsonovc pa niao im(Ui, da bi bili s svojimi rokami mogli levu raz-česniti žrelo. Dii, ko bi bili to tudi storili, neveruiki jim voiidnr ne bi bili pustili življenja in podelili pro-»ttisti, kakor ziii.-ig.avfiim sužnjem, 'ampak umorili bi je bili ali v ognji ali z itiežem. Saj jo bilo toliko mučencev, kteriin najgrozoA-itneJši tigri, po voò dni stradani, niso niu žalcga storili, ampak so lim kakor krotki psički roke fizali. Ali kaj je storilo ljudstvo ? Vpilo je : To so hudičeve čare — in ni jira pustilo življenja — ono ljudstvo, ki jo prizaneslo ubežnemu sužnju, ktcrega jo véliki lev na bojišču spoznal za svojega nekdanjega prijatelia, ki mu je bil v puSčavi pred nekaj leti ternizder iz kei-vaveùe noge. Takrat je ljudstvo kričalo: čudež, čudež! milost! prostost sužnju — ker seje lev kakor psičnk z repom mahaje vlegel pred sužnja, potem vstavSi veselo skakal okoli njega. Živela sta — tako pripoveduje pripovedka — obli v puščavi, ob enem sta bila vjota in se ve 'da ločena v Rim pripeljana, lev, da bi ljudi žerl, suženj pa, da bi bil kalcor ubežnik veržen zverini. — Na borisču sta se pa bila zo- Eet sešla in spoznala stara prijatelja. —■ Obema jc _,udstvo prizaneslo, hvaležnpga leva jo celo s cvcti-cami ovenčalo in ga izročilo sužnju, da ga jo vodil po vseh mestnih ulicah. — Od kod neki to inako ravnanje v enakih primorljejihV Zakaj je isto ljudstvo enemu prisodilo življenje, drugemu pa smert? — Oni suženj jo bil pogan, ti pa so kristijani ; — strašno imd kristijan reši to uganjko. Tukaj, kjer zdaj" stoji križev pot, je toliko tisoč in tisoč liristi anov terpelo sti-ašne muke in s svojo kennjo napajalo korenino porvega kerščanstva vliiinu. Ker jc Jezus — prava vinska terta — to pervi učil 8 svojim izgledom, zato prav na pravem mestu še dandanes stoji križev pot Jezusa Krista, našega uče-nika na potu terpljenja. Zoper mlado kerščanstvo se jo koj v začetku z vso silo vzdignilo mogočno poganstvo in ves pekel. Sovražila sta kristijane, češ, da prevračajo staro priljubljeno življenje, popolnoma zatreti sta jo hotela na svetu, zemlja naj popije njihovo kri ; zato se je skor» vsaka sodba zoper kristijane glasila : k zverinam, k zverinam. In rodila se jo nova versta giediSčnih iger, namreč gledati kristijane, kako se brez orožja liojujojo z zverinami; gledati, kako divja zver terga in mcsari to zapriseženo sovražnike starega poganstva. Kar colo trame je vrelo ljudstva v amfiteater, k^ti to bo mu bile najljubše veselice, ki so ;|im je mogü ces^i napraviti. Tekla je kri v potokih in vendar so je tako mdo stale te žertvo, da, sem ter tje so jim bile še na dobiček, ker je bilo njihovo premoženje vzeto v doržavno zakladnicq.; prav zato so je tako radi obsojali k zverinam. Ce tudi so ki-istijani prav mirni bili in so ko najzvestejSi deržavljani na tanko spolnovali vse deržavljanske dolžnost^ vendar so je sovražili in in so pri vsakej priliki is^li pretveze, ^da so planili nad nje. 2ato tudi Tcrtulijan piše : Če se je Ti-bera (reka,, ki teče skozi Bim) narastla do mestnih zidin, če se Nil (egiptovska reka) dovelj ni narastel, da bi E^ptu poplavil in pognojU polje, če nebo ni dalo dežja, če se je zemlja pdtresla, če je nastala lakota ali kuga, — vpili so : ^stijane levu. Vsake nesreče, ki je zadela deržavo, krivi so bili kristijani, vsako hudodelstvo posameznih vernikov je bilo pripisano kristijanom, vsako zlo na svetu so uČinilc kerSčanske čare. To so zlasti poganski duhovni radi terdili, kajti kerSčanstvo je rastlo na podertinah ^o-ganskUi templjev, kerSčanstvo jo med ljudstvom iz-podkopavalo njihovo veljavo in odkrivalo njihove goljufije; zato so netili ogenj sovraštva in va-nj ve£io vlivali olja. Marsikoga jc vodilo tudi osebno sovraštvo ali celò pohlep, za izdajstvo iz zapadlega premoženja kristijanov prejeti dobro plačilo. Pri zaali^vanji so je navadno le vprašalo: Ali si kristijan? Ce je bil odgovor: „Kristijan sem", bila je obsodba gotovo na smert. In kaj vse jo grozovitost in kerviželjnost poganskih trinogov iznašla, da so bilo igre v amnteatru Se okrutncjšc, da so, kakor bi bilo nove. Se bolj zanimale gledaželjne in kervoločno Rimljane ! Jeli so kristijane vSivati v zverinske kože, da so na-njo ščuvali pse, ki so, prevurjcni po duhu teh kož, ubogo žertvo tergali, da Je bilo groza. Čem bolj so te čudovite zveri bežale in skakalo po pesku, da bi so ubranilo posjim zobom, tem bolj so so odivjani gledalci krohotali in pesjim čuvajem velevali, še bolj dražiti pse. Ti so namreč hodili za psi, da so je dražili in SSuvali, dokler ubogi kristigani vsi vpehani niso onemogli ali celò mertvi zgrudili se na tla. Sem ter tje bo ti čuvaji imeli mreže, iz konop-nih vervic spletene, da so va-nje vtikali kristijane; mrežo so potem zaderpiili, kar se je dalo, tako da je Človek v njej podoben bil zvitemu klopčiču. Na to BO na-nj iz temne shrambe izpustili divjega bika ali divjo kravo. Prevelika dnevna svetloba zver, teme navajeno, slepi, zato najprej enekrati kakor slepa v okroglišču okoli dirja iskaje si izhoda; ker pa povsod naleÜ na kamenene stene, zato se ustavi, glavo vzdime in pogleda na hnimečo množico. Nenavadni razgled, hrum in gum, slutenje bližnjih sovražnikov inbliSčeče solnce, vse to zver Se bolj razcb-aži. Kar sredi okrog-lisča ugleda temni klopCič, skoči k njemu, ter kmalo izvoha, da jc tu nekaj živega; zau bojaželjna in prederzna roge zasadi v zem^o, vzmgne glavo in kviSko verže persti in peska ; na to plane na dozdevnega nasprotnika ter ga sune z vbo močjo svojih rogov; ko zasliSi človeški jek, večkrat zapored ponovi sunec, potem nasprotnika nasadi na rogò ter ga kvi-ško verže; to igračo ponavlja in si roge zaplete v mrežo; da biso iznebila teže, stresa z glavo, ali čedalje bolj se zapleta; naposled kakor obnorela divji sem ter tje po okrogliSču, ven m ven suvaj e in stresajo z glavo, dokler jej prcbodcno truplo in razter-gana mreža koscc za koscem ne pade z rogov. Tako je bila mučena sv. Blandin§. Se dan danes je na stenah v prestarej cerkvi sv. Stefania v Rimu v živih barvah naslikano to mučenje sv. Blandine. Te slike so Se ostanek malarije iz pervih kerSčan-skih stoletij. Malane so na apno, in če tudi niso mojstersko delo, vendar bo dra^ spominek, ki v gledalcu zbuja visoko spoStovan]e in občudovanje, kajti jiaslikalc bo Je žive priče tega mučenja. Če kerščanski romar stoji sredi rimskega kolo-seja ter oči povzdigne in pogleda poslopju do slemena, kako čudno čuti se mu pač rodijo v sercu! V duhu mu pred oči stopi tisoč in tisoč kervoločnih in radovednih ljudi ki sede na kamenenih klopéh clava pri glavi. Vsi doli gledajo na-nj, zdi se mu da sliSi germeči in odmevajoči krik: zveri izpustite nad tega krìstijana. In odpre se hram, iz njega pride lev, on strašno zaerjove in sti'esa z grivo ter maha z repom pripravljaje so, da skoči in plane nad-enj. Vse to se romarju zdi, da sliši in vidi ; v glavi se mu .verti; ves utrujen se izbudi iz svoje mučeče domišljije, pade na kolena, pobožno poljubi zomljo, napoj eno s kervijo toliko tisoč in tisoč svojih bratov, pervih kristijanov, ter hvali Boga, da vse to je bila Ic domišljija; kajti zdaj vidi, da jo sam brez hrumeče množice radovednih Rimljanov, brez erjovečega lova z groznim žrelom in ostrimi zobmi; toda vsaj v duhu je slutil muke, kakoršne so terpeli pervi kristi-ani; zato se čudi njihovemu junaštvu, kreposti nji-lovega duhà, in gorečej ljubezni do Boga; on spoznà, cako majhena je njegova vera, in v tej ponižnosti mu ,0 lehko in sladko, iti od postaje do postaje križe-vega pota, da nebeškemu Očetu daruje terpljenje tistega, ki je Gospod in Kralj vseh mučencev, in je na-se vzel vse naše slabosti. On Bogu daruje vso vzdihljeje ljubezni in vse kaplje kervi tistih svojih bratov, ki so tukaj torpoli in dokončali svoj tek. Taki sveti spominki so nam pač ostanki zlate po-skuSnje naše svete kerSčanske vere. Xm. Poglavje. Ccsaričcv iu svetih mučencev rojstni dau. Iz prejšnjega pogla^'a vemo, kakošni so bili am-üteatri in kaj so bili kristijanom. V amlitcator so imeli tudi naši k smerti obsojeni vjetniki kmalo odpeljani biti; kajti že jo pervi solnčni žarek Sinil v ]cčo tor našel je Se na kolenih in zbrane v tihej molitvi. Vsi okrepčani vstanejo ter veseli pozdravijo zadnji diin svojega življenja na tem svetu, navdušeno rekoč: „Bodi nam pozdravljen, bodi nam pozdravljen dan, po ktercin že toliko časa goreče hrepenimo. O, da si nam vendar napočil! Nikar so no obotavljaj in ne bodi tako boječ; kaj moreS za to, da-si ravno ti izvoljen, nant nedolžiiiiu vzeti življenje. Vedi, da nam a tem skažeS iiajvcčo dobroto. Hvala tebi, o Bog v nebesih, da si usliSal naSe prošnjo tor nam dal pričakati ta dan. Še danes bodcmo pri Tebi v raji, ako nam podeliš milost stanovitnosti, ktere te prosimo. Za terdno upamo, da bodcmo So danes kerščeni v svojoj kervi in tebe v noskonunej lepoti gledali obličje v obličje"! Beriči pi-iluiij'ejo v ječo, da v etnike odpeljejo v gledišče. Z rajem v sercu in ob ičja veselja ža- hrepenenja. Perpetua ^e poslednja ; obraz se jej smehlja, njena hoja je polna dostojnosti, kakor se spodobi nevesti, ki gre na ženitiiino nebeškega ženinu. oči pobesi in v svojem zamišljenji ne pogleda nikogar, in tako s svojo sramožljivostjo kroti oči radovednih in pohotnih zijalcev. Pred njo gre Felicita, radosti polna, da jej je Gospod skazal milost z dragimi brati vred di'ugi kerst — kerst kervi prejeti in zdrob-Ijenej biti z zverinskimi zobmi. Ob cesti je stala neizmerna množica radovednih glodalcev, bila je glava pri glavi in taka gnjcču, da se je vse terlo in_ zaganjalo kakor razburjeni morski valovi; krepki vojaki so komaj vzdcržalired in vjct-nikom sproti delali pot; sprevod se je torej jako po-čnsu pomikal proti glediSču in zijalusta množica je lehko opazovala svoje žertve. Najbolj so so čudili Perpetui, imenitnej , nježnej, mlade), lepej gospej, ki bi z eno samo besedo lehko bila najsrečnejša žena na svetu; toda terdovratnica gre molčč svojo pot, ona no pozdravi, dh,, So ne pogleda nikogar, čeravno jih je med množico mnogo, ki so jo dobro poznali v njenej sreči, iimogo, ki so večkrat bili in se veselili v njenej hiši. Prevzetna ncumnica naj le plača svojo norost, — tako si je mislil marsikdo, kogiir je žalilo, da ga ne pogleda. Najbolj je je dražilo in jezilo to, da svojih oči ni obernila od in da so joj je veselje bralo na obrazu. Ko sprevod pride do vhoda v gledišče, ijeljejo vjetnike v ono tistih shramb, ki so bilo pi-i tlčli okoli okroglišča, češ, da je preoblcčojo za boj. Moške 80 hoteli ogerniti z rudečim plaščem, kakoršnega — Ifì4 — bo nosili duhovni malika Saturna, ženske pa obleči kot posvečcnke boginje Cerere. Toda kristijani se stanovitno branijo te maliko-vavske obleke; že so berižSihoteli s silo zverSiti svoj E osel, kar Perpetua, svete jeze navzeta, vsklikne re-oč: „K^, mi naj bi to storili? Mi naj bi se oblekli v obleko, inalikom vaSim posvečeno? Čemu so te sramotivne seme? Mi smo prostovoljno sem prišli, in to prav zato, da se nam ne vzame prosta volja. Ali ne imierjemo prav zarad tega, ker nočemo storiti, kar vi zahtevate od nas? Mi nočemo darovati vašim malikom, mi tudi nočemo biti njiliovi posvo-čenci. Kaznujte nas, kakor hočete, v vsem drugem nas pa pri mini pustite; čemu bi bila neki kazen, ako bi mi hoteli storiti po vašej vScčnosti? Ta pogodba je bila koj v začetku med nami in vami stor-ena. Vi nas kaznujte, mi pa nikakor no častimo vaših bogov." — Te besede so pomagale; kajti krivica sama jo spoznala, da jc upravičena ta zahteva; sodnik torej dovoli kristijanom, da v svojej obleki stopijo v okrog-lišče. Perpetua Jame psalme peti in drugi ž njo; kajti že se je jela spolnovati njena prikazen, žc Egipčanu stopa na glavo. Ko Revokat, Saturnin in Satur stopijo v okrog-liSčo in v galerijah ugledajo neStevilno glav njihove smorti čakajočih gedalcev, jamejo množici žugati z ostru sudbu J3ožjo. Na smorti obsojenci so vedejo, kakor da so sodniki. Ko je postavijo pred stol HiL'irijanov, ki je hotel biti priča teh bojnih iger in izverSitve svojo sudbe, zakličejo mu: „danes meni, litri tebi; diines nas ti sodii«, ali žc jutri morda ")ode tebe sodil naS Bog." Dcrhal noče dalje posluSati očitanja, ampak vsa razdražena Ililarijanu zakriči: „Daj jc šibati in bičati, ^prederznoži naj čutijo svojo rotenje"! Hibanjc hc je nekako" tako izvcrSevalo, kakor jc HC prod malo leti l)ila navada pri naSili vojakih. 'J'o iia poguninili in ncprostraHcnili oznanovalccv sodbe tožjo ni phisilo, tomuč ho veselili so so in si srečo voščili, (lil 80 vrodiii »poznani |)okusiti saj nekoliko bridkega tcrpljenja Uospodnvega, ktcri jc b"il še hujše bičan. Če tudi so bili njihovi herbti od pre etih udarcev kenravi in ranjeni, vendar so bili veselega scrca ; gledalce pa je jezila ta njihova neobčutnost. Davno že so se v ječi med seboj pogovarjali o mučenškcj sinerti in je eden tako, drugi drugače želel umreti. Tako je n. pr. Saturnin želel in Bogsl prosil, da bi ga tergalo več zverin, češ, da doseže lepšo krono v nebesih. In on, ki je rekel: „prosite in uo-detc prejeli, dal je tudi vsakemu to, česar je prosil, tedaj je tudi Saturninu željo izpolnil. Vsi mučene! kleče pričakujejo, da zverino spuste na-nje ; se enkrat prosijo Gospoda za stanovitnost in odpu&čenje gi'chov ter v njegove roke izroče svoje duSe. Pričakovaje kdo izmed njih pride pei-vi na versto, dalje prosijo, naj bi njiliova kri bila seme novim bratom in naj bi Gospod kmalo mir dodelil svojej cerkvi. Kar Hilarijan dii znamnje, naj se priénó igre. On migne z roko, in sodnijski hlapec vzdigne butaro šibic. Beriči vjetnike odpeljejo v eno podzemskih shramb, v kterih so imeli čakati, da pridejo na versto; le Saturnina in Rcvokata pusté na bojiSču, ta dva namreč sta bila izvoljena za pervi žertvi. — Vse oči se obernejo na krasna mladenča, tihota nastane, kakoršna je navadno j^i'ed viharjem na morji. Verige zarožljajo, lesa spred zverinske shrambo paile in iz nje skoči leopard; rešen tesne kletke se veseli svoje dozdevne i)rostosti, stOt^no svoje ude, so na-gerl)i, s svetlimi očmi ogleduje sam sebe in svojo okolico ter zapazi, da ga sicer krog in krog obdaja obzidje, vendar vidi, da se more prostejše gibati. Kakor v šali skakaj e po oki-oglišču prido do mu-čencev, ter prične ž njima svojo nevarno igro, t. i. zdaj zgrabi enega, zdaj drugega ter ju kakor psiček verženo mu žogo sem ter tjo vlači po pesku; ko ju dobro ogrize, neha igrati su ž njima ter ju v nomar nusti. Ko množica ugleda kri, ploskajo z obema rokama leopardu pokaži; svojo všečnost; in zagnal sc je hrup kiikor donečega gruma, začenši se pri Ilila-rijauu in kakor morski val v čedalje večem krogu razširjajo se do gledalcev na najvišili galerijah. MnScnca udarccv in ran oslabela na tlhoin zdi-hujeta rekoč: ,,Jezus iz ljubezni do tebe terpiva, — Tvoja volja naj se zgodi". Množici je pa teklo Se premalo kervi, leopard jej jo bil preL-otek, zato kriči: „naj se nad-nju izpusti So druga zver, in to medved." Volja se jej dopolni. Lésa pade in iz kleti skoči medved goder-njač ter so postavi na zadnji nogi. Ko s svojimi malimi ognjenimi očmi ugleda tujca, ki vsa oslaoela ležita na lesenih odrih, gre k njima, ju povoha in zapazivSi, da ima opraviti s človekom, svojim nasprotnikom, dd vsakemu nekoliko gorkih zaušnic — in gre enkrat po okroglišču iskaje izhoda; ko ga no najao, udere jo v svojo shrambo glodat kosti, ki so mu ostale od obedi, in ni ga bilo več spraviti iz njegovega preda a. Nepoteij)ežl ivo ljudstvo se je za zdaj zadovoljno kazalo s temi mukami, in zahtevalo jo drugega mučenca. — Na pol živa mludenča Saturnina in Revokata torej odnesó v plenišče ali ropališčo; to jo bil kraj zunaj okrogliSča, kjer so mcrtvim vzeli obleko in vse, kar so imeli svojega, ranjenim pa dajali milostni suncc, t. j. z mečem jim sunili v žrelo in jim tako izpihnili življenje. Navadno so ta posel opravljali mladi novinci, da so se vadili morivni meč voditi in v sobi zatirati vse človeSko občutje. — Gotovo, tako ravnanje pač ni na čast rimskemu ljudstvu, tistemu ljudstvu, ktcro do nebes povzdiguje sedanji človečnosti prepolni svet. Zdaj pride Sat ur na versto. Serren in pogumen stopi v okrogliSče in hladne kcrvi pogleda ker-voločno množico in Ililarijiina. Na-nj je uilo ljudstvo najbolj razkačeno zarad ostrega ogovora, v ktercni jim je žugal z večno sodbo. Njemu se torej prisodi daljSo mučenje, da ljudstvo daljo oči pase na njegovih bolečinah. Da llilarijan množici ustrežc, ukužc merjasca s^iustiti na-nj. To so. tudi zgodi; ali on Siituni nič žalcga no stori, ampak obcnio so )roti lovcu (čuvaju) ter mu s čekani trclyih razpor e ; storivši to BO venie v svoj predal. Čuvaja so morali nesli iz okrogliSča, v malo dneh jc bilo po njem. Taka nezgoda se je večkrat primerila jsri teh nevarnih igr^, toda je življenje zverinskega čuvaja! Množica je bila še bolj razdražena nad Saturom, kaiti veljal jim je zdaj za čarovnika. Hilarijan ga tedaj veli privezati pred leso medvedove kletke, češ, da bode napoti medvedu, kteri ga gotovo na pervi hip razterga in razmesari. Toda medved noče iz svoje ograje, če tudi so ga gonili z ostrim in razbeljenim železom. V svojem predalu godcmja in divja, toda ven nilcakor ne gre. Božje povelje mu brani, kmti Satur je svojim bratom že v joči pravil, da bi bil od ktere koli zveri rad umorjen, le od medveda ne, ker se mu silo gnjusi ta zver; da je zato Boga Srosil, da bi ga leopard umoril s pervim grizom, in a se za terdno nadja, da Bog usliši to njegovo prošnjo. Zato se je to zgodilo z medvedom. Razkačena množica prosi, da se ta mučenec prihrani za dinigi boj, ter želi, da so pripeljejo žensko. Hilarijan jo bil njim prav po satanovem navdih-njonji namenil strašno muko, za ktero je umerla sv. Blandina.^ O tej_ mulci je bil govor že v prejS- a'em poglavji. Bila jo v ograjah strašna divja krava, nogo teuda je bilo treba, prodno so jo vjeli in sem pripeljali. Ve» tega so jo z ostrim in z razbeljenim železom dregali in suvali, tako da jo bolečin strašno divjala in tulila v svojej ograji. Perpetua in Fòl'icita ste na versti; prijie-Ijeio ju torej na borišče. Perpetua je bila danes v polnej lepoti svojenježnemladosti: serčno hi-epenenje po nebesih sklenjeno s terdnim upanjem, da bode kmalo gledala svojega Gospoda, jej lici oblije z ba-greno rudečico, obraz jej ljubkosti, prijetnosti in milino žari, podobna je angelju v človoškej obleki. Felicita je pa videti nekako bleda in spohana. Beriči JU peljejo na stran; ondi ju slečejo, vsako posebej vtaknejo v konopno mrežo, va-njo obč kar so jo dalo zadergnejo in ju tako v povitih klopčičili pritaklajo prod ljudstvo. Tii so v scrcih pričujočega ljudstva vendar zbudi iskrica človeškega čutstva, ktc-remu pravimo sočutje, in ktero vendar še ni bilo izrinilo iz vseh sere ; kajti nekoliko gledalcev jame go-flernjati zoper toliko okrutnost in grozovitost" do njcž- nìh bitij ; nevolja raste in kmalo nastane občni hrum, ki Hilarijana primora ukazati, da se revici odpeljete, denete iz mreže in v svojili oblačilih postavite v o^og-liSče. Ljudstvo je bilo s tem zadovoljno. Zdaj čuvaj najprej nazaj pripelje Perpetuo, odpre leso, ki je zapirala ograjo, v kterej ]e divja krava divjala in iskala reSitve. Perpetua ngledavSi kravo bližati se, vzdihne rekoč: „Ljubi moj Jezus, pomagaj mi zoper Egipčana" — ter jej gre naproti. Prah in pesek vzleti kvižko, zamolklo tuljenje se zasli&i najpr^', potem pa tiho ječanje. Perpetua leži na tleh; krava jej je bila na pei-vi mah svoje Spičaste roge zahod' a v ledje, jo vzdignila kviško in stresla z rogov, da je znak tadla na tla; pustivfiiPerpetuo zažene se v Felicito, tero jo bil čuvaj med tem sunil v okroglišče; s pervim suncem jo krava pomendra na tla, potem pa prebodo z rogmi. Perpetua in Felicita zgubite zavednost in se kar ne ganete več; divja krava pa se er-jové verne v svojo ograjo, čeS, da je dobro izveraila svoj posel, in ograja so zapre za-njo. Perpetua se pcrvaizbudi iz umedlevice; ko vidi, da jej je krava z rogmi stergala obleko, naglo vstane ter SI razgaljene ude zagerne, da se ne bi oskrunila sramožljivost, potem si poravnd razkodrane lasé, da ni bila žalujoči podobna, ker se to ne spodobi za mučenko; na to hiti k Feliciti, ktcro je bila krava na tla ti-eščeno tako hudó pomandrala, da sama ni mogla vstati, ko so jej je bila zavednost povernila. Perpetua jej roku poJii in tako pomaga vstati. Tako tedaj obé stojite sredi oki-oglisča ter hvaležnega serca zrete v nebu. Ta ginljivi prizor tudi sirovo derhal omeči, tako da zavpije: „zadosti je, naj se odpeljete"! In peljejo ju k glodiSčnim vratom, „sanivivarska" imenovanim, da si nekoliko odpočijete. Perpetuina prikazen o boji z Egipčanom je bila »koro že dopolnjena, sterta mu je gluva in zvezan je, popolnoma zmagati ga torej ni več bila nobena težava. IVeba jo bilo poslednjič suniti ga in potem iti po plačilo zmagu, t. j. pu vejico z zlatim ]abelkom. Pri sanivirarskih vratih Perpetuo sprejme ka-tekumen Rus tik ter jo pozdravi in jej srečo voBSi. On je bil Perpetui tako serčno udan, kakor da je njen lastni brat. Ali ona ga ni videla, kajti bila je zamaknjena; le le, ko jo imenuje in pokliče po imenu, prebudi se kakor iz terdega span a; ko zapazi iu spozuil okoli stoječe, jame govoriti in v začudenje vseli ^raša: „kedaj pač se mi bo boriti z divjo kravo? Ziikaj tako dolgo odlaSajo! Recite jim, da jo vendar izpuste nad me !" Odgovoré jej, da se je to že zgodilo ; ona pa toga noče verjeti; se le, ko se pogleda in vidi kri teči iz svojih ran in raztergano obleko, verjame ter vzdilme: „Hvala JBogù" ! „Kje vendar je bila ta prečudna ženska" — vpraša sv. Avguštin, — „da ni videla, ko se je ljuta zver va-njo zakadila, in po takem boru Be jpoprafiiije, kedaj se začne? Kaj-li je gledala, da ni videla, kar so vsi drugi videli? Kaj jo je preplivalo, da ni čutila bolečine? Ktera ljubezen, ktera pijača jo je bila tako omamila, da jej umerljivega telesa ni pre-pekla nobena bolečina ? — Gospod, za kteregu jo terpela, napolnil jo je s tolikanjo polnoto duhovne radosti." Potem Perpetua ugleda in pokliče svojega brata Viktoija, ki so nikakor ni bil dal odverniti, da ne bi bil Bel gledat, kako bo terpela in umirala predraga mu sestra. Kcrsčanski vojačak je bil njemu in Rustiku dovolil mučenje gledati pri vhodnih vi-atih, kjer sta priserčno molila za Perpetuo. Perpetua se torej oberne k Viktorju in Rustiku rekoč : „Stojta terdno v veri, ljubita se, in nikar naj vaju no pohujga ali straBi naše tcrpljcnje. Oba jej obljubita, njene besede vedno imeti pred očmi in v spominu, ter je kakor njeno sveto oporoko hraniti v svojem sercu. Satur jo v shrambi, kamor so ga bili odpeljali z glodiBča, imel priložnost govoriti s Pudentom, in ga opominjati stanovitnemu biti. Ka to mu reče: „VidiB, da se je zgodilo, kakor som želel in pravil, nobena zver se me ni Be doteknila; terdno torej veruj, da mi leopard z enim popadom potoči kri. In res zgodi se, kakor je Satur prerokoval. Qrozovitne igre b keršSanskimi vjetniki so doversenevbì so poskusili, kako ostri in strupeni so zvcrinslu zobjé, nekteri so bili kar mertvi obležali na mestu , nekteri so kmalo umerli za ranami, nekoliko pa jih je bilo Se na pol živih, in ti so v ropalnici čakali smerti; edini Satur So ni bil ranjen. Zato ga Se enkrat peljejo na boriSče. Ograja se odpre in iz nje skoči leopard, prav tisti, ki je bil spu-KČen nad Saturnina in Kevokata. UgledavSi Satura plane nad-enj, zgrabi ga za gerlo, v Istero mu svoje ostre zobé zasadi, da se mu kri kar curkoma pocedi in ga vsega oblije. StorivSi svojo dolžnost se verne v svojo ograjo. Satur omedli in pade na tla. Vse to je bilo doveršeno skoro v enem hipu. Tako verlo se že dolgo ni bila obnesla nobena zver, zato se pa vsa množica vzdime s svojih sedežev ter lame vriskati in ploskati, da so je tresel nebeSki obok in da so jele zverine v svojih ograjah tuliti in erjoveti. Takega veselja žo dolgo ni imelo ljudstvo. Zato se pa tudi Hilarijanu smeje serce, čeS, da je ljudstvo tako veselje napravil. Bilo mu je edino to zadostno plačilo za ves trud in za vse brez spanja precute noči. „Salvum lotum, salvum lotum", t. j. oproSčen bodi s kervijo omiti — zagermelo je od vseh strani. Toda Saturn ta milost nič več ne pomaga, kajti bil e ran toliko oslabljen, da že umira, vojak Pudont )ri njem kleči ter so milo joka, da zgubi prijatelja, Lterega je ljubil, kakor svoje življenje. Satur ga s po-emljočim glasom tolaži rekoč: „iMjatclj, nikar to-ikanj no žaluj! moja muka naj to ne plaSi, ampak oserčil üloj, kako veselo, kako mirno umiram ! Pravo življenje se mi So le zdaj začne"! Na to Satur Pudentu reče: „Daj mi svoj pcr-stan." — Pudcnt s perstu potegne zlati perstan, ter ga dà Satiiru. Satur ga vzame v roktj, pomoči ga v kri, ki mu jc lila iz gurla, ter ga kervi naiiojcncga nazaj dil Pudentu rekoč: „Na zastavo moje ljubezni in mojega prijateljstva, spominek te resnobne, svete ure in najino zvezo, Utero sem ravno kar s svoj» kurvijo napisa! na t:i porstan." Pri teh besedah mu glas tako oslabi, da tiho izgovori ie naslednje besede: „Z Bogom, prijatelj! — Jezus! pridi J in sprejmi mojo duSo." — Še enkrat dihne in izdihne duSo iz telesa, ktero se k drugim mertvim in ranjenim odnese v ropalnico. Pudent se kar ne more ločiti od Saturovega trupla, vendar ga zmore misel, da bi uteniilo bolj&e biti, če ga z drugimi vred ponoči izroči Wtom. Zdaj ni več nikogar, ki bi se imel še boriti. Vsi naši vjetniki so ali ranjeni ali že mertvi. Ranjenci z nekim svetim zavidom gledajo na svoje mertve tovarSe, poljubujcjo njiliova trupla in se ž njimi pogovarjajo, ^kor da so še živi. Kervoločnemu ljudstvu še ni dosti kervi teklo, Se več — še več je hoče videti ; zato so ne verne domu, ampak hoče gledati mlade raboljčeke, kteri so si izprosili posel in veselje, ranjenim z milostnim Buncem izpustiti ki-i. Pri tej priliki so merliče tudi Se oropali vsega, kar so imeli: vzeli so jim zlato, perstane, idiane itd., in Se celò oblačila. Pač sirovega in divjega serca jo moral biti človek, ki jo bil zmožen za posel, da je ropal merliča, da je hladne kervi glodal in moril umirajoče, ki so ga tako milo prosili, naj bi jej pustil saj mimo umirati in poslednje trenutke darovati temu, za kterega so kri prelivali in življenje dali. Kdo ima toliko scrčnosti ali neobčutnosti, da bi mogel gledati mlade trinoge, kako ranjencem neusmiljeno teptajo persi in z mečem merijo in morijo, prodno jim ga z vso silo zabodejo v geno? To sorčnost, tako neobčutno sorco imeli so le poganski Rimljani, da, prav to okrutno prebadanju jim je bilo največe veselje. Zato divja množica tudi uančs tako silno kriči in zahteva od mladih ti-inogov, naj ranjene iz ropalnicc ^rivlečejo sredi okrogliSča, da bode s svojimi kervižcljnimi očmi spremljala smerto-nosno železo, ko je zasadé v gerlo in vse kervavo potegnejo iz gerla. _ NaSih mučencev, kolikor jih je Se bilo živih, večidel ni bilo treba vleči, ampak zbrali so vso svoje močf, da so sami prostovoljno Sli, kamor je je ljudstvo hotelo imeti; le one, ki niso več mogli stopiti 1'erpetuii. 11 na noge, vlekli so na okrogliSSe. Ranjenci se vpričo ljudstva poljubijo, da mučenstvo svoje zapečatijo s slovesnim znamenjem bratovske ljubezni in mini. Nikdo izmed njih se ni tresel in bal, ko je videl blesketati se meč, s kterim so vedeli, da je bode prebodel neusmiljeni na ^ersih jim z eno noßo stoječi mladeneč; tem menj so imeli strahdj ker je bil 8a-tur prav po znanej prikazni že pnSel verh lestve, ktero je imel vsled te prikazni Perpetui podpirati in deržati ter jej verh nje roko podati. Pri6la ]e Perpetua na versto. Prav serčno je hrepenela po železu, da jd preseka ono tanko m ^ežno vez, ktera jej je dušo Se vezala s telesom, ^j so se bili pred njo že preselili v večnost vsi bratje, in Se celò Felicita, ki je bila pozneje mučena. Perpetua je po tem takem morala z brati čutiti in ^renaSati vse njihove bolečine. Poslednjič tudi njej dojde sreča, kajti bliža se jej rabeljček, ki ima prebosti tudi njo. Že v začetku je trinoSki mladeneč nekako bojazljiv, trese se in le odlaSa, razgaliti meč, kajti vzbudilo se mu je sočutje do nježne mlade gospe, ki mu nikdar ni nič žalega storila. Njemu moritev Se ni bila prišla v navado in strast, zato se trese na vseh udih. Kar star, morijo siv borivec, ki je že več ko sto duS ločil od telesa, nad-enj zavpije rekoč: „l^Ia-loduSni strahopetec, kaj odlaSaš? Ali so ti morda smili ta lepa donda? Äli idi domu k materi in uči se So pavolo skubsti, ali pa suni, prej pa oči odpri in glej, kam suneš!" Novinec, ves strahù prevzet, no vidi, kam meri, sune in Perpetui meč zabode med rebra, namesto v gcrlo. Perpetua je morala poskusiti Se to bolečino in na glas milo zaječi. To mladega rablja Se bolj zbega. Perpetua videvša, da kakor slep z mečem maha le okoli nje, primo za njegovo dcsnico ter jo sama vodi proti svojemu vratu. — „jMorda, — tù pristavi prestara latinska legenda _— morda ta vefika žena ne bi bila celò mo^la umorjena biti, da ni sama hotela, kajti bali so se ]e hudobni duhovi." In tako tedaj tudi Perpetua mertva leži v okrog-littču; njena duša pa jo Sla pred večnega sodnika, ki vsakemu plačilo deli po njegovej zaslugi. Pred-enj priSedSi poklekne pred možem, čegar glava je v prikazni segala visoko čez amfiteater, pred možem sre-bemo-belih lds, ter iz njegovih rok na glavo sprejme krono, v roko pa ono zeleno vejico z zlatimi jabelki ; potem se pridruži dolgej versti onih izmed vseh narodov, ki so palme v rokah deržefi v enomer peli: „svet, svet, svet je On, ki sedi na prestolu." Nova zemlja, nova nebesa so se jej prikazala iz oči so jej zbrisane vso solze, smerti za-njo vefi ne bode, niti žalosti, niti bolečine, niti tožbe, vse to je minilo. To je njeno plačilo! Kajti ona je z nogami teptala svojo lepoto, svojo mladost, svoje bogastvo, vse posvetno veselje, vso posvetno srečo, in v Jagnjetovej kervi oprala svoje oblačilo. Nebeško roremenjena in neizrekljivo vesela je z visokega sedeža gledala in blagoslavljala svojo mater, svoje dete, in vse kerSčanske wate. Doli na zemlji, na boriSču, pa je tiho kakor v grobu. Mimo in rahlo smehljaje le ondi lež0 oker-vavljena ti-upla. Brezbožno ljudstvo so razide, da se ^ogrezne Se v globokejSi greSni prepad in z nova slavi svoje ma-like in cesarje. V okrogliSče pa čisto sam stopi mož, ki na tla pade med trupla ter jame na ves glas milo jokati in ihteti se. On obžaluje drage mu merliče, nad vsakega se pripogno ter mu sto in stokrat poljubi roko in čelo, zlasti od Perpetue in Satura se skoro ne more ločiti, in ločivši 80 od nju, zopet in zopet se povemo k njima. Ta mož je Pud on t, znani nam nadzornik stražnikov v ječi. Temna noč nastopi, in Se ga vidimo med svetimi mučonci; poganskega stražnika ni videti nobenega, kajti bali so se merličev, kterim so na obrazih orali straSno sodbo, s ktero jim je Satur žugal. Pudentu pa so so zdeli tako mili in prijazni, kakor da sladko spč. — Pozno v noč pridejo kerSčanski bratje objokovat jih in zavidat jim sreče, ktero so dosegli. O polnoči si sveta trupla naložb na svoje rame ter je lire- penefi po svetih nebesih nesó pokopat v pufičavo, kjer poSivajo njihovi odmerli bratje. To je Egodba svete Ferpetae mnienke, ki je poleg starih rimskih mnSenSkih zapisnikov 7. marca leta 203. v Kartagini ca Krista izdihnila svoje Sivljenje. Mi lyen god obhajamo 5, marcu. O vélika mučenica, ozri so z nebes na-me, prosi za-me in za bralce te dogodbe in pomagaj nam vsem dospeti v one lepe, večne livade, po kterih se ti sprehajaš. Amen. I. Poglavje. Som......... II. Poglavje. Katekumcuci ali podučcvanci . m. Poglavje. Jama v skalovji..... IV. Poglavje. OSe izdä, svojo hčer .... V. Poglavje. Drugo jutro...... VI. Poglavje. Kervava sodnija..... VII. Poglavje. V ječi........ VIII. Poglavje. Pogled v prihodnost in na oni svet IX. Poglavje. Sodniška zasliSba..... X. Poglavje. Še en pogled na oni svet in prihodnost.......... XI. Poglavje. Predvečer dvojnega rojstnega dné XII. Poglavje. Bimski ainfiteater..... XIII. Poglavje. Cesuričev in svetih uiučencev rojstni dan............. Stran. 5 14 26 40 52 64 75 90 102 116 128 141 Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.