St. 56
V Gorici, v  četrtek dne 19. maja  1910.
Tntm\ ML,
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
7s       »       •    •   ' .»"»'' Posamične številke stanejo 10 vin,
V Gorici se prodaja ^Soča", v vseh tobakarnah.
»SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob 'novem letu—Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu „Yozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desnO.
Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi y uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- T«tafosa it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
„8ehulverein".
Tridesetletnico svojega obstanka je slavilo nemško agresivno šolsko društvo. Veliko je bilo to slavlje za Nemce, po srcih Slovencev pa so pluli občutki ogorčenja, da takemu društvu pomaga tudi vlada, ki zapostavlja Slovence, jili tlači k tlom, da se Nemcem toliko lažje odpirajo vrata v lepe slovenske dežele. Ko je bilo društvo ustanovljeno,.se je reklo, da je to obrambno društvo, ki bo varovalo nemške otroke ob mejah ali v nenemških deželah potujčevanja, ali le prehitro se je pokazalo, da društvo ni obrambno, marveč agresivno, ki jemlje Slovencem otroke, da jih vzgoji v krute janičarje.
Društvo ima 1800 podružnic in 140.000 članov, v .30 letih je nabralo 15 milijonov kron.
Za Rosseggerjev sklad je bilo podpisanih tekom 10-mesecev 1000 kamnov po 2000 K; do danes je podpisanih 1200 kamnov. Obresti tega sklada bodo namenjene v glavnem za Spodnje Štajersko in Koroško. Tam že cvete »Schulverein«. Celje je dobilo za nemško šolo v (iabrjah 100.000 K! Tako vrši svoje germanizaeij-sko delo »Schulverein« med Slovenci. Na Štajersko in Koroško se bode »Schulverein« tudi v bodoče v glavnem oziral, ali pri tem gotovo ne pusti izpred oči drugih dt.v,el, kjer upa kaj pridobiti za nemštvo. Skozi Štajersko in Koroško pelje pot na Kranjsko in v Primorje, kamor pa so že pridrli Nemci po novi planinski železnici.
V Gorici imamo sicer že dlje časa šolo »Sehulverena«, katera pa se razvija, odkar je pridrdrala planinska železnica skozi podbrdski tunel v našo deželo. Prinesla nam je v deželo ljudi, ki v svoji c. kr. službi širijo germanizacijo.
Vlada seveda jim gre rada na-roko, pa saj jih je menda za to sem poslala! »Schulvereinu« odjemlje breme pa postavlja nemške vadnice, tako da nemški otrok v Gorici hodi v nemško š.i', .orej v šolo, kjer ga učijo v materinem jeziku.
mi Slovenci, domačini, pa nimamo nič.....,
Nemški »Schulverein« pritiska na jug skozi Koroško in Štajersko ter se je usedel tudi že med nami. Imamo torej dve Ijuti agresivni društvi proti sebi: Schulverein in Lega Nazionale, ki se sedaj pripravlja na to, da tu med nami pokaže sadove svojega delovanja zadnjih let.
Kot en mož bi morali stati Slovenci skupno proti take vrste društvom. Ali komaj smo oživili družbo sv. C. in M., da deluje uspešno, že je nastal bojkot družbe od strani stranke, ki si. prideva ime Vseslovenske Ljudske Stranke. Zlasti na Koroškem bi bila nujno potrebna edinost, ali vidijo zaslepljenost voditeljev in strankarsko strast ter boj proti edini naši resnično obrambni družbi. Razkolno delovanje klerikalcev izigrava koroške Slovence v roke Nemcev. »Schulverein« bo toliko lažje deloval na Koroškem, kolikor več razdora zanesejo klerikalni Slovenci med nje.
1'udi pri nas je silna potreba obrambnega dela. Ali kaj smo slišali? Kden glavnih stebrov klerikalne stranke na Goriškem, dr. Brecelj, je rekel v Ljubljani na zborovanju »Slov. Straže«, da slovenskemu ljudstvu na Goriškem več škodujejo slovenski »liberalci« kot pa laški liberalni irredentpvci. Treba torej uničiti slovenske naprednjake! To je pač višek nestrpnosti, največja potenca strankarske zagrizenosti in najboljši dokaz, kako malo mar je v resnici našim klerikalcem za narodno-obrambno deio.
Toda nadejamo se, da krivi nauki klerikalnih prvakov ne padejo na tla, ki bi rodila' stranki mogoče kak uspeh, škodovala pa narodu, marveč da se vsi resnični rodoljubi sirom Goriške še tesneje -onri-mejo naše edine obrambne družbe sv. C.
in M.....to še t toliko bolj prav sedaj,
ko vidijo, kako dela Schulverein med Slovenci, kako sili tudi med nas, ter ko bodo culi v kratkem tudi poročilo laške agresivne- »Lege«!
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja*
2 Vipavskega. — V središču vipavske doline je prijazna podgorska vas. V njej pašuje srborit Kristusov namestnik, vnet za čast »čnkov in sov«. Peča se tudi s snubitvijo, ker hoče namreč vzgojiti Čistokrvno klerikalno raso. iz »čukov« in »sov«. Saj še sam »nadčuk« iz S ela se hvali, da mu snubi ta namestnik Krista bogato nevesto iz »čukovega gnezda«. Bog ve, kako plačilo dobi za to?
Sicer pa se nisem nameni! o tem pisati. Nekaj drugega je, ki me bolj zanima, namreč: Halleyev komet, ki ima neki tak rep, da je imela zemlja dne 18. t. in. iti skozi njega! Ta Kristov namestnik je izrabljat prav po klerikalno ta nedolžni rep.-Ljudem je natvezal, da prinese oni rep kužne bolezni in Bog ve kaj še! Ljudem je pridigal, da naj molijo in molijo ter Boga prosijo, da bi jih rešil repa in kužnih bolezni. Ta človek dobro ve, da komet ne more nič škoditi nam Zemljanom. A ljudstvo je nalašč begal, da poreče potem, vidite, ker ste lepo poslušni in ker ste lepo molili in Boga prosili. Vas je otel kužne bolezni in drugih nadlog. K temu smo pa mi nunci, največ pripomogli, ker smo za vas molili in prosili Boga, da vas je rešil.
Sodbo o tem farbanju prepuščamo Či-tateljem!
Iz Batuj-Sela. Kaj si upa naš Leban v šoli, presega že vse meje.
V šoli zmerja otroke z »liberalci«, otroke naprednih starišev gleda po strani. V šoli govori otrokom o »Orlih« (reci: »čukih«) in Sokolih. Pravil je, da klerikalci umrjejo s Čistim srcem ob prihodu Hal-levevega kometa, liberalci, pojdejo pa v pekel. In take in enake neslanosti razlaga otrokom. Rajši naj bi jih učil pridno krščanski nauk.
C. kr. okr. šol. svet se poživlja, da stvar preišče in vse potrebno ukrene, da
se zabrani vse to.   Drugače si naredimo sami red! -— Stariši.
Bralno in pevsko društvo »Draga« v Tevčah priredi veselico v nedeljo, dne 22, maja ob .3. uri popoldne na prostem. -— Vspored. 1. Godba. 2. Pozdrav. 3. Godba. 4. H. Volarič: »Kvišku bratje«, poje možki zbor dom. dr. 5. Godba. 6. V. Klaič: »Svračanje«, poje možki zbor dom. društva. 7. Godba. 8. H. O. Vogrič: »Večerni zvon«, poje mešan pevski zbor iz Šmarji. 9, Godba. 10. Viktor Krvlbv: »Medved snubač«, veseloigra v enem dejanju. Po končanem vsporedu ples. Vstopnina k veselici 50 vin., s sedežem 80 vin. Vstopnina k plesu vsak komad 20 vin. Pri veselici in plesu igra oddelek prvaške godbe. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Iz komenskega okraja.
Oddelek Tržaškega kolesarskega društva »Balkan« v Komnu priredi dne 22. t. m. veliko spomladansko veselico s plesom, pri kateri sodelujejo razna prijateljska društva. Na obilno udeležbo vabi odbor.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Ko merie več ne bo......— V korist
družbi sv. Cirila in Metoda so se zopet trije rodoljubi zavarovali pri »prvi češki splošni delniški zavarovalnici v Trstu« za skupni znesek 2000 K. Hvala iskrena!
Veselica obeh goriških podružnic družbe sv. Cirila in Metoda se je morala preložiti radi neprevidljivih ovir od 5. junija na 12. junija. Toliko v prednaznanilo.
Imovitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe si). C. in ITI. bodi Dam sneta dolžnost!
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal lales Verne. — Prevel 0. I.
(Dalje).
XXVII. Veliki božični mraz.
Bili so to obupni trenutki. Misel na smrt, in sicer smrt vsled mraza, jim je stopala v vsej svoji grozi pred oči: zadnji košček oglja je gorel z nekim žalostnim prasketanjem. Ogenj je že začel pojemati in toplota v sobi se je občutno manjšala. Toda Johnson gre iskat nekaj kosov novega goriva, ki so ga bile dale morske živali, in jih zmeče v peč. Pridejal je v olju namočenega prediva, tako da je postalo še dosti gorko. Seveda je tolšča razširjala neznosen duh, toda kako se ga otresti? ni kazalo drugače nego se ga navaditi. Johnson je dobro vedel, da bi si človek želel boljšega sredstva in da bi kaj takega li-verpolskim meščanom nikakor ne ugajalo; ali pomagati si ni mogel. »Kljub te- x pa morda utegne ta zoperni duh imeti blagodejne posledice«, je tolažil Johnson.
»Kakšnih .m?« vpraša Bell.
»Brezdvomno to privabi medvede našega obrežja, kajti ta duh jim silno ugaja.«
»Prav,« odvrne Bell, »ali pa potrebujemo medvedov?«
»Prijatelj Bell,« ga zavrne Johnson, »na morske pse se ne smemo več zanesti; kajti izginili so za dolgo dobo;/i
če nam medvedje ne bodo dajali goriva, jaz ne vem, kaj bo z nami.«
»Prav si rekel, Johnson; naša usoda še oddaleč ni zagotovljena, položaj je strašen. Če nam zmanjka te vrste goriva___jaz ne vem potem.nikakega sredstva----«
»Še je eno sredstvo!«'
»Še eno?« praša Bell.
»Da, Bell! Če pride do obupa... toda kapitan ne bo nikoli......Pa vendar, moral bo.«
Stari Johnson zmaje žalostno z glavo in se molče zatopi v svoje misli, v katerih ga Bell noče motiti. Vedel jej, da peščica tolšče, ki so jo dobili s tolikim trudom, ne bo pri največji varčnosti zadoščala niti za osem dni.
Johnson se ni varal. Več medvedov se je približalo Forvvardu, ker jih je vleklo smrdljivo izhlapevanje tolšče. Kar jih je še trdnih mož, jih gredo lovit; toda te živali so čudovito' skoke in premetene, da izjalovijo vse lovske spletke. Ni se jim bilo možno približati, najbolj spre>ni strelci jih niso mogli zadeti.
• Moštvo ladje ie bilo v resni nevarnosti, da zmrzne. Oseminštirideset un bi ne bilo mogoče vztrajati v takem mrazu, ki je silil v skupno sobo. Vsak ]e s strahom pričakoval, kdaj zmanjka zadnjega goriva. .
Ta trenutek je prišel 20. decembra ob treh popoldne; ogenj je začel pojemati, mornarji so se stiskali v krogu okrog peči in se plašno spogledovali. Hatteras je čepel v svojem kotu, doktor pa se je nemirno sprehajal, in ni vedel več, na kaj bi mislil.
Hipno je padla v sobi temperatura do 22° pod nicio.
Toda če je bilo z doktorjevo domišljija pri. koncu in ni vedel več, hnlhi storil, pa, drugi niso bili tako. Ravno| dušni in odločni Shandon, Pen s svojimi jeznimi pogledi
in še dva, trije njihovih tovarišev, ki so se še mogli po konci držati, stopijo pred Hatterasa. .
Kapitan,« reče Shandon.
Hatteras se vzravna.
»Gospod, kaj je?«                                               "
»Kapitan, ogenj nam je pošel.«
»No?« odvrne Hatteras.
»Če je vaš namen ta, da mi zmrznemo, vas prosimo, da nas o tem obvestite,« de Shandon z grozno zaničljivim smehom.
»Moj namen je, da vsak opravlja tukaj svojo dolžnost Jo zadnjega,« odvrne pomenljivo Hatteras.    ;
»Pač, še nekaj je nad dolžnostjo; to je pravica do lastnega obstanka,« ga zavrne Shandon; »še enkrat rečem: brez ognja smo in če se to nadaljuje dva dni, ni nihče izmed nas več živ1«
»Jaz nimam drv,« odgovori zamolklo Hatteras.
»Prav!« zarolmi surovo Pen, »kadar ni drv, se jih gre sekat, kjer rastejo.
Hatteras prebledi od jeze.
»Kje pa rastejo?« vpraša srpo.
»Na ladji;« odgovori mornar neustrašeno.
»Na ladji!« se začudf kapitan, ki stisne pest jn ki mu iz oči j kar ogenj šviga.
»Brez dvoma, kadar ladja ne more več. voziti svojih ljudi, ni.za drugo nego za ogenj!«             ¦¦-¦  .
V začetku teh besedi je zgrabil Hatteras za sekiro ¦in predno so bile izgovorjene; jo je že vihtel nad Pehovo glavo.          .•¦:¦.
^»Nesrečnik!« kriči Hatteras.    ,: : ,    Doktor skoči; pred Pena in ga porirte v strah-; sekira pade na tla in se globoko vsadi v tla. Johnson, Bell in
Donlače vesti.
Zrelostni izpiti na gimnaziji in realki v Gorici. — Pjsmeni izpiti na gimnaziji prično 6. junija: Ustni zrelostni izpiti se bodo vršili od 30. junija do 5. julija pod predsedstvom reaičnega ravnatelja pl. Slop. Na realki bodo ustni zrelostni izpiti od 6. do 9. julija pod, predsedstvom Sol. svetnika Hendrycba.
Doktorjem filozofije bo piomovirana jutri na dunajskem vseučilišču gospodična Marta Furlani, hči g. Iv. Furlanija, učitelja na tržaški državni ljudski šoli.
Slovenska čitalnica v Gorici izleti prihodnjo nedeljo dne 22. maja t. 1. skoz Panovec v Kronberg. Odhod izpred kavarne Central ob 2 pop. Prijatelji društva dobro došli. — Reditelj.....
Hallevev komet je zbegal mnogo ljudi v mestu in po deželi, zlasti ženske, da zadnje noči niso nič spali, marveč čakali, kdaj se prikaže komet, ki podere svet. Po nepotrebi jih je prebilo mnogo čuječ zadnje noči, dasi je bilo vendar v javnosti dosti jasno razloženo, da se kometa ne vidi več ter kedaj da se ga bo zopet videlo in pa, da se ni bati ničesar. No, pa strah pred kometom ni bil razširjen !e pri nas, ampak po celem svetu, posebno pa v Indiji in v južni Rusiji. Preteklo noč je bilo čuje-čih gotovo na milijone ljudi, deloma iz strahu pred kometom, deloma iz radovednosti, da bi kaj videli. Da je bil strah neopravičen, je pokazala prošla noč, radovedneži pa tudi niso nič videli. Zabavo so imeli menda le zvezdogledi. Po Italiji in v Parizu so preživeli preteklo noč, kakor je razvideti iz prednaznanil, jako veselo po hotelih in kavarnah ter v privatnih hišah. — Hallevev komet pa je služil kakemu »prijatelju-; ljudstva v to, da je farbal, da prinese komet nesrečo in bolezen ter . da naj ljudje pridno molijo! Koliko takih je bilo med Slovenci. Opozarjamo na da-jiašnji dopis z Vipavskega.
Konca sveta nam torej ni prinesla pretekla noč. Navedbe astronomov so se glasile, da stopi zemlja v noči od 18. na 19. maja ob 3.22 zjutraj v kometov rep, ki je dolg okoli 30 milijonov, kilometrov. Od glave kometa je bila oddaljena zemlja danes ponoči 23 milijonov kilometrov. Prehod skozi komet je trajal "do 5. ure zjutraj. V giavi kometa se nahaja strupeni plin cvanogen, ki pride v rep vsled solnčne toplote, ki vpliva na kometovo glavo, da se razžari ter vrže plin iz sebe v rep. V repu nastane vsled tega električno žarenje. Izključena pa je bila nevarnost kakega za-strupljenja. ker plin je izredno redek, zrak pa gost. Vsled približanja-kometove-ga repa k zemlji ter vpliva solnca se prikažejo električni pojavi, ali kaj pomaga, ko so pa nevidni za prosto oko. Pretekla noč je bila taka kakor druge; nič izrednega nismo videli. — Jutri aH pojutri-šaiem bomo že videli komet na večernem
nebu, ko solnce zatone ; od 21. t. m. dalje ga borno videli vsaki dan, celo nad 3 ure časa: Sredi junija popomoma izgine.
»Fridolinstva« osumljenega klerikalca Fr. Kavčiča iz Dornberga so izpustili iz preiskovalnega zapora. KJerikaini prvaki so bili vsi rz sebe radi aretacije, zato pa so šli baje k poslancu, sodnemu svetniku Fonu, da posreduje, da izpusti sodnija Fr. Kavčiča na svobodo. In Kavčič je izpuščen. Drugi osumljenci, ki bodo zaslišani, so baje dobro preparirani, kaj imajo "izpovedati! — Ali ni vedel nihče poprej, kaj se godi? Baje da! Torej zakaj se ni ustavilo pregrešnega početja?
Iz Dornberga smo dobili dopis, katerega v celoti ne moremo priobčiti, ki pa nam opisuje, kaka skrb je nastala med klerikalci radi znanega osumljenja, kako se trudijo klerikalci, da bi se vse potlačilo, in kako opravičeno ogorčenje je zavladalo, med poštenimi Dornberžant, katerih ne zar jame nikdar klerikalna sila. Klerikalci, u-pajo na razno pomoč, ali doprsnik spravi, da se pošteni Dornberžani nadejajo, da boginja pravice ima še vedno zavezane oči, ki izreče svojo sodbo brez ozira na desno in levo. Žrtve porhilujejo. Nekateri nesrečni zapeijanei so zelo izpiti, bolehajo in hirajo. Nobene škodoželjnosti ni na strani teh naših Dornberžanov, ampak hočejo doseči to. da se vrne Dornbergu dobro ime, katero je imel do izvestnega prihoda in da se zatre pohujševanje in vgo-nobljanje ljudstva! — V nedeljo je pri maši hudo prasketalo. V kakšen namen?!
Otvoritev Kadilnikpve koče na Golici. — Nekaj doričanov se vdeleži otvoritve v nedeljo; odidejo v soboto ob 3. pop. z vlakom do Jesenic. Zbirališče na državnem kolodvoru.
Vojak 47. pešpolka Ivan Lepenik, obsojen na 4 leta ječe. — Svoj čas smo poročali obširneje, kako je bil zaboden na Stolnem trgu pred kavarno »Armonia« laški delavec Lovrenc Mareschi. Zabodel ga je vojak 47. pešpolka 22 letni Ivan Lepenik iz Maribora. Takrat so ga takoj a-retirali, sedaj pa ga je obsodila vojaška sodnija na 4 leta v ječo.
Porotne razprave v Gorici začno 30. t. m. Doslej je določenih 6* razprav:: L) proti Antonu Pippu radi poneverjenja; 2.) proti Mariji Štruklje vi radi detomora; 3.) proti Josipu Horvatu radi oskrumbe; 4.) proti A. Piazza radi umora-, 5.) proti Ludviku Kolencu radi težke telesne poškodbe; 6.) proti Josipu Zlobcu radi posiljenja.
Rus v Tržiču. — V Tržiču so prijeli nekega mladega človeka, ki je šel s kolesom po mestu. Rekel je, da se piše Viktor Sokolovskv, da je Rus, potnik tvrdke Dubinskv iz Trsta. O biciklju je rekel, da ga je kupil v Trstu. Pridržali so ga v zaporu, da izvedo kaj in kako je ž njim in s tistim kolesom. Tržič postaja nevaren kraj!
Koloni v zapadnih Brdih so jako vzne-mirjem.J^adjijali so se, da bo kolonsko. vprašanje rešeno kar najhitreje pa tako, da se kar čez noč spremenijo v samostojne posestnike, kakor so jim namigavali klerikalci. Ljudje so razočarani, da je še vse pri starem ter, kakor kaže, tudi ostane najbrže še prav dolgo Časa. Ce pride do kakega nepremišljenega koraka od strani kolonov, ki bi imel slabe posledice, bodo tega krivi klerikalci. Kolonsko vprašanje mešajo* najbolj jaški liberalci in slovenski klerikalci, .ki iščejo volilcev med koloni pa jim obljubujejo zlate gradove, dati jim pa ne mislijo niti črne kajžice. To vprašanje se bo brez dvoma še dolgo vlačilo okoli po Dunaju in po goriškem deželnem zboru; če ga bo reševala zveza, pa bo rešeno tako, da bode zadovoljna ta zveza, koloni pa ostanejo koloni. Zato svetujemo kolonom, naj se ne obešajo na-vrat slov. klerikalcem, ker to ni pot, ki vede do rešitve kolonskega vprašanja!
Zadnji izlet Gor. Slov. Mladine pred napovedanim koncem sveta se je vršil v ¦nedeljo dne 15. t. m. v Plave-Deskle-Ka-:nal. Udeležencev je bilo nad 30. Izstopili smo iz vlaka v Plaveh in odšli po 'A urni romantični poti v Deskle, kjer smo pri u-gledni rodbini Ivančičevi preživeli res par mičnih lepih a žal prekratkih uric. Nato smo odkorakali v Kanal in ob 9. uri se vrnili.— Gor. slov. mladina gleda lahko s ponosom na ta izlet in pričakujemo, ker ima repatica usmiljenje z nami, naj večkrat ¦prireja izlete in da bodemo vedeli, kedaj se vršijo, nas v »Soči« o tem obvešča. — -Vsa čast gre pri tem marljivemu izlet, odseku, kateri pripravlja in vodi izlete. — Izletnik.
S Črešnje je padel 43 letni Rudolf Milnih ter si zlomil pri padcu par reber, vsled česar so ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Vojaškega nabora se je bil izognil Dalmatinec Ivan Berini. Bil je izven Avstrije. Pred kratkim ga je prijela žandar-merija v Tržiču in Berini je bil kaznovan na. 10 dni zapora.
Sodeč po pripravah pripravljavnega odbora, in zanimanju občinstva v Selu in okolici ter po prijavah bratskih sokolskih društev z dežele, obeta biti ta slavnosr, prava sokolska manifestacija. Tem potom vabimo tudi nesokolska društva, da se te slavnosti udeleže, da se naša mladina prepriča, kako pridno so se urili rninolo zimo vrli Sokoli telovadci v telovadnicah. Ona bratska sokolska društva pa, katera mogoče po pomoti niso dobila vabila potom okrožnice, naj blagovolijo to oprostiti. ~ »Na zdar!« .—¦ Odbor Odseka Ajdovskega »Sokola« v Selu.
Bratje Sokoli! — V nedeljo dne 22. t. m. priredi I. okraj svoj zlet v Selo. Tega zleta se tudi mi korporativno udeležimo. Zbiramo se v telovadnici, od koder odkorakamo točno ob 11:!A uri dopoldne na državni kolodvor ter od tam z vlakom do Prvačine. V Prvačini se snidemo z društvi III. okraja ter skupno okorakamo peš skozi Dornberg, ŽaloŠče, Batuje v Selo. Odhod iz Sela ob '8*/a z vlakom Vipavske železnice. Pridite vsi! Na zdar! — Odbor »Sokola« v Gorici.
Plave - Deskle. — Komur je mogoče, zapušča ob lepih pomladnih dneh zaduhlo mesto in izleti na prosto, da se poživi in okrepi ter zabava v prijetni družbi. Kdor hoče preživeti par prijetnih uric, naj priliki dne 22. maja v Deskle, kjer dobi že pripravljeno dično družbo krepkih Sokolov, ki ga bodo z veseljem sprejeli in mu nudili domače zabave. Mične pesmi, igra, katero bo vodil tudi tu znani igralec No-vinskv ter za tem ples, bodo kratkočasili vsakega ljubega gosta. — Na svidenje torej 22. maja!
I. okraj »Primorske Sokolske Župe«
priredi v nedeljo, dne 22. maja t. 1. zlet v Selo, središče vipavske doline, ter priredi tam veliko javno telovadbo. Veselica se vrši na travniku pri cesti. Vspored: 1. Ob 3'A po dohodu vlaka sprejem vseli došlih društev v bližini veseličriega prostora. 2. Javna telovadba:-a) proste vaje, b) vaje naraščaja s praporci," c) orodna telovadba, d) skupine. Začetek veselice ob 4. uri pop. Po telovadbi: prosta zabava s plesom. Vstopnina k veselici 40 vin. Plesni komad po 20 vin. Bratje Sokoli v kroju vstopnine prosti; pri plesu plačajo l©j polovico. K obilni udeležbi vabi odfior, '
{veza narodnih društev.
Društvo »Orlovec« iz Lok priredi dne 29. t. m. na prostoru g. Franceta Kopnela v Krombergu javni ples; pri tej priliki nastopi, prvič društvena godba.
Bralno in pevsko društvo »Sivi grad« v Rihembergu priredi v nedeljo, dne 22. maja t. I. veselico s plesom na vrtu gostilne g. Franca Pavlica v Vasi. Med vsako točko programa in pri plesu svira vojaški orkester pešpolka št v. 47 iz Gorice. Vstopnina k veselici 50 v, s sedežem 70 v. Začetek ob 3Va uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Iz Ročinja. -- Prejšnjim našim narodnim društvom so rojenice odločile le kratko in šibko življenje; društvo »Sloga« pa se razvija krepko in pridobiva vedno več simpatije. Saj pa jo tudi.zasluži, ker si tako na vso moč prizadeva za dosego svojega namena. Letos je priredilo že dve veselici, na katerih se je ljudstvo prav iz srca radovalo. Društvo pa ne stremi samo po tem, da bi se ljudstvo zabavalo, ampak hoče širiti med njim   tudi
Simpson stopijo okrog Hatterasa ip so pripravljeni ga I braniti. Iz postelje pa se začujejo bolestni in zdihujoči klici bolnikov: »Ognja, ognja!«                                             I
Hatteras se premaga, molči nekaj trenutkov, potem pa reče mirno: »"Kako pa se povrnemo nazaj na Angleško, ' če razbijemo svojo ladjo?« .'...:'¦
»Gospod, morda bi se dalo.brez škode požgati manj potrebne dele, kakor na primer ograjo na krovu«, de Johnson.
»Saj bi .nam še vseeno ostale Šaltfpe; sicer pa lahko naredimo iz ostankov drugo, četudi manjšo ladjo,« pristavi .Shandon..    .....
»Nikdar!« zavrne Hatteras.
»Toda...« se oglasi več mornanev.
»Saj imamo, vinskega cveta dovolj,« jih prekine Hatteras, »tega požgrte.do zadnje kapljice.«.
;No: bravo, vinski cvet!« de Johnson z nekako prisiljeno zadovoljnbstjo'.
Tako se je dala toplota v sobi za nekaj stopinj zvišati s tem; da so široke stenje namočili v vinskem cvetu in jih deli v .peč, da je bledi plamen kar - oblizoval notranji strani peči';    -
Naslednje dni po žalostnem prizoru je nastal južni veter in toplota se je zvišala; sneg se je j sukal v manj ostrem ozračju. Gb urah, ko je bilo manj vlažno, je nekaj mož zapustilo ladjo, toda večina pa ni mogla nikamor, , vsled očesnih bolezni in skorbuta^ sicer -pa ni bilo možno iti niti na lov niti ribarit.   .     .              .
Toda-neznosni mraz je le trenutno prenehal; 25. dec. je jiipno zopet izbruhnil vihar'in živo srebro se je vnovič •skrilo v.hruško; zato si je bilo treba oskrbeti toplomerov z vinskim cvetom, ki tudi v najhujšem mrazu ne zmrzne.
S strahom je doktor opazil, da je 52°' mraza in težkem da bi bilo dano kakemu'smrtniku prenalati tako tempe-, raturo. .      .,,..-,                        ..:...
Led se je vedno bolj razširjal po tleh, da so se videla kot motno zrcalo, gosta megla se je nastanila v,sobi in vlažnost je padala na tla kot debel sneg, da nišo več videli. drug drugega. Telesna toplota ljudij se je umaknila iz vna-tijili delov telesa, noge in roke so postajale višnjeve, glava bleda, da so se motne misli že spreminjale v blodnjo.
Od tistega dne^a, ko so, hotel i ladjo vporabiti za kur-1 javo, se je Hatteras po dolge ure potikal po krovu, da bi J ga čuval in varoval. Ta les.inu jq. bildrag kakor njegovo j lastno meso; bilo bi mu kakor bi mu kdo odsekal kak ud, če bi košček ladijinega lesa odsekal. Z orožjem v roki.je stražil, neobčutljiv proti mrazu, snegu m ledu; njegova obleka se je strdila hV ledjo.je prevlekel kakor granitni* oklep. Duk ga je razumel, j zato ga je spremljal s svojim lajanjem in tuljenjem.
Ko pride,kapitan 25. decembra v skupno sobo, zbere doktor svoje zadnje moči in stopi naravnost predeni: »Hatteras, mi zmrznemo vsled pomanjkanja ognja.«.
»Nikdar!« odvrne Hatteras, dobro vede", kaj hočejo.
»Pa je nujno!« ga nagovarja lepo doktor.  :
^»Nikdar!« odvrne doktor, z vso odločnostjo, nikdar ne privolim jaz v to, Ce hojšete delati proti moji..volji.> delajte!«
S tem je bila dana prostost, naj narede, kar hočejo.
Johnson in Bell se spravita na krov. Hatteras je slišal, kako se kolje les njegove ladje pod udarci sekire in se je razjokal.         *                               . ..-¦¦•".*
Ta dan je bil božičjii dan, družinski praznik v Angliji večer, ob katerem se otroci veselo zbirajo okrog svojih zelenih drevesc. Kak bridek spomin! Komu naj bi ne prišli na misel veliki kosi dišeče pečenke, ki jo dajejo za ta praznik pitani voli, in razne torte, v katerih se nahajajo .Tmjrazličnejše dišeče primesi za ta dan, kije Angležem tako ljub. Tu pa nič drugega nego bolest, obup in betia t
najhujši meri in za božična polena drva, naklana iz ladje, ki se je izgubila v najoddaljenejše ledene pasove!
Toplota je uplivala na mornarje in moči so se jim pričele vračati. Kupice kipečega čaja ali kave so jih poživile, da so-«fcT dobro počutili, in upanje tako nemo upliva na duha^ da ga vsega poživi. — V takih razmerah se je končalo leto 1860-i čigar prezgodnja zima je izjalovila viso-koleteče načrte Hatterasa.     .
'*' Prišel je prvi dan leta 1861; tega dne se je odkrilo doktorju nekaj novega. Mraz je bil nekoliko odneha!, da je doktor lahko zopet pričel citati poročila Edvarda Bel-chera iz njegovih severnih potovanj. Naenkrat pride do mesta, ki ga še do sedaj ni opazil; čital je še enkrat; ni se varal.
Gospod Edvard Belcher je pripovedoval, da je našel na koncu preliva Kraljice važne sledi človeških bivališč. To da so ostanki dobro zgrajenih bivališč, tako da noben eskimski rod nima takih. Stene so vkopane globoko v tla. Znotraj so bila tla posuta s prodnim peskom in prevlečena s tlakom; Našli da so tam veliko kosti jelenov, in raz-i nih vrst morskih psov. Tudi na oglje da so naleteli«. Tako se je čitalo v poročilu.
*v ' prf teh besedah šine doktorju neka misel v glavo, [vzame knjigo in jo pokaže Hatterasu.
»Oglje!« vzklikne slednji.
»Da, Hatteras, oglje, ki je naša rešitev!«
»Na teh zapuščenih obrežjih pa oglje!« de Hatteras, »ne, to hi mogoče!«
»Čemu o tem dvomiti, Hatteras? Belcher bi ne bil trdil kaj takega, če bi ne bil prepirčan, Če b! ne bil videl sam s svojimi očmi.«
»No, in potem, doktor?«
(Dalje
znanost, zato priredi v nedeljo dne 22. Lx\ in. ob 2. uri popoldne v »Društv*enem do-J mu« pred občnim zborom Kmetijske zadruge poljudno predavanje o kometih in. planetih, katerega se bode občinstvo gotovo v obilnem številu in z veseljem udeležilo.
Nad vse lep dan pa priredi   društvo _Ročinjcem in gostom v začetku priliod-"hteia" nte^"ba^'N^Sitlu^^^^Wa?''BS:', de gotovo marsikoga presenetila. Podrobnosti se priobčijo pozneje. ,        (,' ¦:—nH
Bralno kmetsko društvo »Lijak« na Vogrskem prire.dj jjvojp veseli-co, ne ka-" kor je bilo-prvotno objavljeno ha dan 19. junija, pač pa na 26. junija. Društvo prosi blagohotnega uvaževanja tega dneva od sosednih bratskih društev. 26. junija bo torej veselica na Vogrskem.
Kmetsko - izobraževalno društvo v Lokovcu sklicuje svoj redni letni občni zbor na dan 29. maja t. 1. točno ob 12'/'., pop. Občni zbor se bo vršil v društvenih prostorih pri g. l."Wjnklerju. Dnevni red: 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Odborovo poročilo o društvenem delovanju, 3.) Volitev novega odbora, 4.) Razni predlogi. Vabljeni so tem potom vsi društveniki in prijatelji društva. — Odbor.
Zahvala. — Tamburaško in pevsko društvo »Svoboda« v Renčali se tem potom iskreno zahvaljuje za sodelovanje 8. t. m. gg. pevcem Opekarskega br. društva v Bukovici in posebno~še g. Lavoslavu Pahorju, postajenačelniku v Borovnici, za pouk in dirigiranje orkestralnih zborov; g. Dr. Anton Sclnvabu, zdravniku v Celju za blagohotno prepustitev partiturc »Dobro jutro! — V Renčali 12. maja 1910. — Odbor.
med 50 reeepfi
boš gotovo našiti marsikatere, po katerih bodo Peka tete tebi in tvojeem izborno dišale. IlaroČi si kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v //. Bistrici dobiš jo zastonj.
Trgovsko-ohrtne in gospodarske vesti.
Izvozni trg. — Včeraj je bil otv.orjen izvozni trg v Gorici. Vsi prostori šb seveda zasedeni. Na trgu je bilo 180 kvinta-lov črešenj po 42 K kvintal; špargljev 25 kvintalov po 80 K, novi krompir 30 po 28 K; 70 kg jagod po 200 K kvintal.
Čebelarski   shod   v   Dornbergu. —
»Goriško kmetijsko društvo priredi v nedeljo 29. maja t. 1. ob 3. uri pop. »Čebelarski shod v Dornbergu«. Shod se bo vršil v prostorih tamošnje ljudske šole. Na shck du se bo predavalo o čebeloreji in pretre-sovalo važnejša vprašanja, tičoča se Čebelarstva, obenem pa.se bo vršil praktičen pouk o čebelarstvu pri čebelnjaku g. Fr. Golja, učitelja v Dornbergu.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
Sprejme se: knjigovodje 4, kontoristov 4, korespondent 1, poslovodja 1, potnikov 3, pomočnike mešane stroke 4, pomočnikov železniške stroke 1, pomočnikov manu-fakturne stroke 2, pomočnikov špecerijske stroke 1, pomočnikov galanterijske stroke 3, skladiščnik 1, blagajničark 3, prodajalk 6, učencev 6, učenk 1. . Službe išče: knjigovodje 2, kontoristov 5, kore-spondeta 2, poslovodij 2, potnikov 2, skladiščnik 2, pomočnikov mešane stroke 26, pomočnikov železniške stroke 3, pomočnikov manufakturne stroke 9, pomočnikov špecerijske stroke 9. pomočnikov modne in galanterijske stroke 3, kontoristinj 6, blagajničark 10, prodajalk 11, učencev 4, učenki 2. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
izSel^p&lViiri pop. ,2. Brzotek.-iz Š'enW. petra do Vrtojbe. . 3. Odhod na vejsellčnP prostor. 4. Nastop raznih društev. .5. »Narobe - dirka«. 6. Razdelitev daril zmagal-cem. 7. Srečkanje za novo dvokolo. 8. Ples. Med celo prireditvijo deluje šaljiva pošta. Zvečer umetni ognji. Pri plesu svi-ra sokolska godba iz Prvačine. Ples se vrši v venčkih: K obilni udeležbi vabi -trljmhit)- odbor*-:
Koiesarsko drštvo »Vrtojba« v Vrtojbi.
Oni gospodje, ki se mislijo udeležiti dirke v nedeljo dne 29. maja, naj se blagovolijo čim prej javiti bodisi ustmeno ali pismeno-pri društvenem predsedniku ali pa pri enem odborniku. Svetinje se razstavijo pravočasno v Gorici. — Kolesarski zdravo! — Odbor.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi vabi h kolesarski slavuosti, ki se bo vršila v nedeljo dne 29. majnika na vrtu g. Henrika Batističa v Vrtojbi. - Vspored: I. Dirka za vse slovenske kolesarje iz Sela v Gor. Vrtojbo. Štiri darila. Začetek
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — V začetku seje 18. t. m. je odgovoril domobranski minister Georgi na neko interpelacijo posl; Biankinija, glede /apostavljenja Dalmatin-cev in Primorcev pri mornariški akade-' m i ji na Reki in na šoli mornarskih aspi-tantov v Puli in je povdarjal, da nepo-znanje nemškega jezika še ni nikaka ovira za vsprejem v mornariške* akademijo in šolo mornarskih aspirantov, ker je gojencem celo omogočeno, da polagajo izpite potom tolmačev. Minister je ugovarjal očitanju, da se zapostavlja Primorce. — Zbornica je nato razpravljala v prvem či-tanju vladno predlogo glede ustanovitve avstrijskega voja odsluženih vojakov. — Predlog čeških radikalcev, da se stavi to predlogo z dnevnega reda, je bil odklonjen s 159 proti 82 glasovom. Potem seje razprava prekinila in iVadaljevala razprava o nujnih predlogih glede visokih Šol. Posl. dr. Adler je ojstro napadal mitičnega ministra radi obljub, ki jih je napravil profesorjem in dijakom glede'zgradbe vseučiliščuih zavodov, a jih ni izpolnil. -—, Prihodnja seja bo dne 27. maja.
Državni jezikovni zakon. — Minule dni so poročali, da mislijo izdelati češki agrarci okvirni jezikovni zakon za celo državo. Posl. Bugatto je pa izdelal in objavil načrt državnega jezikovnega zakona, kateri skuša urediti jezikovno' rabo pri državnih oblastih in uradih; § 1. našteva obširno določbe § 19. tem. drž. zak. o splošnih pravicah tistih jezikov, ki so priznani kot v. posameznih deželah navadni; S 2. določa pojm v okraju navadnih jezikov, prepušča pa deželnim zborom v odločitev, kateri jeziki imajo veijati za v okraju navadnem Deželni zbor ima o tem sklepati na temelju odločitev deželnega odbora, namestili^ in pristojnega višjega deželnega sodišča. Ostale točke čisto kratkega zakonskega načrta vsebujejo določitve o jezikovnih mejah v narodno mešanih okrajih, o notranjem in zunanjem uradhetnjezjku pri državnih uradih in .o feziUmmh zmožnostih državnih uradnikov. Postava ivria v prvi vrsti namen določiti kompetenco deželnih zborov in državnega zbora;v jezikovnih vprašanjih.
Nove zahtsve za vojsko in mornarico.
,-— Pri skupnih ministerskih konferencah se je razpravljalo o zahtevi vojne uprave, da se proračun za vojsko in mornarico zviša za 30(Mq,400 milijonov K!!
V proračunskem odseku je posl. Ploj povdarjal potrebo, da se zgradi sistema-' tična cestna mreža v Istri ter se napravilo-reservoarji, da se preskrbi prebivalstvo z vodo. — Govoril je tudi o vprašanju ustanovitve strokovnih šol na jugu države; o potrebi šol za kamnoseško in zidarsko, pletarsko obrt ter stavil" resolucijo za u-stanovitev državnih obrtnih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Mariborski okolici. '       ,   ,. •                       ,., ,;
Laška pravna fakulteta. — Vsa reč sloji še taka, kakor je bila: Lahi in precej Nemcev je za Trst, vlada, gosposka zbornica in visoki dvorni krogi so pa za Dunaj.
Volilna reforma na Hrvatskem - Hrvatski sabor je dovršil generalno debato o načrtu volilne reforme za hrvatski sabor ter je načrt sprejet v predlogo za podrobno debato.
Predsednik ruske dume Oučkov je obsojen radi dvobojske afere z grofom Uravovom na 4 tedenski trdnjavski zapor, grof Uravov pa na 3 tedenski na glavni straži.
; ; Bazije; testi
Lep občinski zastop imajo v Pitts-burgu. 15 občinskih'odbornikov je obsojenih v globo 250—5000 dolarjev,' ker so' se dali podkupovati v občinskih rečeh.   •
Norca je mučil do smrti v Tridentu neki norišnični paznik. Oni norec je bil neki kmet, ki je v svoji blaznosti divjal: paznik se'1e1#ravil liad njega ter reveža tako obdeloval, da je umrl.
Obsedno .stanje v. Argentiniji.,— Ker
so anarhisti sklenili ob priliki slavnosti zaradi' stoletnice,;kar obstoji argentinska republika, uprizoriti splošno revolucijo-narno vstajo, je razglašeno za celo državo za negotovo dobo obsedno stanje.
Vstaja v Severni Albaniji. — Posebni poročevalec lista »SecoIO«' poroča, da hoče Turčija najprej popolnoma pomiriti djakovarsko okolico. Turčija ne misli*samo popolnoma premagati vstašev, temveč jih j tudi prav občutno kaznovati. • ( , Vseslovanski shod v Sofiji. — V zadnji; seji pripravljalnega odbora za novo-, slovanski shod v Sofiji je priporočal predsednik Bobčev o svojih pogovorih z dr. Krarnarem, Poljakom Dmowskim in bel-grajskimi Srbi. Bobčev je povedal, da se je konečno določilo 6. julij za začetek kongresa, ki bode trajal 4 dni. Poljaki se ne bodo udeležili, pač pa vsi drugi slovanski narodi. Odbor razpošlje najprej povabila udeležencem, potem pa tudi drugim osebam.
Provzročitelj pelagre. — Tridentinski list Alto Adige poroča, da je dognal vseu-čifiščni profesor Alessandrini v Rimu pravega provzročitelja bolezni pelagre, ki se ne nahaja v koruznem zrnu, pač pa v slabi pitni vodi.
Devetkratni morilec. — V Moravski Ostrovi sta aretirala orožnika v kolodvorski restavraciji delavca Josipa Tospata, katerega se je iskalo že dve leti. L. 1908. je umoril Tosnat v TcmeŠvaru dve rodbini skupaj devet oseb, in sicer je nastopil tacaš v uniformi žcudarma, da je lažje dobil,dostop k.omenjenima rodbinama. Izdalo ga je pa to, da je nosila njegova žena ilišp umorjenih družin.
. x Opatija. — Za nakup nasadov v Opatiji se je osnovalo delniško društvo z glavnico 8 miljonov K. Društvo ima sedež na Dunaju.
. Hofrichter. — Dan končne razprave proti riofrichterju je odgoden.
. Devetleten deček Francke v Kroman-genu v Prusiji je vstrelil 13 letno deklico nato pa hotel vstreliti samega seb % pa se je le lahko ranil.
Zrakoplovec Iliner se je dvigu.! 17. t. m. zjutraj s svojim monoplariom v Dunajskem Novem mestu v zrak ter poletel na Dunaj. Ob 8. uri se je izkrcal na simerniš-kem polju.
•» Hofrichter — pisatelj. — Med papirji liofrichterja je našla komisija tudi pogodbo z založbo Huberja v Diessenu na Bavarskem. Pri tem založniku je izdal Hofrichter brošuro »Kaj se govori o nas v nebesih«. Vsebina so nekake sanje, v katerih pride pisatelj v nebesa ravno ob času, ko predava sv. Peter o zemlji in o svojih doživljajih na svetu, kamor je bil poslan od Boga. Brošura je zelo plitva iu čudno,je, da se pisatelj zelo norčuje vtem svojein. delu iz vojaškega stanu. To delo je, izda), Hofrichter 1. 1902.
XIV. mednarodni časnikarski kongres
se vrši v Trstu.Zbranih je okoli 160 zastopnikov časopisja vseh narodov.
Književnost.
Zbirka zakonov VII. Državni osnovni zakon. — Društvo »Pravnik« je izdaio in •založilo VII. zvezek avstrijskih zakonov v-slo venskem' prevodu. Ta zvezek obsega: državne osnovne zakone in druge ustavne zakone z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter* spremenjene deželne rede iu deželne volilne rede. Zbral.iri uredil Štefan Lapajrie, c. kr: okr. glavar v p. v Ljubljani. Taka zbirka osnovnih in drugih u-stavhih in upravnih zakonov, ministrskih naredeb ter judikatov naivJSiiJr sodnib dvorov poleg deželnih redov in deželnih volilnih redov je bila čim dalje potrebnej-ša in sicer ne samo za pravnike, osobito y.a upravna in, avtonomna ohlastva, am-
pak tudi splošno za vse .one „ Icroge, ki stoje v političnem življenju in se bavijo z upravnim pravom. Posebno pa bode ta zbirka tudi dobro došla cerkvenim obla-stvoivi in županstvom, kajti ta zbirka vsebuje tudi iriterkonfesijonalni zakon iz leta 1868., zakon o uredbi vnanjih pravnih razmer katoliške cerkve iz leta 1874., zakon o uredbi prispevkov za katoliško bo-gočastje.iz leta-1874., zakon, o priznanju verskih družb iz leta 1874., in deželni konkurenčni zakon za vzdrževanje katoliških cerkva in duhovniških poslopij.— Obsega pa tudi ta zbirka domovinska zakona iz leta 1813. in 1896., kakor tudi volilne rede za deželne zbore slovenskih pokrajin. V tej zbirki pa je konečno zbranih nad 600 judikatov vrhovnih sodišč v najvažnejših in spornih slučajih upravne ali sodnijske prakse. Knjiga ima isto priročno obliko, kakor dosedaj od »Pravnika« izdane zbirke zakonov, obsega 30 pol, ter stane vezana 6 K. Dobi se pri društvu »Pravnik« in v knjigotržmeah.
Francoski železničarji hočejo štrajka-ti, ker niso hoteli ravnatelji železnic vs-prejeti njihovega odposlanstva, ki je hotelo dogovore p odmerjanju stanarin.
Ustanovljena tvnllm 1811«.
IDrufovka  Gorica
Gosposka ulica 3,
j Tovarniška   ztilouu  usnja   ter   po-Jrel>.štv*iii  zn   revija rje.     -   Usnje  za |       sedlarje in knjigoveze I. t. il,
I J,a$frna $frojarna v L$rnieak
|   Odlikovana tovarna nadplafov.
Kmečko-delauska gospodarska zadruga
!     v Dobravljah rm Goriškem
ima v kleteh zadružnih kmetov v Dobi avljah,    Skril, jali,    Kamnjah,   Brjah, Šmarjah in drugih vaseh
veliko množino izbirnega vipavskega vini.
j         Priporoča se cenj.  gostilničarjem
iridrugim konsumentom. Dobiva se od
' 56 lit.  naprej po jako zmernih cenah.
Or. Ruggero Kiirner,
kirurgični zdraumk, bioši asistent na
c. kr. kliniki geneologije in ostetrike
o Gradcu.
Specialist za žBaste Mezai.
Ordinira od 10.-H.  predpoldne in od 3. - 4. popoldne.
Tekališce Frana Josipa štev. 6.
(blizu lekarne Kttrner).
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = — oljkinega olja
prve vrste
najboljših M iz Istre, Ostaacije, Nfllftlle. Bari ii Kice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -"96,104, 112,
1*20, 1*23. «T36, l'K 1'60, 1W 2-  240,
za luči po 72 vin,
------    Na dafoelo cene ugodile.------
Pošilja poStnine prosto na dom. Posodo se pušfca kupcu tto  popoln«  vporabe o^jaj pV
vnorabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga . r>^_j—-----mila in sveč. ~-'---------r
Cens zmerne*
Mali oglasi.
HajmanJSa pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obselnejil se račun?. x\. vriko b«sedo 3 vin. NajpripfavueJSe inseriranje in trgovce in obrtnike.
Koliko je manjSIh trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in uclo v mestu) niUfie ne pozna, ker nikjer ne insertrajo. Skoda nt majhna.
Dobroidoča brivnica S t;:'rT:u
c. kr. okrajno glavarstvo, obstoječa že več let, se proda takoj po ceni radi družinskih razmer. Naslov pove naše upravništvo.___            _-
FranToraUSis L^pM^L3
Ibčinstvu v mestu in na deželi. Postrežba toena on nista. V zalogi se doF razne toaletne po-irebšeine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa tasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 12 naprej kg.
Trgovskega zastopnika
spretnega in solidnega, ki je dobro uveden
pri gg. drogeristih  in trgovcih z mešanim
blagom, sprejme kot zastopnika za Gorico
in Primorsko
i.  P1LNACEK
tovarna toaletnega mila, stearinovih in pa-
rafinovih sveč v
Kraljevem Gradcu (Češko).
išče se
trgovskega sotiudnika
zmožnega deželnih jezikov — oziroma mladeniča, ki je dovršil tri etno prakso z dobrimi izpričevali, za trgovino z mešanim blagom pod dobrimi pogoji. Obrniti se je na tvrdko:
A. Potatzky~ev ¦*» Josip Terpin Gorica, Raštelj št. 7.
Srebrna svetinja m mtmi ranlavi v Pariza 1.1880. Srebrna snelinja m tonami nastavi 1802-
Najbolji škrop
G^
c\
Fritz Sčhulz mL
akc. dražba v Eger iu na tipskem. Glanzine daje najlepše perilo.
Trg
ovsko-obrtna zadruga v Gorici
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadrugo v Gorici, je z ozirom na ni-emenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. t.-ie način poslovanja:
Rftia svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih lOu kron; na menice pa proti G% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalea določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »/,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',#, večje, stalno naložene pa po dogovoru
Deleži so dvojni; opravilni po "1 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoli ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su" C in. m.!
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel flPri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegij"šče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in p--iče. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Proda, ali se odda v najem
hiia v sredini vati u Št. flndrežu šteo 209.
Hiša   je  jako   pr pravna   za   gostilno, zalogo   vina,   trrovino   ali kako drugo = obrt. = Natančneje   se   izve   pri   lastniku Jos. Doljnk-ti, pos. v Grgarju.
Proda se takoj
dobo vpeljana gostilna
s koncesijo aii brez v Gorici v sredini mesta.
Gostilna  ima   krasne   prostore j                    in hleve.
natančneje se izue u našem upraunišluu.
Založili smo posebne -prste
blazinice za štampilke
znamka  „IDEAL"
na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica ,Jdeal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisati. Pred uporabo te' blazinice naj se očisti šinmpilko s Špiritom ali pa z mlačno ŽajfniCO. — Blazinica bodi vedno zaprta, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljali izključno le barvilo »Ideal*, katero imamo tudi v zalogi,
•    Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušnjo.  Cena  z  barvilom   vred  K 2*60. Sprejemajo se tudi naročila na štampilke.
Spet pojdejo strastni turisti v višino mi padali bodo globoko strastni (Je nočeš z visokega pasti v dolino, ostani doma in pa nosi »Oho".
„0H0"
j. Medved, Gorica
Tekališče. Josipa Verdi št. 32.
Poletna stanovanja
se oddajo
v  spodaj  imenovanih   občinah kakor tudi
; v Žerovnici in Poljčah.
Prav lepi kraji na Gorenjskem. I          Vsa pojasnila daje :
HM za irihitov tujcev
i                  za občine
Radovljica, Lesce, Begunje   in I         okolico v  Radovljici.
j    Udlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Draščik
j     v Gorici na Komu v (lastni tiiii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna Sina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkaii Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ir po jako zmernih cenah. ~"*W
Anton Potatzky v Gorici
i                     Na sredi Rafitelja 7.
TR60VIHA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliče nlraberžkeg* la drobnega blag« ter ikanla, preje la nitij.
,                      POTREBŠČINE
j za pisarnice, ladile* in popotnike.
Najboljše Sivanke za BJhralu* stroje. j                      POTREBŠČINA
!        za Arojaio in fov/farfe.
I i »TetinJIce. — E^ni Tencl. — Masne |                       knjliiee.
| liSna obuAala za vse letna čase,
i                       Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
\   LaJLoiJe . oskrbljena salona za kramarje, fcrofiajarj«?, prodajata vo sejmih in trgih ter ua dszeli.    9     %h -«
Gospodom gostilničarjem in
drugim se uljudno naznanja,   da je izšel  nov slovenski    cenik
gramofonov in___________
ploSč, dvokolffc, šivalnih" strojev itd. s čudovito nizkimi cenami pri
Batjel-
Gorica Stolna ulica 34*
Tam je velika za!oga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, Šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. -— Prodoja tudi na mesečne obroke, — Ceniki franko.