RMMAl/IIIA vMllv V nmm Jaslice to al hmmumiiimiiniiitntm AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Atturtran %amt" NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NCM55. CLEVELAND, OHIO« FRI1 Cena mestni elektriki se dvigne. Cene elektriki, tako mestni kot kompanijski se bodo dvig nile. Sedem let je mesto odda jalo elektriko odjemalcem po 3c. za kilovat, dočim je kom-panija računala povprečno po 7c. za isto toliko elektrike. V sredo pa je prišlo med mestom in kompanijo do spo razuma, posledica katerega .bo, da mesto dvigne ceno elektriki. Kako visoko se bo dvignila ta cena, še ni znano, najbrž pa bo 5c. za kilovat, ali 66 procentov več kot do-sedaj. Z drugimi besedami: Ako ste imeli dosedaj na mesec $1.00 elektrike, bodete zanaprej plačali $1.66. Kaj je-vzrok temu? Mesto pravi, da ima kon-trakt z raznimi premogarski-mi družbami, da slednje mestu preskrbijo premog po $3. 75. In sicer stofisoč ton pre-- moga za to ceno. Toda odkar je nastal štrajk vičmanov pri železnicah, mesto absolutno ne more dobiti premoga po tej ceni. Kompanije se izgovarjajo, da ni dovolj železniških kar na razpolago, ki bi vozile premog, toda če bi mesto plačalo $7.50 za tono premoga, tedaj ga dobi dovolj, za $3.75 tono, pa ne more dobiti premoga. Pri konferenci, katero je sklical mestni župan, da se nekaj o tej stvari mkrene, se je dognalo, da pri takifc cenah (premoga se $1 Grlica rte more prodajati po 3c. kilovat. Nastale so pa tudi govorice v mestnih uradih, da je premoga dovolj, in da ga kompanije prodajajo onim, ki več plačajo zanj. Torej nizkoten način profitar stva. Zakaj mesto ne prime kompanije, s katero je naredilo kontrakt, je neumevno. MR. JOHN GRDINA NAŠ ZASTOPNIK. V pondeljek se poda na potovanje kot glavni zastopnik našega lista širom Amerike znani Mr. Jonn Grdina starejši, katerega sliko vidijo rojaki zgorej. Mr. John Grdina je popolnoma pooblaščen nabirati naročnino, tiskovine in oglase. Stari John je poznan in priljubljen povsod, v vseh naselbinah, ker je eden najstarejših slovenskih nase ljencev v Ameriki, in pričaku jemo, da mu bodejo rojaki povsod šli prijazno na roko. Najprvo obišče Chicago, Kotem pa druge naselbine v llinoisu, nakar se poda v Wisconsin, Michigan, Minnesota ter naprej, kar pravočasno naznanimo. Rojake v teh krajih prosimo, da mu zaupno in prijazno gredo na roke ter naročajo časopis "Ameriška Domovina". Za vsako naklonjenost se iskreno zahvaljujemo. Uprava, "Ameriške Domovine". 24 oseb kontrolira 10 milijonov glasov Usoda je taka, da 24 mož v vseh Zjed. državah drži nazaj deset milijonov ženskih glasov, ki bi bili oddani pri letošnjih predsedniških volitvah, da ni omenjenih 24 mož. Ti možje so člani poslan ske zbornice države Delaware, in so 2. junija glasovali proti ženski volivni pravici. Ako bi teh 24 mož, ali pa vsaj 12 izmed njih glasovalo za žensko volivno pravico, tedaj bi letos deset milijonov žensk več glasovalo za predsednika. Kot smo že sporočali či-tateljem je že 35 držav v Ame riki odobrilo splošno žensko volivno pravico, ker pa ustava zahteva, da mora vsako no vo stvar odobriti najmanj 36 držav, predno pride v polno-moč, ne bo z žensko volivno pravico nič. Čudno je, da so vse velike in napredne države odobrile žensko volivno pravico, in brani se le ena najmanjših držav, ki pa ima odločilni g)as, ker je 36. država v tem pogledu. Sicer bo le tos glasovalo skoro 14 milijonov žensk za predsednika, toda če bi država Delaware odobrila to postavo, bi jih gla sovalo še deset milijonov več. Ženske so sedaj silno razkačene nad ^republikance, ki imajo večino v Delaware, in ki niso znati uporabiti svojega upljiva, da jih pridobijo za žensko volivno pravico. skih glasov oddanih za demo k rata, in to bo maščevanje žensk nad republikanci. Zadnje čase se je ameriška vlada z vso silo vrgla nad pro fitarje, in v mnogih slučajih so že začele padati ostre ka- zni. Toda kot je splošno mnenje, vlada ne bo mogla zadušiti profitarstva s tem, da kaznuje gotove tvrdke, ki delajo nesramno visoke dobičke pri svoji trgovini. Edino sred stvo proti tem izkoriščevalcem je, da se jim zapleni njih blago in jih pošlje za dolgo vrsto let v ječo, da se jim v bodoče onemogoči izkoriščanje. Kakor zapirajo tatove in roparje v dolgotrajno ječo, tako bi morali zapirati tudi profitarje, ki niso druzega kot neramni roparji ljudstva. Ako jih sodnije kaznujejo s samo denarno globo, ne pomeni to ničesar, kajti kompanije so ifaredile tekom časa tako - ogromne dobičke, da jim je prava malenkost plačati nekaj stotisočev kazni. — Hon. Charles A. Mooney, kongresman 20. okraja naznanja: Pravkar sem se vrnil od obiska, katerega sem n^re dil pri vrhovnem komisarju za prohibicijo, kateremu sem pokazal vaše pimo glede kazni in davkov onih, ki so prekršili postave prohibicije. On mi je zagotovil, da bo ves slučaj popolno razložil v najkraj šem času. Pričakujem, da se bo ukrenilo na način, da se bo vsem dotičnim odpustilo dotične davke. Dasi mi ni dal avtoritete to zagotoviti, vendar sem popolnoma prepričan, da se bo* tako zgodilo. Vaš Charles A. Mooney. — Nekdo je vrgel iz nekega urada na Superior a ve. skozi okno ostanek goreče cigarete, tik pred Mali gleda liščem. Cigareta -je Pfdla na gasolin^skl je kapljal iz avtomobila, in v trenutku je pričelo goreti. Vneli so se trije avtomobili, in škode je več tisoč dolarjev. Ljudskoglasovanje Oster je proti - ustavno. Važno razsodbo je oddalo vrhovno sodišče v Washing-tonu glede prohibicije. Kot se je izjavilo vrhovno sodišče Zjed. držav je vsako ljudsko glasovanje o prohibiciji v katerikoli državi brez pomena in nepostavno ter nikakor ne more upljivati na prohibicijo. Ker je ta stvar jako važna, moramo nekoliko razložiti našim čitateljem: Država Ohio je leta 1912 sprejela novo ustavo. Ena točka te ustave pravi, da vsaka postava, katero naredi dr-žavila postavodaja v Colum-busu, je podvržena ljudske-, mu glasovanju, ako ljudstvo tako zahteva. Ker je državna postavodaja države Ohio o-dobrila prohibicijo, kakor so jo naredili v kongresu v Washington!!, ne da bi ljudstvo o tem kaj spregovorilo, so se lanskega leta vršile v dr žavi Ohio volitve, pti katerih so ljudje s precejšno veČino zavrgli narodno ali splošno prohibicijo. Vprašanje je sedaj nastalo, ali je ljudsko gla sovanje glede postav, ki se splošno tičejo Zjed. držav, več vredno ali pa je odločitev državne postavodaje pravo-močna. Najvišja sodnija je odločila, da ljudsko glasovanje v posameznih državah ne more biti upoštevano, kajti ustava Zjed. držav jasno in določno pravi, da ako se hoče spremeniti ustava Zjed* držav, je dovolj ako zato glasujejo postavodaje 36 držav in dve tretini kongresa, in ljud^o glasovanje nima pri tem ničesar opra viti. Ker pa je bila postava za prohibicijo narejena za vse Zjed. drŽave, in ne samo postava, ampak se je prohibi cija zapisala tudi v ustavo, je nemogoče, da bi ljudsko glasovanje v Ohio ovrglo prohibicijo. Mi smo | to povedali ljfldem že lansko leto, da .je vse glasovanje zastonj, in ravno tako je sedaj najvišja sod nija odločila. Nikakor pa ni s tem rečeno, da ie že prohibicija odobrena, kajti v pondeljek, 7. junija, bo najvišja sodnija se izjavila, ali je prohibicija kot taka ustavna ali ne. Šele tedaj se bo vedelo kako je vsa stvar. Dotedaj pa potrplenje. Newyorški list "Globe" z dne 26. maja prinaša dopis svojega zastopnika H. K. Mo derwella, ki se nahaja v Jugoslaviji. Kaj piše Amerika-nec o Jugoslaviji, prinašamo v sledečem: = INE 4th 1920. t_ LETO XXIII. - VOL XXIII. pri vlade Konvencija repub-N IKlieBL likancev 7. junija. Pred kratkiimje bila obsojena neka veliki trgovina z oblekami v R<®ester, N. Y. v plačilo 40.00(molarjev kazni, ker je prevdf računala za obleke. 2. junijgpa je sodnija v Syracuse, 1W Y. obsodila tvrdko The JljS A. Roberts Co. na $55.000*azni, ker se je dognalo v enistih slučajih da je računift nesramno visoke cene SfMpS0- Vsak slučaj se gladdB postave kaznuje z $500(MBpi, Toda če bi postava cUs^Ma za vsak slučaj 5 let jeČIBi bilo veliko manj profitafiBt in visoke cene bi padle. B/nost tudi z zanimanjem Bčakuje sod-nje obravnavfBapram John B. Wood, prajlBdniku trusta za suknjene izdBke v Ameriki. Njega je i «Bolžila vlada, da je pretiravaf* cene suknu, in da je dobhtt200 procentov čistega dralka od vsega izdelanega btfijL Zato so pa obleke d»e, potem pa delavce dol|i$ihSda imajo visoke plače, in tto povzročajo, da je dragim. Pričakuje se, da bo Wood! ki* je vreden sto miftjonov, «ojen na deset let ječe. — Iz New YtHi se poroča, da je šlo tam S Strajk 5000 natakarjev. Zfllevajo devet-urni delovnik. , m- — Vrhovna sodnija je odločila, da predsednik ni podvržen davkom od svoje plače. Predsednik dobiva $75.000 plače na leto, in od leta 1917 je redno plačeval vojni davek, in sicer je moral vsako leto plačati $16.000 davka. Vrhovna sodnija je sedaj odločila, da to ni postavno, in predsednik dobi vse plačane davke povrnjene. — Dr. Zavednj Sosedje, S. N. P. J. ima dne 12. julija razvitje zastave. Prosijo se vsa društva, da ne bi prireja ia na ta dan svojih veselic, da bo udeležba toliko večja. — L. A. Starce, Oph. D. naznanja, da bo njegov urad zaprt od 7. do 19. junija radi konvencije, ki se vrši v Chicago, in na katero odpotuje dr. Starce. Njegov urad se nahaja na 5391 St. Clair ave. — Današnja cena Liberty bondom je: Prvi $86.50, drugi $85.90, tretji $89.90, četrti $80.40, peti $95.70. Washington, 2. junija. Kongres Zjed. držav bo prenehal poslovati v soboto, 5. junija. Z delom se hiti, da se reši kar je najbolj nujno. Vzrok, da kongres preneha s poslovanjem je, ker se v pondeljek 7. junija začne konvencija republikancev, na kateri bo izbran predsedniški kandidat. Ker se večina kongresmanov udeleži konvencije, je bilo potrebno, da kongres preneha s poslovanjem. V Chicagi je te dneve nenavadno živahno. Republikanci iz vse Amerike prihajajo in ^gibljejo kdo bo imenovan kandidatom. Še nikdar prej ni bilo toliko negoto vosti kot letos. t)osedaj noben kandidat ni dovolj močan, da bi upal na zmago. V splošnem 'se smatra, da bo imenovan kandidat, o katerem se danes niti ne čuje ne. General Wood ima sicer največje število obljubljenih delegatov, toda proti njemu se je zadnje čase uprizorila velika gonja, ker se ga lastni pristaši bojijo, da bo kot predsednik bolj vojak kot civilist. Konvencija bo trajala od 7. do 13. junija, in udeleži lo se bo najmanj 50.000 ljudi. Delegatov je 986. laziranje Amerikan-ca o Jugoslaviji. Slika nam kaže prizor, ko je Mr. Ivan Kužnik prejel svojo bokso v Ljubljani, poslano mu od 'brata August Kužnika. Iv. Kužnik je bil svoje čase v Clevelandu. — Jugoslovanska vlada je izjavila, da je prepovedano pošiljati denar v pismih. Enako poslan denar bo zaplenjen. Mi vemo, da mnogi naši rojaki pošiljajo denar v pismih, in mislijo, da Če tako pismo registirajo ,da je potem gotovo dostavljeno. Toda pri današnjem prometu je vseeno, ali registrirate ali ne. Večkrat pride navadno pismo bolj gotovo kot registrirano, kajti v registriranih pismih čiitijo nepoklicane osebe kako vrednost, odprejo in poberejo ven, kar je notri. Mi vemo, da so samo rojaki v Clevelandu, ki so pošiljali denar v pismih, zgubili že mnogo tisoč dolarjev, ker denar v pismih ni nikdar dospel domov. Poleg tega na, ako registirano pismo pošljete v staro domovino, in če se zgubi, ne dobite od poštne uprave nobene odškodnine. Odškodnina se dobi le za registrirana pisma in pfkete, ki se pošljejo po Ameriki. Ne pošiljajte denarja v pismih, ker bo ali zaplenjen ali ukra den^ kdor pa ga ima preveč in ga hoče na cesto metati, naj ga pa še naprej pošilja. Za pošiljanje denarja je vo-volj domačih denarnih zavodov, ki vam to stvar preskrbijo. — Davke na hiše je plačati do 20. juniji. treba — Mr. Anton Grdina se je namenil podati na obisk v staro domovino. Odpotuje iz Clevelanda dne 1. julija ter se namerava udeležiti velike slavnosti, ki se prične 29. julija v Mariboru, ko se vrši vseslovanski zlet Orlov in Orlic. Kdorkoli ima mu kaj sporočiti za staro domovino, naj to stori takoj, ker Tone bo rad postregel vsakomur. Njegovo stanovanje se nahaja na 1053 E. 62nd St. — Ker je v nekem gledališču premikajočih slik koketiral z neko čedno deklino ter jo skušal celo objeti, je obsodil sodnik McMahon nekega zakonskega moža na $25 kazni. Kazen je plačala njegova ženica, potem pa ga je prijela za ušesa in odpeljala proti domu, kjer so sledili nadaljni zakonski križi in težave. — 300 unijskih pekov je zaštrajkalo v četrtek zjutraj, ker jim njih mojstri niso dovolili 25 procentno zvišanje plač.-Manjše pekarne so dovolile pekom povečanje plač, toda večje pekarne se branijo. Peki so znižali svoje prvotne firjatve od $55 na $50 na teden, toda . mojstri tudi tega niso hoteli dovoliti. — Prisilne vojaške vaje v vi šjih šolah Clevelanda so zmanjšane od treh let na dve leti. Sarajevo, Bosna. Vprašajte kateregakoli politikarja najsibo kjerkoli vzhodno od Francoske, kaj je najbolj potrebno za njih deželo, da se znebi ruševin, ki jih je priza djala vojna, in odgovoril bo: Ameriški kredit in ameriški kapital! In tu, v glavnem mestu najbolj bogatega dela Ju-gosfavije, je ta izjava veliko bolj patetična kot kje drugje. Jugoslovanski narod misli, da Amerika nima druzega de la kot paziti, kateri narod je potreben pomoči in mu hitro dati denar. V splošnem smatrajo Wall Street kot nekako dobrodelno podjetje, in ljudje mislijo, da so Jugoslovani miljenci Amerike. Jugoslavija se nahaja v jako razbrzdanem stanju nezaposlenosti. Amerika mora dati surovi materijal, seveda na kredit. Bosna je danes bolj bogata dežela kot vsaka druga, ki je trpela radi vojne. Toda Bosna enako prosi za ameriško pomoč Kot Avstrija, ki je največja reva. Vzemimo n. pr. železnico, ki vozi v Metkovič. To je danes edina železnica, ki veže Jugoslavijo z zunanjim svetom, dokler drži d' Annunzio Reko. Toda nahaja se v skrajno nemarnem po ložaju, in to je vzrok, da ne prihaja živež, blago, matere jal v deželo, to je vzrok ni- ne morejo v svet. Primanjkuje lokomotiv, in kar jih imajo, so slabe, ne pomislijo pa, da bi jih dali popraviti. V Avstriji so velike popravljalni-ce lokomotiv. In zakaj jih ne pošljejo tja? Zato, ker Avstrij ci ne marajo denarja za plačilo, pač pa blago, živež. In Jugoslavija ima živeža dovolj. V Zagrebu n. pr. ga preostaja. Nekaj tednov naj se vzame za popravo lokomotiv, razmere se bodo takoj zbolj-šale. Toda pravijo, če popravimo stroje, pa nimamo olja in mazila, da bi vse stroje mazali. Toda zakaj ga ne dobe iz Rumunske, kjer ga je preveč. Zato, ker se Jugoslavija in Rumunska zopet prepirajo radi Banata, torej nečejo trgovati medsebojno. Amerika mora dati olje!,..... Delavci nečejo delati kot prej radi silne draginje. Da se pomnoži produkcija, je treba znižati draginjo. Toda predno se zniža draginja, je treba povečati produkcijo. Nekaj tovorov ameriškega živeža bi znatno pomagalo!. Dobički, ki jih dobi Jugoslavija z ekonomskim razvitjem Bosne so naravnost ogromni. Pred vojnp se je eksportiralo iz Bosne mnogo lesa, pa tudi mnogo minera-lij, kakor karbid, mangan in soda. Glede lesa je Bosna naj bolj bogata v Evropi. Bosan ske zaloge železa in premoga so pa komaj načetev Večino rovov ima drŽava. Pa tudi v poljedelskem oziru ima Bosna najlepšo bodočnost. Ameriška vlada je ustavila vsa vnanja posojila, a ameriški bankirji so našli pota in druge kraje, kjer obrestujejo svoj denar, Jugoslovan pa še vedno pričakuje brez dela, da mu Amerika navozi vsega, kar potrebu je. In so mi govorili: "Ali ni Mr. Wilson obljubil to in ono? Brez ameriške pomoči, brez diplomacije, materijalne, finančne pomoči, tako pove vsak Srbin, za Jugoslavijo nima rešitve. In mogoče imajo prav. Do- Lahi se boje jugoslovanskih vojakov Italijani priznavajo, da ima Jugoslavija najboljše vojake. Tozadevno piše rimski dopisnik "Progressa" v članku o pokojnem Bissolatiju: Bisso-lati je pismeno in ustmeno oznanjeval po Italiji, da bi bilo brezmiselno anektirati vse zasedene pokrajine, ker Jugoslovani toliko časa ne bi mirovali, dokler ne osvobodijo svojih bratov izpod tujega jarma. Bissolati je zatrjeval: "Vedite, da ima Jugoslavija najboljše vojake v Evropi. Junaštvo Srbov je dokazano. Slovence in Hrvate pa vsakdo pozna. Zagotavljam vas, da junaštvo Bosancev, Dalmatincev in Hrvatov niti malo ne zaostaja za srbskim. Pretresa me, če pomislim, da se bodo morali nekega dne naši vojaki boriti z najboljšimi vojaki Evrope, samo zato, ker zahteva to brezumna imperialistična Ita lija. Bosanska vlada je prepo- , vedala, da bi kdo posredoval ali nosil kjpe in slike Habs-buržanov.' V Dubrovnik je dospela angleška ladija "Orotava", ki je pripeljala tja 1080 jugo slovanskih dobrovoljcev iz Sibirije. Na grajščini na Planini je umrl "knez" Hugo Windisch graetz, lastnik obširnih pose- "Slovenski Narod" piše:. Komunisti zmerjajo duševne delavce radi za buržoaze in vsi meščanski poklici se jim zde kapitalistični, češ, le delavec je parija, ostali svet pa Živi od njegovih Žuljev. Da so ročni delavci že dolgo bolje plačevani nego daševni delavci ter se plače uradnikov ne dajo več primerjati z delavskimi, to ve vsakdo. Razlika med zaslužki uradni-štva in delavstva postaja vsak dan večja in smešnejša. Da so pa duševne delavce dohiteli in prehiteli celo že pastirji, tega nismo vedeli. V Sremu dobiva ovčar, ki pase 400 ovac, 12 kil pšenice, 10 kil koruze in 5 kron za vsako ovco, to znaša letno 74.000 kron. Njegov tovariš, svinjski pastir dobiva po komadu 12 kil pšenice, 5 kil koruze, četrt kile slanine in po 2 kroni v denarju, torej za 200 svinj 31.300 kron. Pastirji go veje živine imajo do 24.000 kron na leto. A vse to brez Šol, brez izpitov, v božji naravi, ob piščalki in pesmi, veseld in svobodno. MarsikaTc uradnik, ki tiči od jutra do večera v zaduhli izbi prašnih aktov ogoljenih kolen in raz-cefranih komolcev, napol bos in lačen, dušo polno skrbi za deco in ženo pa vzklikne: "Pojdimo rajši tza svinjske pastirje !M -—— -t- Plačajte svoje račune za plin v našem uradu. Zadnji Čas za plačilo je do četrtka 10. junija do 12. ure opoldne. Prosimo, da upoštevate ta dan, da ne bo- zopet par sto oseb zavrnjenih, ker prepozno pridejo. Plačajte prej kot morete. kler se Jugoslavija ne pogodi s pol ducata svojih sovražnikov, dokler se ne razdeli premog in živež, katerega je dovolj, na prava mesta, dotedaj za Jugoslavijo ni rešitve, raz-ven od ameriške milosti. Za to milost, je Jugoslavija pripravljena zastaviti vse svoj« bogastvo. ^*AeTtl^Dct9ber Mi 1917, on thJsTat the pJitOffi«^^ Standby America m ■ Ml # A AMERIŠKA : - if; jd'iz stare domovine sledeči spored ogromnega orlovskega tabora, ki se vrši letos v Mariboru, Slovenija, v dnevih od29. julija do 2. avgusta. Spored: 28. julija. Prihod tekmoval cev za prvenstvo in krščan-sko-socijalnega dijaštva. 29. julija. Tekma za prvenstvo, zborovanje Jugoslovan ske dijaške Lige, zvečer pozdravni večer dijaštva. 30. julija. Tekma vrst viS-jih in nižjih oddelkov dijaštva, zborovanje orlovskih de lega to v, popoldan prihod gostov, zvečer koncert njim na čast. 31. julija. Orlovsko in or-liško zborovanje, kongre« fantovskih Marijinih družb, proslava 20 letnice Slomškove zveze, zborovanje Slov. Kršč. Social, zveze, Slov. Straže, Jugoslovanske Delav ske Zveze, društva kat. rokodelskih društev, dijaštva. Po poldne zborovanje Slov. Kat. akademičnega starešinstva, ustanovitev zveze pevskih in igralskih odsekov, skušnje za sv. mašo in javna telovadba, manifestacija za zasedeno ozemlje, podoknica godb odposlancu sv. Očeta, zvečer slavnostni koncert "Ljubljane" in umetnice-orlice s. Kreyzlove iz Brna, v romarski cerkvi pri oo/frančiškanih večerne cerkvene «love-snosti. 1. avgusta. Slavnostni obhod, sv. maša, slavnostno zbo rovanje, popoldne javna telovadba na Ternesu. 2. avgusta. Zborovanje Jugoslovanske Kmctske Zveze, obrtne zveze, društva slov. katehetov. Odhod gostov v Ljubljano. 3. avgusta. Izlet gostov na Bled. 4. avgusta. Socijalni tečaj voditeljev kršč. soc. organizacij. V Ljubljani se je decembra. 1919 osnoval osrednji »ravljalni odbor s slede-odseki: 1. finančni, 2. inični, 3. glasbeni, 4. umet niški, 5. za zunanje goste, 6. železniški, 7. časnikarski in propagandi. Dosedaj dovršeno delo v navedenih odsekih: 1. Finančni: Za orlovski sklad so se razposlale nabiralno pole t bloki po vsej Sloveniji. Dosedaj nabrano 20.000 kron, darovali pa so še: Tiskarna v Mariboru je naredila zastonj tiskovin za 5000 kron, gospodarska zveza v Ljubljani 10.000 kron, ljubljanski škof 2000 kron, ministerstvo prosvete 20.000 kron, Zadružna Zveza 10.000 kron, Vzajemno podporno društvo 2000 kron, Eskompt-na banka 1000 kron. Sestavil se je proračun, stroški so 1.134.000 kron, dohodki 991. 000 kron. Izdajo se taborske karte po 10 kron, za organizirane in mariborske okoličane, po 20 kron za neorganizirane. S taborsko karto dobi pravico do polovične vožnje, skupnega stanovanja in stojišča na tleh pri telovadbi. • 2. Tehnični. Izvršila se je velika akcija za dobavo lesa zastonj. Dosedaj imajo 9 vagonov lesa. Rabijo 15 vagonov. V juniju se prične z delom. Na tribunah bo prostora za 20.000 sedežev in 4000 stojišč, na tleh pa za 15.000 stojišč. Na telovadišče se upelje poseben vodovod in električna razsvetljava. 3. Glasbeni. Svirajo sledeči'godbe: vojaška godba iz'j Maribora, salezijanska god- j ba iz Rakovnika, orlovske godbe: iz D. M. v Polju, Višnja gora, Selca nad Škofjo Loko, društvena jeseniška godba, godba dr. Srca Jezusovega iz Zagreba in orlovska godba iz Čeho-slovaške republike. Skupaj 9 godb. V Mariboru se v soboto vrši koncert "Ljubljane", pri katerem nastopi: tudi češka umetnica — Orlica., 4. Umetniški. Pripravljalni odbor izda posebne spo- minske znake. Plakete je iz delal akademični kipar Kral Znake izdeluje Češka tvrdka v Pragi. Veliki plakat izdelu je ga. Vurnikova. Odbor izda 4 umetniške razglednice — delata gg. prof. Kos. in Po renta in 4 krajevne mariborske razglednice. 5. Za zunanje goste. Po vabljene so na tabor katoli ške organizacije iz Hrvatske Čeho-slovaške, Poljske, Švi ce, Francije, Belgije, Anglije Amerike. Dosedaj so se pri javili: Amerikauci pridejo v večjem številu, češki posebni vlak z lastno godbo, iz Hrvatske istotako. Iz Francije je prijavil svoje udeležbo preds kat, tel. org., od drugih se v najkrajšem času pričakuje poročila. Sv. Oče pošlje svojega delegata v osebi nuncija nadškofa Cherubinija, prašk nadškof Kerdač pride osebno, poleg vseh jugoslovan skih škofov še mnogo drugih cerkvenih dostojanstvenikov. ~ 6. Železniški. Posebni vlaki iz Ljubljane bodo odhajali vsak dan. Polovična vožnja zasigurana. 7. Časnikarski: Ta odsek skrbi za reklame v listih. Prenočišča liodo skupna. Višji šolski svet je dal na raz >olago vse šole v Mariboru, rana bo v gostilnah in hotelih za okoli 7000 ljudi, skup na hrana pa pri vojaških kuhinjah. Dravska divizija je dovolila uporabo vojnega vežbali-šča na Teznem. Jugoslovanski komisarijat za tujski promet je izjavil, da hoče poskrbeti za vse ugodnosti gostom. Na čast gostom izletnikom se bo 3. avgusta priredila blejska noč. Svira jeseniška godba. Zborovanje v Mariboru. Ob taboru se vrše zborovanja vseh kršč. soc. org. S. K. S. Z. predloži se načrt za na-daljno prosvetno delo v velikem obsegu, posebni odsek izdeluje načrt, Jugoslovanska Dijaška Zveza bo imela zborovanje, ki bo trajalo tri dni. Slovenija bo obilno zastopana, enako Hrvatska. Pričaku je se 50.000 ljudi iz vseh delov sveta. K temu sporedu, katerega je dobil Mr. A. Grdina, nam sporoča Mr. Grdina še sledeče: Zgorej navedeni spored nam daje dovolj pojasnila kako vzvišen je namen te ogromne narodne manifestacije, kaj pripravlja Slovenija, kako vabijo druge in nas, svoje brate, kako gotovo pričakuje jo, da se bodemo odzvali temu klicu. Dolžnost naša je, da se odzovemo v najlepšem številu. Udeležimo se ali pošljimo darove. Vedno smo bili pripravljeni pomagati, ved no smo trdili, da ljubimo svo jo rojstno domovino in da ji }>omagamo do boljše bodočnosti. Storimo to sedaj deloma vsaj, ko imamo pred seboj- program. Rojaki, mi smo dajali vedno, dajali smo, ko še nismo vedeli komu bo kori stilo, dajali smo celo onim, ki so, darove izrabljali v pogubo našo. Slovenska mladina^ domovini se hoče izobraziti, nova, mlada država si želi boljše, lepše bodočno-ti, dajmo jim pogum, čutimo z njimi in delujmo z njimi. Društva, trgovci, družine, posamezniki, združimo se, kot so storili v domovini. Kdor ne more osebno iti, naj pokaže dobro voljo z lepim darom. Dobil sem uradno povabilo in ker sem spoznal po men velike in redke slavno-sti, sem se odločil, da grem in pričakujem, da se še marsikdo odloči, da gre z menoj, da bodemo ameriški Slovenci častno zastopani. Grem v domovino, da se česa naučim, da vidinf živelj jugoslovanski da vidim doma, kako živi jugoslovanska družiua po svetovni vojni, po mukah trple-nja, da slišim glas in tožbo uboge udove, kateri so zagre bli družinskega očeta, da vidim lepo gorenjsko, notranjsko in dolenjsko stran, da Kdor hoče imeti o tem pojasnila, kdor je namenjen do mov,% ali kdor hoče kaj darovati, je sedaj naproSeu, da se zglasi pri meni. Oddal badem vse pozdrave In darove točno in pošteno. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St. Cleveland, O. LORAIN JE BANKEROTEN. Iz Loraina se poroča, da po licisti, ognjegasci, uslužbenci parkov in vodovoda več mesecev ne bodo dobili nobene plače. V kasi ni nobenega denarja. Mesto je prosilo banke za $85.000 posojila, toda banke niso hotele dati denarja. -o- — Clevelandski Poljaki so že podpisali $500.000 vojnega posojila svoji stari domovi ni. Po Ameriki so Poljaki podpisali že skoro 15.000.000 dolarjev. )r. Fr»nkVJ%rflJ flttTsfccfcrfr Ave! ieje vsako L .oboto v mesecu ob 8. večer v S. N. Domu, soba it. I. i ■ , .■ i mi tm11 ■ ■■ i ■ —i Dr. sv. Aa£ St. 4. 8DZ. UaL 1911. Predsednica Julij* Brezovar, 1173 E. 60th St., podpredi. Mary Sile, 909 E. 70th St., tajnica Frances Debevec, 6022 Glasa Ave., zapianikarica Mary Tekstar, 12 2 Norwood Rd, blagajnica Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Nadzornice: Ana Erbeinik, Rose L. Erste, Cen. Supan. Zdravnik Dr. James Seliikar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 2. sredo v mesecu ob S. uri zvečer v Grd i novi dvorani. Dr. Napredni Slovenci, št. 5. SDZ. Ust. 1911. Preds. Fr. Cvar, 978 Addison Rd. podpreds. Fr. Lenče, 14236 Sylvia, tajnik Geo. Turek, H25 Norwood, zap. Fr. Weiss, 1127 E. 71« St., blagnfk Fr. Butala, 6410 St. Clair Ave. Nadzorniki: Anton SimonfiiČ, Jos. Tekav-fiič, Val. Šinkovec. Zdravnik Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Ciair Ave. Seje vsa ko 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop v S. N. Domu. CENIK MALIH OGLASOV. Od 15. decembra je v veljavi sledeči cenik malih oglaaov. KDOR IftCE DELO: Enkrat 30c, dvakrat 55c, trikrat 70c, in vsako na-daljno priobčenje po 15c. KDOR IdčE DELAVCE: Enkrat 60c dvakrat $1.10, trikrat $1.50, in vsako nadaljno priobčenje po 35c.' KDOR IŠČE ZNANCE, DOLŽNIKE, itd.: Enkrat 50c, dvakrat 90c, trikrat $1.25, in vsako nadaljno priobčenje po 30c. ' SOBA SE ODDA V NAJEM: Enkrat 30c, dvakrat 55c, trikrat 7Cc, in vsako nadaljno priobčenje po 15c. 2 SOBE SE DAJO V NAJEM: Enkrat 40c, dvakrat 75c, trikrat $1.00, in vsako nadaljno priobčenje po 20c. STANOVANJE V NAJEM: Enkrat 60c, dvakrat $1.10, trikrat $1.50, in vsako nadaljno priobčenje po 35c. LOTI NA PRODAJ: Enkrat 75c, dva-krat $1.25, trikrat $1.70, in vsako nadaljno priočenje po 40c. HIŠA NAPRODAJ« Enkrat 80c, dvakrat $1.30, trikrat $1.75, in svako nadaljno priobčenje po 40c. AVTOMOBILI, VOZOVI, HIŠNA OPRAVA IN ENAKO NAPRODAJ: Enkrat 60c, dvakrat $1.10, trikrat $1.50, in vsako nadaljno priobčenje po 35c. ZAHVALE, PROŠNJE, NAZNANILA: Enkrat $1.00, dvakrat $1.70, trikrat $2.30, vsako nadaljno priobčenje po 50c. ZA DRUŠTVA: Enkrat naznanilo po 6 centov vrsta, več kraf naznanilo po 5c vrsta. Razume se v gorenjelh cenah, da je ogla* stavljen na 8pt črke, da ne sme presegati 6 vrstj Vsak* nadaljna vrsta se računa po 7c, raz ven za one, ki išče-o delo, katerim se računa vrsta po 5c. Stavek na 12pt črke se računa 50 od-Htotkov več. Upravnifttvo "AM. DOMOVINE Dr. Slovenski Dom, 6. SDZ. Ust. 1911 Preds. L. Recher, R. F. D. No. 1 Euclid, O., podpreds. Fr. Skotin, Euclid, O., tajnik Ferd. Kobler, Box 213, Euclid, O., zapisnikar A, Darovic 19108 Shownee Ave. City, blagajnik Fr. Smajdek, 19605 Killder Ave. City Nadzorniki: Mat. Nemec, Fr. Žagar, L. Seme. Zdravnik Dr. A. D. Bolton 15603 Waterloo Rd. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v J. N. Domu. Dr. Novi Dom, ftt. 7 SDZ. UaL 1912 Preds. Jak. Fortuna, 1204 E. 167th St., podpreds. Jos. Cerjak,-1372 B. 53. St., tajnik L. J. Safran, 1423 E. 39th St., zapisnikar John Market, 15310 Daniel Ave., blag. A. CsUrlČ, 6009 St. Clair Ave. Nadzorniki: J. Blatnik, Fr Kramar, Ant. Potokar. Zdravnik Dr. J F. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. Birkovi dvorani. Dr. Kras, it 8. SDZ. UaL 1912. Preds. Fr. Legan, 15310 Daniel Ave podpreds. J. Černe, 986 Ivanhoe Road, tajnik Joa. Spendal, 16022 Holmes-av. zapisnikar Fr. Valenčič, 15500 Holmes Ave., blagafnik Luka Trček, 15621 Hol mes Ave. Nadzorniki: J. Menart, Fr. Ferjančič, Fr. Vegel. Zdravnik Dr. James Seliikar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v S. Domu na Holmes Ave. Dr. Glas Clsv. Delavcev, it. 9. SDZ. Ust. 1913. Preds. And. čampa, 992 E. 64th St., podpreds. John Lovšin, 994 E. 63rd St., tajnik John Levstek, 1121 E. 66th St., zapisnikar Leo Novak, 1092 Addison Rd., blag. John Sodja, 1)77 E. 06th St., Nadzorniki: Frank Bogovic, Anton Lundef, Frank Luftin. Društveni zdrav. Dr. James Seliikar. Seje so prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu. Dr. Mir, it 10. SDZ. Ual. 1913. Preds. L. Gliha, 3552 E. 80th St., podpreds. FI. Cesar,3537 E. 81st St., tajnik P. Simčič, 8101 Aetna Rd., zapisnikar Jos. Glavap, 3760 E. 77th St., blag. Ig. Jerič, 3579 E. 81st St. Nadz.: John Vintar, A. Ule, Fr. Mulh. Zdrav. )r. Kuta, 7326 Broadway. Seje vsako 1. ned. v mesecu ob 1. uri pop. v šolskih prostorih. Poezije Ivan Zormana Slovcnci in Slovenke, kupite prvo slovensko knjigo poezij, ki je izšla v Ameriki: Poezije Ivana Zormana. Knjiga je prav lično izdelana in vsebuje skoro sto krasnih slovenskih pesmic, mojstersko delo Zormana. Naročite to knjigo, berite jo in ohranite v spominu. Knjiga velja samo $1.25 in se naroči pri Ameriška Domovina 6119 ST. CLAIR AVE. Ista cena za pošiljatve po pošti. Dr. Danica, it 11. SDZ. Ua*. 1913. Predsednica Frances Zakrajftek 992 E. 01th St., podpreds. Rozi Zupančič, 1027 E. 61 st St., tajnica Frances Hu-dovernik, 1081 Addison Rd. zapisnik. Frances Stolfa 6712 Bonna Ave.. blag-Emma M. Drobfiich, 1293 E. 55th St., Nadzornice; Mary Bricelj, Angela Križman, Ivana Stupar. Zdravnik Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsak 2. torek v mesecu ob 8. zvečer v S. N. Domu, soba ftt. 3. Dr. Ribnica, št. 12 SDZ. Ust. 1913. Preds. Fr. Virant, 969 Addison Rd., podpreds. L. Sever, 1077 E. 66th St., tajnik A. Laušin. 6202 St. Clair-ave., zap. F.Sober, 1257 Norwood, bl.M. Križ man, 6030 St. Clair Ave., nadzorniki: Chas. Kraševec, J09. Sadar, Jos. Ban. Zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako 3. nedeljo ob 9. uri dop. v SND., soba it. 3. Dr. Clev. Slovenci, it. 14. SDZ. Ust. 1913. Preds. Fr. Jerina, 6120 St. Clair-av. podpreds. L. Mežnar, 1171 Norwood Rd., tajnik J. Korn, 1210 Norwood Rd. zapisnikar L. Eckart, 6303 Bonna Ave, blagajnik M. Birtič, 1029 E. 62nd St., Nadzorniki: Jos. Gaftper, J. Lužar, L. Slemberger, zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. D., soba it. 1. „ _ Dr. Anton M. Slomiek, it. 16. SDZ. Ust. 1913. Preds. Leo Kuilan, 1091 Addison Rd., podpreds. Anton Smolič, 4026 St. Clair Ave., tajnik Jov Meglič, 0713 Edna Ave., zapisnikar Jos. Peroar, 5348 Spencer Ave., blaaajnik Fr. 2ni-darftifi, 1316 E. 91st St? Zdravnik Dr. James Seliikar. Seje vsako 2. sredo v mesecu ob 8. zvečer v stari Soli sv. Vida. Dr. Fr. Prefteren, ftt. 17 SDZ. Ust. 1913 Preds. John Centa, 6105 St. Clair Ave., podpreds. A. Anilovar, 62 2 St. Clair Ave., tajnik P. Bukovnik, 1066 E. 68th St., zapisnikar J. Bukovnik, 7502 Lockyear Ave., blagajnik Joseph Stampfel, 6129 St. Clair Ave., Nadzor-niki: Fr. Kerže, J. Mauaar, Val. Beden, Zdravnik Dr. F. J. Kern. 6202 St. Clair Ave. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri pop. v SND. DtTbv. Cirila in Metoda, it 18 SDZ. Ust 19U. Preds. Jos. Zakrajiek, 6218 St. Clair Ave., podpreds. Joa: Salamon, 1152 E. 63rd Št., tajnik J. Vidervol, 1153 E. 01st St., blagajnik A. BaSča, 1016 E. 61st St. Nadzorniki: A. Koželj, A. Str-niša, V. Kompare. Zdravnik Dr. James Seliskar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsa-ko 2. nedeljo v meaecu ob 1. uri pop. v stari Soty sv. Vida. _ iantiič, Fr. Ivančič. Zdravnik Dr. W. l./nedjeljo v meaecu ob 9. uri v Vlran-tovi dvorani. MM I M 1II M | »II M ♦ II I' — 1 Sldv. žensko pod. druitvo Carniola, it Predsednfea Frances' Babnik, 1388 E. 45th St., podpreds. Agata Skoda, 1370 Marquette St., tajnica Julija Brezovar, 1173 E. 60th St., rač. tajnica Frances Hočevar, 6322 Carl Ave., blag. Frances Oblak, 1235 E. 60th St., Nad-zarnice: Ana Erbeinik, Ana Boldan, Mary Babnik. Zdravnik za sprejem no-voh'kandidatinj Dr. F. J. Kern, Seje se vrie vsak prvi in tretji torek v mesecu v SND, soba it. 3. K. K. Podp. druitvo Presv. Srca Jezusovega. Preds. John Levstek, 1121 E. 66th St., podpreds. Anton Skulj, 1099 East 71st St., prvi tajnik Frank Zupančič, 1361 E. 36th St., drugi tajnik John Znidariič, 1233 E. 001 h St., blagajnik Jernej 2nidar5ič, 6521 Schaefcr Ave., zdravnik Dr. J. M. Seliikar. Redne seje se vrie vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu, it. 3. Opozarja se člane, ki poiiljajo ases-ment po otrocih, da se bo po sklepu seje z jan. 1920 pobiralo denar od otrok samo pred aejo do 1. ure in ne pozneje, kar naj prizadeti člani upoštevajo. Dr. Dvor Baraga, it. 1317 COF. Reda Kat. BorŠtnarjev. Nadboritnar Fr. Perme, 1133 Norwood Rdy podborštnar Anton Hlapie, 1082 E. 72nd St., tajnik zapisnikar J. Kikelj Jr., 5430 Standard Ave., finančni tajnik Lawrence Zupančič, 1372 E. 47th St., blagajnik Jernej Knaus, 1052 E. 62nd St., Odbor: Jos. Bukovec, Ant. Skulj, John Skulj. Zboruje vsako 3. nedeljo v stari iolski dvorani ob pol dveh pop. Dr. Loška Dolina. Preds. Jernej Znidariič, 6521 Scha-efer Ave., podpreds. Matija Truden, 1138 E. 63rd St., tajnik John Kraio-vec, 1097 E. 66th St., računski tajnik John Znidarftič, 1233 E. 60th St., blag. Jernej Kraiovec, 5906 St. Clair Ave., zdravnik Dr. J. M. Seliikar. Druitvo plačuje $200 smrtnine. S. K. K. Pod. dr. sv. Joiefa. Preds. Frank Koren, 1583 E. 4lst St., podpreds. Jos. Lavrič, 1004 E. 64. St., tajnik I. Gržinčič, 1423 E. 53rd St., pomožni tajnik Jakob Zabukovec, 5134 St. Clair Ave. blagajnik Jos. F.r-bežnik, 1123 E. 63rd St., zapisnikar Anton Bolka, 500 E. 143rd St. Collin-wood, zastopnik za Collinwood Frank Koimerlj, 455 E. 152nd St. za West Side Geo. Kofolt, 2038 W. 105th St., za West Park Ivan Goriiek, Settlement Rd. Nadzorniki: Frank Košmerlj, Alojz Skander, Evstahija Brezovar. Zdrav nik Dr. J. M. Seliikar. Seje se vrie vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. N. Domu, soba it. 3. Slov. KaL Pevsko druitvo Lira. I Preda. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., podpreds. in pevovodja Math Hol-mar, 1109 Norwood Rd., tajnik J. Ster le, 6711 Edna Ave., blagajnik Frank MatjiiiC, 6215 Edna Ave., kolektor A. Hlabie, 1082 E. 72nd St., Pevske vaje vsak torek, četrtek in soboto zvečer ob url v stari ioli sv. Vida. Seja vsak prvi četrtek v meaecu. K. 2. Pod. dr. Sgca Marije (staro) Preds. Julija Brezovar, 1173 E. 60. St., podpreds. Mary Grdina, tajnica Fannie Trbeinik, 6615 Bonna Ave., blagajničarka Katie Perme, 1133 Norwood Rd.. račun, tajnica Helena Mali, 1105 E. 63rd St., Odbotnice; Mary Skulj, Ana Erbeinik, Rediteljica: Helena Simončič. Nadzorni odbor: Ana Kramar, Mary Molek, Mary Tekstar. Zdravnik: Dr. J. M. Seliikar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu. Slov. lovsko Pod. dr. sv. EvMahija. Uradniki za leto 1920 so: Predsednik Louis Mežnar, 1171 Norwood Road., tajnik J. Schlemberger, 7613 St. Clalr Ave., blagajnik John Grdina, 6025 St. Clair Ave., Seje se vriijo vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdinovi dvorani. V slučaju bolezni je dolžnost vsakega člana, da takoj naznani tajniku, če hoče biti deležen bol niike podpore. Dr. sv. Antona Pad. C. K. of O. Preds. Anton Skulj, 1099 E. 71st St., podpreds. Jos. Meglič, 6713 Edna Ave. prvi tajnik in zapisnikar, John Sterle, 6711 Edna Ave., finančni tajnik Ant. Skulj, 1099 E. 71st St., blagajnik Jernej Ogrinc, 6026 Glass Ave., Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida. V društvo se spre-emajo le praktični katoličani. Društvo Z. M. B. Zboruje vsako tretje nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Narodnem Domu. Društvo je na dobri finančni podlagi, plačuje sedem dolarjev teden ske podpore. Sprejema se mladeniče ir može od 16. do 33. leta. Uradniki so: Preds. Frank H. Mervar, 1361 East 55th St., tajnik zapisnikar Jošip Centa 1175 Addison Rd., finančni tajnik Josip Znidariič, 1264 E. 59th St., blag. Leo Kušlan, 1091 Addison Rd. (2-m. 17 ni ••• V Sloveniji in drugod po svetu dobivajo ljudje denar, katerega so poslali ljudj* potom Otis & Co. K. Z. P. Dr. Brca Marije (novo) Preds. M. Vidervol, 1153 E. 61st St., podpreds. M. Mervar, tajnica R. Rozman, 1072 Addison Rd., zapisnikarica A. Ermakora« blagajnica S. Juratovac, 993 E. 63rd St., Nadzornice F. Rus, os. Bele. Zdravnik za nove članice! )r. J. M. Seliikar. Druitvo plačuje $300 usmrtnine in $5.00 na teden bol-niike podpore. Asesment znaio $1. 0 na mesec. Pristopnina je jako mala. Druitvo vabi katoliike žene in dekleta, da pristopijo v druitvo. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v stari ioli sv. Vida ob 7. zvečer. Carniola Tent, 1288 T. M. Preds. John Godnjavec, 5605 Bonna Ave., podpreds. John Galič, 6315 Carl Avee., tajnik John Tavčar. 6110 St. Clair Ave., blagajnik Frank Zupančič, 187 E .61st St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje se vrie vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu v J. Grdinovi dvorani, 6025 St. Clalr-a. Dr. Bled, it. 2«. SDZ. UaL 1917. Preds. Gabr. Rua, 3698 E. 78th St., podpreds. V. Zrimiek, 7728 Ossage-av. tajnik A. Gorenc, 3509 E. 76th St., zapisnikar L. Bobnar, 3741 E. 77th St., blagajnik Jos Godec, 3568 E. 81st St., Nadzorniki L. VerCek, Fr. Kovač, A. Valenčič. Zdravnik Dr. Kuta, 7326 Broadway. Seje vaako 3. nedel jo ob J. pop. v Tomažinovi dvorani na Marble Ave. W Jugoftlovw. it- 21- SDZ. UaL maTLerrnta. O. Preds. A. Eisenhart, 1743 E33rd St., podpreds. Fr. Lenček, 16H E 29. St. tajnik John Ivančift, 1700 E. 31st Sam. dr. Slov. Sokol, UaL L 1897. Starosta John Pekol, 6011 Bonna Ave. podstarosta Mike Kos, 1192 Norwood Rd., tajnik Frank Hudovernik, 1081 Addison Rd., blagajnik Frank Sober, 1395 E. 55th St., nadzorniki: Karol Rogel, Frank Piki, Peter Piki, Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Oskrbnik hii John Pekol, 6011 Bonna Ave. Seje se vrie vsak prvi petek v mesecu, soba it. 3, v S. N. Domu, ob 8. uri zvečer. OPOMBA: Te oglase priobčujemoj enkrat ali dva krat na mesec in so velika pomač vsem članom društev. Druitvo, ki hoče imeti oglas za celo leto v list«, plača $10, ali ta vsak mesec 85c. Vsake spremembe naslovov uradnikov, ae| in drugo, naj ae takoj naznani, da popravimo. Cehoslovakija, Jugoslavija, Francija, Avstrija, Anglija, Ogrska, Grška, Belgija, Nemčija, Švedska. Vse dežele, kamor se more denar poslati se dosežejo z našo točno postrežbo. Dajte, da vam povemo naše niike cene na draf-te, kablje in money ordre. TUJEZEMSKI ODDELEK. Ml POŠLJEMO ^ DENAR POVSOD i ons & co. 216 SUPERIOR AVE. Sfpodaj v CUYAHOGA BUILDING Public Square Čipke po cenah da st prihranile denar. REDNE 25c ČIPKE, v cluny vzorcih, pripravno za brasiere, zastore, in dr. Bele ali druge barve, široke 3 palce, po ................ I VV 8c DO ioc ČIPKE, dobra kvaliteta Torchon, robi in vtisi, tudi cluny vzorci, jako lepe, Un širine do 2 palca, jard po....... ..........vV $3.50 EMBROIDERY FLOUNCINGS, krasni vzorci, 40 palcev'široko, bogati vzorci, CO O O "inportirani organdie, jard po .........^kavO $5.00 RUFFLED FLOUNCINGS, 4$ palceev široko, čedni vzorci, jako bogata f O CH izbera, jard po......................yOavU $2.75 EMBROIDERY FLOUNCINGS, novi importi- rani iz Švice, 27 palcev široki, za CO OR otročje obleke, jard po..............^bikO \ Bailey's—glavno nadstropje. Iz*)anredne Prednosti o za obleke blag 35c SHALiLIES, 36 palcev široko, perzijski OR< s design, za preobleko kovtrov, jard po..... LvC 35c FINI PERKAL, v sivem ali temnem, za OQA hišne obleke, posebno, jard po............UOv 50c BLEACHED SHAKER FLANELA, 27 palcev široka, posebno, teška za nočne Jk obleke, jard po .........................4£w 98c FINI CHIFFON VOILES, polna zaloga vseh temnih vzorcev in barv, ■ "f \ posebno jard po........................| Bailey's—Basement M ^ S MAGNIFICENT STEAMERS 3 ft* c—« SUp "SEEANPBEg* - "CITY OF PUB" — "CTTY OF »UTTALO" CLEVELAND— Dally, May lit to Nor. Iff«h — BUFFALO iMnCunum . »iM T. M. { Kasthim IliMtftifMLO • »:00P.1L Alrirt Sv»»*lo . T1IOA.M. J Standard Tnn | Arrire Cuviukp TiSO A. M. tfc# CWvaland A BWU. fcs^ ' " ..jjfgg,. t J^nKMfi. ——rrft>«Tr»fH ffli 1 .lag ^ I BOO fmmBM^^^^^^^BaKM^^Nff^___ DRUŠTVA. I)r. Slovenec, it. 1. SD%. Ust. 1910. Preds. John Gornik, 6217 St. Clair \ve., podpreds. Fr. 2ibert, 6124 Glass \ve , tajnik J. Mally, 1115 E. 63rd St., :apisnikar J. Gabreinja, 6036 St. Clair Kve. blagajnik (g. Smuk, 6220 St. Clair \ve. Nadzorni odborniki: Al. Stem-)erger, Frank Budich, Anton Vardjan, Društveni zdravnik: Dr. James Seliikar, 6127 St. Clair Ave. Se}e vaako I. ledeljo v mesecu ob I uri pop. v S. N. Domu, soba št. 3. Dr. Svobodomiselne Slovenke, Št. 2. SDZ. UaL 1910. Preds. Agnes Kalan 1007 E. 74th »t. podpreds. France Spehek, 1120 E. J7th St., tajnici Helena Perdan, 6026 >t. Clair Ave:,— zapisnikarica Albina Srajdit, 11 Id Addison Rd., blagajnica Fanie Stefančič, 1084 E. 64th St. Nad-Eornice: Mary Kogoj, Ana Smigovec, Vera Peijak. Društveni zdravnik Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Cltir Ave. Se-e vsak 2. Četrtek v mesecu ob 7. zvečer v S. N. Domu, soba ftt. 3. Dr. Slovan, ftt. S. SDZ. UaL 1910. Preda. John Zaletel, 1009 E. 66th VESTI IZ STARE DOMOVINE. DELAVCEV PR1MANKUJE. Po vseh tovarnah delavccv primanjkuje, tako tudi pri nas zaradi tega smo prisiljeni opustiti nabiranje oblek od hiše do hiše kakor dosedaj. Spolnujemo vsa spadajoča dela v Dry Cleaning kakor dosedaj, vas se le to prosi, da sami prinesete. Za one pa ki bolj daleč stanujejo pridemo tudi na dom iskat ako nas po telefonu pokličete ali driigaČe naročite, najbolj bodete postreženi v vsakem slučaju, ako sami prinesete. pBANK lClcai*m & Dyers Rosedale C£CM 1361 ^5th St. Central Otm Cleveland, Ohio Prinesite ali pošljite Vaše čiščenje k Frank-u. Ako je vaša želja, da pridemo po obleke na vaš dom pokličete nas po telefonu Prinesite ali pošljite Vaše čiščenje k Frank-u. Ako je vaša želja, da pridemo po obleke na vaš dom pokličjte nas po telefonu Cenjenim rojakom in društvom se priporočamo za vodstvo po greb^v. Točna, lep« in poceni postrežba ▼ vseh slučajih. Na ras-polago imamo udobna bolniške vozove za prepeljavanje bolnikov iz bolnišnica ali v bolnišnico. Odprto« noč in dan, dobite naa» lahko vsak čaa. Se priporočamo naklonjenosti rojakom. ZAKRAJŠEK & KAUŠEK Ambicija in sanje vsakega dobrega moškega in ženske so, lastovati svoj lastni dom Resničen dom z dobro okolico« vardi in cestami, šolami, igrišči, parki, trgovskimi središč, medtem, ko bodo stale razne tovarne ob veliki Pennsylvania železniški progi, ne več nego eno miljo daleč. Že sedaj se gradi velika tovarna in mnogo več se jih bo pričelo graditi, kakor hitro bomo pripravljeni. Družba preskrbi prve vrste zemljišča po zmernih cenah. Majhno plačilo vam preskrbi zemljišče in z njim največjo priložnost vašega življenja. Vsi smo videli, kako je v parih letih iz peščenega hribovja zrastel trg Gary v Indiani. Mestu Clevelandu se prišteje vsako drugo leto nov trg v velikosti Garya in vrednost zemlje narašča ravno z isto naglico kot v Gary. THE SUBURBAN DEVELOPMENT CO BO ZGRADILA CELE MESTO. Največji strokovnjaki dežele so izdali načrt za to mesto in naj večji arhitekti izdelujejo načrte za hiše. Sliko, katero kažemo tukaj je delo istih mož v Fairmont, W. V. Vse te krasne hiše lastujejo rudarji. Oni plačujejo manj za RES PRAVE DOMOVE, kot plačujejo drugi za navadne hiše. The Suburban Development Co. bo zgradila skupine takih hiš ob istem času, kar znači velik prihranek enim, ki iščejo domove in je garancija za krasen m dober itdelek. The Suburban Development Co. je zapo-fela svoje delo in nudi del svoje zemlje' onim, KI IŠČEJO DOMOVE. AKO HOČETE 2IVETI ZADOVOLJNO — AKO ŽELITE ZDRAVJE SEBI IN SVOJI DRUŽINI — AK>C STE NAVELIČANI PLAČEVATI NAJEMNINO TUJCEM — AKO HOČETE INVESTIRATI VAS DENAR 100 ODST. — AKO HOČETE RESNIČEN DOM V KRASNEM MESTU—ram nI treba storiti ničesar druzega nego, izrežite spodnji kupon, spopolnite ga z vašim imenom in naslovam ter ga pošljite ali prinesite v naš urad. S tem niste vezani na nikak način temveč vam razjasnimo mi vse naše načrte in podrobnosti. Company The Suburban Development Kinney-Levan Bldg. * • Euclid Ave. na E. 14th St. KUPON THE SUBURBAN DEVELOPMENT CO. KINNEY-LEVAN BLDG. Clevelapi. Ohio. Prosim pošljite mi vsa nadaljna pojasnila glede vaših načrtov za KRASNO MESTO. Cleveland, Ohio Naslov "AMERIŠKA DOMOVINA", JUNE 4th, igao. ______ . - '!-----.—ea—a—> u----1—— lamrfr—■■ provzročile to zlo. 12.000 Dinarjev zaostale PODGORICA — Po pri- j zadevanju Ameriškega Rude I čega Križa je gospa S. Ivan- I covič iz Smokovca v Črnigo- j rivime podpore, nakazane I njej iz vojaške plače njenega soproga prejela svoto ki pred I stavlja za njo malone bogat-stvo — 120Q0 dinarjev. Njen soprog, M. Ivanovič, I je vstopil v kanadsko vojsko I začetkom vojne, postal je de- I setnik in je sedaj nastanjen v Kanadi. Njegova soproga je zaprosila Ameriški Rudeči Križ, naj poišče njenega moža, in poizvedovanja so dognala bivališče njenega soproga in dejstvo, da je isti odka-zoval del svoje mesačne plače, t. av. "separation allowance" za podporo svoji sopro gi. Tako je ona sedaj kar na enkrat prišla v posest te čedne svotice. Družina se zopet sestane v Kanadi, kajti Ameriški Rude či Križ je priredil vse za tran sport žene in štirih otrok v | Kanado. Ameriški Rudeči 1 Križ je sploh spravil skupaj mnogo družin, ki jih je bilo j vojna razdružila. i Italijanski kralj odlikoval * bivšega avstrijskega konfi-denta. Tržaški listi javljajo, j da je kralj Viktor Emanuel na svojo inicijativo odlikoval | 11 drja Ercolana Salvija iz Spli j : ta s tem, da ga je imenoval j za komturja reda italijanske ; I krone, Red italijanske krone [ je eno najvišjih italijanskih J 5 odlikovanj. To odlikovanje 1 je dobil Salvi v priznanje 1 zaslug, ki si jih je pridobil baje za italijansko stvar v Dalmaciji, zlasti pa za njego-• vo borbo proti Avstriji. Dal-1 matinski listi pripominjajo k i temu odlikovanju, da je bil t dr. Salvi ob začetku svetovne I vojne voditelj avstrijske koit-■ fidentske organizacije v Dal-1 maeiji, ki je med yojno de- - nuncirala jugoaloVenslce ro->1 doljube v Dalmaciji in leta -1914 zahtevala, da se naj - obesijo vsi aretirani Jugoslo-1 veni v Splitu. slovenska pogrebnika in balzamista. 1105 Norwood Rd. naspr. sL cerkve sv. Vidi PRINCETON 1735 W_• _ROSEDALE 498? SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN T0CNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI V0ZL rate takoj!"—Janez: "Ali : mislite, da sem prišel k sodni-ji brez denarja! Ga «mam še doma!*' — Planinski Janez plača nato za Jugoslovansko matico 100 K in stroške in obžaluje, ter — gre. — Včasih je tudi na sodišču kak "špas,\ Planinci so veseli ljudje. Toliko zabave še ni bilo na št. 28 in vrhu tega je dobila Jugoslovanska matica 100 K. SOLUN — Mesto Solun je teročilo Ameriškemu Rudeče mu Križu za brezplačno vpo-rabo skladišče s 30.000 kubičnih metrov skladiščnega prostora. Skladišče obstoječe iz šestih kamnafih poslopij, nahaja se ob cesti med glavnim kolodvorom in luko in je spojeno po tračnicah z vsemi tovarnimi kolodvori in s pomoli db pristanišču Angleški Disposal Board, ki je imel poprej na razpolago ta skladišče, izpraznjuje jih in Ameriški Rudeči Križ se noter vseljuje. Vsled teh skla: dišč se bo Ameriški Križ jako okoristil. Brivci proti kužnim klicami DUBROVNIK — Čim do-spevajo sem begunci, prvo j orodje, ki se rabi je mašinca ! za striženje las. Ostrižejo jim lase prav na kratko in drgne-1 jo glavo z razredčeno razto-' pino karbolne kisline, katera metoda se je izkazala jako i uspešno proti prenašanju klic tifusa. Kakor znano, je glavna uš najnevarnejši prenaša-lec te bolezni. Nikdo ne sme zapustiti kolodvora, ako ne pokaže rumenega izkazila, ki priča o njegovem zdravstvenem stanju. Od petorice štirje so jetični. TIRANA, ALBANIJA - V Albaniji je 300.000 jetičnih oseb, kakor izkazuje nedavni popis Ameriškega Rudečega Križa. Osemdeset od sto od vsega prebivalstva ima jeti-ko. 'Kljubu vsemu svežemu zraku In jedno stavnemu načinu življenja v Albaniji so vendar strašno nezdrave stanovanjske razriiere in nemarT ne navade pri jedi in pijači vna, aoam svetniK Avsec: "Planinski Janez! Malo preveč ste govoril!"—Janez: "Pa menda ja ne! Obesili me ne bodete." — Zastopnik tožnice dr. Oblak: "Janez zaprti bodete I" — Janez: "Zakaj? Nisem nič takega rekel. Saj sem Še obrstu povedal take, pa nisem bil zaprt. Rekel sem, da starine kupuje." — Dr. Oblak, ki je videti proti "planinskemu Janezu" precej dobrohoten, ker se menda poznata iz prejšnjih časov s kakih visokih — planin: "Ste več rekel, pla ninski Janez, n4j se zasliši priča Keber. Potem bomo dalje govorili." — Janez: "Keber je pa konkurenca. Z njim sva skregana.'' — Pride priča Keber iz. Tačna in pove: "V gostilni smo sedeli, pa je planinski Janez začel govoriti, da gospa M. kupuje in prodaja starine brez "potenta'*, skratka, da z njimi veriži. Če izve za mrliča, pa že rjuhe izpod njega vleče, če se ga drži kje kaka starina. (Viharna veselost.) Janez: "Tega pa že nisem re- ( !kel." — Keber nadaljuje: j ! "Pa Še več je rekel. Gospa M. ni najhujša starinarica, dru-, ge so še hujše. Če se ne mo-. rejo preživljati, pa naj vzamejo kanglje in grejo grobe "špricat". — Janez: "To ni res! Sem le rekel, da nooi starine kakor kanglje.'* (Smeh) "Meni delajo konkurenco.'' — Sodnik Avsec: "Je že to zadosti, Janez, Vas moram obsoditi. Poravnajte se, pre-kličite in 7obžalujte.'' — Janez: "Kadar imam irhaste hlače, govorim resnico.*' — Dr. Oblak: "Saj planinski Janez ni žleht človek, samo žleht jezik ima. Nočem, da bi bil ravno zaprt. Za Jugoslovansko matico naj da 100 K in stroške naj plača, obžaluje in prekliče, pa je." — Janez: "Pa naj bo! Ali naj plačam še stroške za zabavo, ki ste jo imeli vsi skupaj t" —■ Dr. Oblak: "Plačati pa mo- Testament z Zaloške ceste. Padli so in v smrtnem trepetu so jim še drhtele silne, delavne roke po življenju in ustne so izpraševale: Zakaj? "Naprej" je odgovoril: Klerikalni režim je kriv! Ko ču-jemo to laž, nam je žal dr. Lončarja. Mnogo bolje je potem odgovorila tolpa, ki je pla nila na zdravnike, opljuvala usmiljenke, pretepla duhovnika, tuleč in brizgajoč s kletvami. Da, to Je bilv odgovor, ki ga je čul strahoma vsakdo. Zato je prišlo do tega, ker je socialna demokracija skozi leta vodila svoje pristaše v šolo podivjanosti; ker mu je polnila duše s srdom proti vsemu, kar mu je bilo s^eto. In njih dediči, komunisti, so hoteli krvi. Ali naj "Napre-ju" pokličemo v spomin besede srbskega komunističnega voditelja Topaloviča, ki je govoril tik pred ustajo v Su-botici: "V državljanski vojski, ki bi tako -nastala, pa bo naša bodočnost zmagala. Narod bi bil masakriran, a zmagal bi komunizem." Narod bi bil masakriran, tisoče bi pobijali, davili, obešali, —*toda! zmagali bi komunizem... In če pošten človek gleda to cinično igro s tisoči človeških življenj in se zmisli na žalostne žrtve sobotnih dogodkov, potem jasno zazveni testament z Zaloške ceste: "Vi vsi, ki mislite pošteno, Čujte nas: Vaša dolžnost do naših otrok in delavnega ljudstva je, da uničite hujskače, ki bi hoteli masakrirati narod tako, kfct so nas pognali v smrt! Pognali so nas v štrajk, — brez naše volje. In še po smrti nas izrabljajo, noseč naša trupla kot ščite pred seboj.'' "Planinski Janez" pred IfrpdišČem. Znani starin ar J. Rl. po domače "planinski Ja-|r$z"je tožen radi žaljenja ^asti, ker je čez gospo M. nekaj preveč govoril radi njenega .starinarskega .športa. Razprava je bila zelo zaba- VSAK DELAVEC V AMERIKI BI LAHKO IMEL SVOJ LASTNI DOM! Domovanje nc sme biti preveliko in drago, toda vseeno mora imeti dovolj prostornih sob, dovolj zraku in solnčne svetlobe ter biti lepe zunanjosti. Zemljišče mora biti cjovolj veliko za hišo, lep vrt, garaž in vozno pot. V hiši mora biti kanal, tekoča voda, po cestah in boulevardih vsenaokoli morajo biti uvrstana senčnata drevesa. V okolici morajo biti dobre šole in igrišča za otroke in parki za ljudstvo. Tovarne bi morale biti v tolikj daljavi, da delavci lahko hodijo peš, kajti zelo oddaljene tovarne delajo velike težko-če delavcem. Za te vrste hišo dela načrte THE SUBURBAN DEVELOPMENT CONSPANY za vsakega dobrega delavca, v okrožju Clevelanda. The Suburban Development Co. je $5.000.-000 korporacija, katere ustanovitelji so promi-nentni trgovci in tovarnarji za nabavo zemlje v takojšnji bližini mesta ter tam razviti najlepšo in najpraktičnejšo naselbino za delavstvo, katerega kričoča POTREBA ZA PRAVE »DOMOVE JE NAJVEČJI PROBLEM SEDAJNE DOBE. SAMO MESTO CLEVELAND RABI 40.-000 HIŠ, DA SPRAVI POD STREHO SVOJE PREBIVALSTVO IN THE SUBURBAN DEVELOPMENT CO. SE JE USTANOVILA DA PREVZAME VEČJI DEL TEGA OGROMNEGA DELA. Ta družba lastuje in kontrolira na tisoče akrov zemlje jugovzhodno od Clevelanda takoj za Garfield parkom; zemlja je dvignjena, s krasnim razgledom na vse strani, ni PREKO SEDEM MILJ OD PUBLIC SQUARE. Družba je pričela graditi tukaj čarobno mesto s širokimi boule- w "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAlOtNINAi . • $4.00 . - $5.50 Za Cleveland po pošti - $5.00 Posamezna številka - - - 3c Za Ameriko - Za Evropo - __==—=======_ " Vsa pis«s, dopisi In dsnarnaj m polili t n« "Ameriška Domovin«" M19 St. Qsir Avs. N. B. ClsvoUnd, Ohio T si. Cuy. Princston 189 fAMES DEBEVEC. Publisher LOUIS J. PIRC, Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered *s sscond-class nutter jsnusry 5th 1900, at the post office at Utovtland, Ohio under the Act ef March 3rd, 1879. ___ No. 65. Fri. June 4th 1920. ———ft—» )I®I©I@I© General Wood. V znanem mesečniku "The Nation" je napisal Garrison Villard jako oster članek, v katerem kritizira republic kanskega predsedniškega kandidata generala wood. Članek je v političnih krogih zbudil splošno zanimanje in začudenje. Saj ni malo čuda, da se dobi urednikov dovolj brez strahu, da nastopijo proti onim, ki imajo zbrane milijone, da si pomagajo z volitvami in denarjem naprej. Cuj- mo kaj Diše Villard: . . "General Wood ne bi smel biti nominiran za predsednika kajti on je bil vzgojen v soli dogmatične militaristične avtoritete. Kar je General Wood do danes naredil, je bilo — dajati povelja podložnim, ki so bili prisiljeni ta povelja spolnovati.'' J , , Nadalje "Nation" predbaciva Woodu, da nima absolut no nobenega razuma za stotera današnja važna vprašanja, ki se pojavljajo, da celo o mirovni pogodbi in ligi narodov ni do danes ničesar zinil, ker ne ve, kaj bi rekel, ker ne ve, kdaj se zameri, ker je slabič, ki bi rad upljival na mnenja različnih elementov, da s tem sebi koristi. Villard trdi, in dokazuje objednem, da general Wood nima nobenega programa, da sploh nima pojma kaj je treba danes narediti, ko svet kriči po reformah, da se izkoplje iz vojnih razvalin. Do besedno nadaljuje Villard:' "General Wood nima niti najmanjšega pojma kaj se danes po svetu godi. Nima druge filozofije kot filozofijo vojaka: Sila in moč ter strogo vzdržanje avtoritete — in tega ameriški narod najmanj pričakuje od najvišjega administrativnega uradnika. Ameriški narod je im^l dovolj av-tokracije in gospodovanja višjih krogov. Ameriški narod želi spremembe. Ako pride general Wood v urad predsednika, bo nastala taka zmešnjava, polomija, da pride splošen propad, kajti Wood absolutno nima pojma kje narod čevelj žuli. Ako pride do krize, Wood nima potov in razuma, da pomiri elemente, nasprotno, Wood bo rekel : postava »e mora vzdržati, in uporabil bo skrajno silo, da prepreči reforme in potlači vsako kritiko. In Zjed. države ne morejo imeti takega moža na najbolj odličnem mestu. "Gotovo je, da če bo zvoljen Wood, da dobimo nazadnjaško vlado najslabše vrste, in to vlado bodo močno podpirali denarni interesi in mogotci, katerih eden je tudi general Wood. Kajti denarni mogotei so trdno prepričani, da bo general Wood delavstvo, ki želi napredka, potlačil k tlom ter ga naučil kozjih molitev, ker je prepričan, da je to edina pot narediti mir. Toda tak poskus od strani predsednika bi bil presneto drag za Ameriko. Celo njegovi lastni pristaši bi se v njem zmotili. Sicer bi videli v njem marljivega vestnega vrhovnega uradnika, toda spoznali bi tudi, da je duševno omejen, da mu manjka moči duha in širokega pogleda, da bi kot dober državnik obvaroval deželo pred nevarno krizo. "Nekega častnika, ki potuje že več kot eno leto po uradnih poslih z generalom Wood, je vprašal neki univerzitetni profesor, kaj njegov gospodar, general Wood, najraje čita. In kaj je bil odgovor? "Army and Navy Journal". To je uraden list za vojake in mornarje. In to pove cele knjige/' Amerika ne želi generala za predsednika. Amerika ne želi vojaške discipline, Amerika potrebuje pametnega, previdnega gospodarja, ki bo popravljal, kar so zadnja leta zanesla slabega med narod. Potrebujemo izkušenega gospodarja, ne ostrega generala. Republikanska stranka z Woodom na čelu nima mnogo prilike zmagati pri prihodnjih predsedniških volitvah. "SVET IN ČLOVEK". Ocvirki iz predavanja sodr. Kristana. Chicago, III. Cenjeno uredništvo. 22. maja je sodr. Kristan imel v Chicagi predavanje. Kot predmet predavanju si je naš ata zbral problem "svet in človek". Ker je bilo predavanje samo na sebi precej pusto, mislim, da ne bode-te zamerili, če pridenem par ocvirkov zraven, kajti dosedaj se je slišal o tem predavanju en sam glas, in tega je dvignil J. M. v "Prosveti". Kaka znanstvena oeena to nikakor ni, pač pa navadna judovska reklama za Kristana. Kritik v "Prosveti" piše, da je Kristan rekel, da "mejniki, ki jih je odkrila pozitivna veda, pokazujejo, kako se je razvil svet in življenje na njem, čegar krona je človek s svojim razumom." Kak Sna brozga je to, je teško ume ti Kako more mejnik, ki je nekaj tako nejasnega, imeti iti s pozitivno vedo, tak mejnik "do- kazati", kako se je razvil svet, vse to je več kot smešno. Kaj je mejnik, in v kakšni zvezi je tak-le mejnik s mstankom sveta, to ve samo Kristan, moderni znanstvenici niso dosedaj še ničesar pisali o tem. Ali je pa Kristan menda drugače govoril, pa ga njegov kritik ni razumel, torej? Who is who? Jako učeno-naivno kemu niku Nittiju. nico ministrskemu predsed- Prva spomenica, izročena Vrhovnemu svetu, sestavljena v francoskem jeziku, se glasi v slovenskem prevodu: "Jugoslovani na ozemlju med Dravo in Kvamerom, katero je zasedla Italija, so sledili s strahom delovanju mirovne konference in so pretehtali iznova potom svoje politične organizacije svoj položaj z ozirom na to, da se je sestal Vrhovni na to, da se Remu. Njih zaupanje v načela pravičnosti in pravice, ki jih je proglasila Ententa.in ki so privedla do zmage, je neomajno. Zaupajo tudi v bratsko pomoč zastopnikov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, s katerimi jih vežejo in jih bodo vezale v vseh slučajih nerazdružne idealne vezi. Vendar jim ne dopušča splošni položaj, da bi čakali kot gledalci na odločitev o svoji usodi. Nasprotno, zdi se jim nujno potrebno, da sami posežejo v razpravo. Ta nujnost se jim zdi tem bolj zapovedujoča, ker je predložila italijanska deputacija z istega ozemlja vrhovnemu svetu neko baje plebiscitarno izjavo vsega interes j ranega prebivalstva, v kateri zahteva striktno izvršitev londonskega pakta glede meje med Italijo in Jugoslavijo in poleg tega še priklon itev Reke k Italiji. Nasproti tej izjavi postavljajo Jugoslovani, ki tvorijo večino omenjenega prebivalstva, potom formalnega sklepa svoje politične organizacije, ki naj ga ✓predlože v vednost Vrhovnega sveta gg. Wilfan (Trst), Podgornik (Gorica) in Stanger (Istra), naj absolutne jši in najodloč-nejši dementi. ,, Gor/navedena italijanska izjava, ki si nadeva ime ple-biscitarne je bila sklenjena na sestanku udruženj nekaterih političnih strank, ki tvorijo samo manjšino celo med Italijani dežele. Kar se tiče trditve,N da se strinja s tem gotovo število občin, je treba predvsem pripomniti, da ne tvorijo te občine niti petine vseh občin in da jih ne zastopajo svobodno izmed ljudstva izvoljeni župani, am pak komisarji, ki jih je imenovala italijanska oblast. Če bi se bilo vršilo resnično ljudsko glasovanje, bi bil usp^h čisto različen. Obžalovati se mora v interesu definitivno prijateljske ureditve spora, da se zatekajo italijanski politiki spornega ozemlja vedno in vedno k podobnim mistifikacijam, ko bi bilo vendar v korist vseh, če bi razpolagali odgovorni državniki gleda položaja dežele lu glede želj prizadetih narodov samo z informacijami, ki odgovarjajo resnici. Imenovan-na mistifikacija je tim bolest-nejša za Jugoslovane zasedenega ozemlja, ker gredo njih najbolj živo, upanje in vse njih aspiracije ravno za tem, da bi jim bilo dovoljeno, da bi odločali z resničnim plebiscitom o svoji usodi. Ako bi bili Jugoslovani s spornega ozemlja prisiljeni, da se odrečejo uresničenju svojih želja, da bi se združili s svojimi krvnimi brati v v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, bi želeli, da bi se sprejela v skupnem intesu rešitev, ki bi jo — ako bi bila izbira svobodna — gotovo odobravala velika večina Italijanov na tem ozemlju. Predlagana rešitev bi vsebovala tvorbo vmesne države, ki bi bila popolnoma neodvisna in/^nevtralizirana in bi obsegala sperno ozemlje, ki leži med Dravo in Kvarne- (Dalje na. peti strani) Slovenski ljudje Ali ste že kdaj brez uspeha skušali, da ozdravite? da ste zgubili vsako Mogoče, da so vas že tolikokrat zdravili, upanje, da bf~kopet ozdravili. Vi morate znati, da se dandanes zahteva delo špecijalista v vseh poklicih življenja, in najbolj važno je to pri zdravljenju bolezni. Ker veste, da je to dejstvo, če vi trpite ali nazadujete na bolezni, zakaj ne bi vprašali zdravnika, ki iqia mnogo let aktivne prakse in skušnje pri zdravljenju kroničnih, nervoznih in kompliciranih bo-leani; zdravnik, ki vam bo povedal potem ko vas akrbno preišče, fie vas more ozdraviti ali ne; zdravnik, ki vas bo ozdravil, Če Te ipogoče, v najkrajšem času, ki je znan po najboljših In varnih metodah. Tak zdravnik je dr. Kenealy. On Je že ozdravil mnogo bolnikov, ki ao brez vsakega uspeha poskušali zadobiti drugje zdravje. Kar je ■toriI za druge, lahko atori tudi za vaa. v « Moje cene so nizke in plačila se dogovore, lake da ste zadovoljni. Ob nedeljah od 1». zjutraj do 2. pop. Dr. KENEALY Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. sr. 647 Euclid Avenue Second Floor, Cleveland, Ohio Republic Building NAD NEW IDEA BAKERY ZRAVEN STAR GLEDALIAČA NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI" ZAVOD, Cleveland. Ohio AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ ŠEGA PODJETJA. ANTON GRDINA Pogrebni direktor, balzamisL. Urad in stanovanje: 1053 E. 62nd St. Druga hiša od St. Clair Avenue proti jezeru. li Najboljše! Najbolj sigurno! B Najbolj praktično! Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare ^ Lake Shore Banking & Trusts Vogal 55. ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O. Stara Lake Shore banka izdaje bančne menjice. (for. draft) katere se izplačujejo po celem svetu, posebno ps pri jugoslovanskih denarnih zavodih, kakor hitro se predložijo v izplačilo. Vložite svoje prihranke in imejte svoje bančne posle z banko, katere OGROMNO PREMOŽENJE znaša svoto preko $26.000.000. Mi plačujemo 4 procente obresti od vseh vlog. Vse nafte podružnice imajo tujezemskl oddelek, preko katerega morete poslati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v Collinwoodu v naši na novo otvorjeni podružnici na EUCLID AVE. IN IVANHOE ROAD. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC: E. 55th St. & St. Clair Ave. Prospekt Ave. A Huron Road, Superior & Addison Rosd, St Clafr Ave. & E. 125th St. Superior Ave. & E. 120th St. Euclid Ave. & Ivanhoe Road. Točnost in sigurnost je naše geslo. Za vse informacije, pošiljanje denarja, kako morete dobiti vaše rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnite na upravitelja našega tujezemskega oddelka g. J. B. Mitraljevič, ki vam hoče vselej prijazno postreči in dati vse potrebne informacije. i Pridite osebno ali pa pišite na The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th St^A St. Clair Ave. Cleveland. O. mmm Avtoriziran kapital $500.000.00 SLOVENSKO STAVBINSK0 IN POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVE. 5% PLAČUJE OBRESTI Najboljši čas, da vložite svoj denar v napredno slovensko podjetje. Denar Je varen, dvigniti ga morete vsak dan. Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom. Ursdujemo tudi zvečer, ko imate čas in pogovoriti se morete v svojem msternem jeziku. Kadar prodajete, ali kupite posestvs, oglasite se pri nas za svet. Vlsgsjte svoj denar tam, kjer boste Ishko dobili pomoč v slučaju podpore. Nai zavod je za slovenske in hrvatske delavce — od njih tudi pričakujemo sodelovanja. ------SLOVENSKO STAVBINSKO in POSOJILNO DRUiTVO (Mo. Pri.) 5% PROSTOR ZA PIKNIK. t Od zibeli do groba PR1NCET01 1381 Bel Roseda 1881 Vi dobite lep prostor za piknik najcenejše kol mogoče. Kdor ljubi svežo naravo in sveži zrak, na izbere naš prostor. v , v Ravno tako imam lepe lote naprodaj, tla kane cei blizu bulevarda in na s*mem bulevardu, blizu cestne leznice. Cene so jako nizke. Vprašajte pri a NOVAK, I 19 ABBEY RD. STOB nj, SHORE LINE. g maassa ===== * \ ft^C Nadaljevanje Iz četne strani) *Trom in med najskrajnejšimi vzhodnimi oziroma zapadni- P mi mejami zahtev obeh strank. Ta država bi bratski -družila nalik novi Švici delfe, ki bi bili odtrgani od obeh narodov. Vsa vpraSanja, ki se tičejo varstva etniških manjšin in se na videz tako teško rešijo, bi bila rešena naravnim potom vedno po vzgle du Švice —potem ustroja popolne enakosti, kar je nasprotno v narodnostnih drŽavah, kakor sta Italija in Jugoslavija nemogoče. In mogo Če bi taka država, ki bi imela dovolj virov za svoj gospodar -ski obstoj, rešila pravično tudi težka vprašanja pristanišč in železnic v teh ozemljih potem enotnega in pravičnega ustroja« Jugoslovansko odposlanstvo upa, da bo vzel vrhovni *vet obrazložene misli blagohotno v pretres. Podpisani: dr. Wilfan, dr. Podgomik, dr. Stanger.M --0- Očesni Govori, št 1. Piše L. A. Starce, Oph. D. "Nevednost he oprosti nobenemu" je postavna resnica; in ona ima svoj izvir v •dejanju, da prelomile narav nin postav so neizpremenlji vo kaznovane od posledic, ki sledijo. Malokaterim je znan obseg nepopolnih oči ter Vznemirja tev ravnovesja živčnega sistema, in to je namen teh "Očesnih Govorov'*, dati po jasnilo v razumljivem govoru v upanju, da splošna dobrota iz tega pride. Oči so naenkrat občutljive iit trpežne; občutljive radi opravila ki ga fzpolnujo; trpežni kot sestava. Občutljivi radi pazljivosti, ki jo zahteva jo; trpežni radi prenašanja ki ga morajo pokazati pod slabim ravnanjem katerega dobijo od lastnika in od onih ^ Icateri se štejejo, da so zmo-Lžni očesni zdravniki. Prvič, naj bo razumljivo, mk^a le v redkih slučajih so P1, zdravila, druga kot naravna, potrebna za očesne nadloge, in ako se rabijo kadar je nepotrebno, očesom škodujejo. Drugič, moralo bi biti zna no, da triinštirideset.parov živcev, ki zalagajo celo telo, štiri in ena tretina parov teh živcev gre v oči tako, da se da očesom ena desteina vse zmožnosti, da napravi sitnost alipa stremi do udobnosti. 4 Tretjič, dober vid ni popolnoma noben dokaz, da so oči dobre. Mnogo čitateljev tega članka lahko popolnoma vidi, toda trpijo na živčnih boleznih od ene ali druge vrste in nikoli ne mislijo, da vse to povzročajo njihove oči. Toda so oči, ki povzročajo vse to, in ako bodete sledili te članke "Očesnih Govorov/', kateri bojo priobčeni od časa do časa, vam bo resnica popisana tlako gotovo, da se bodete zanimali celo ako. niste Vi eden izmed zadetih. Copyright, 1920. t f — Sodniki, ki na mestni sod niji poslušajo tožbe gospodarjev, ki hočejo vreči iz svo jih hiš razne stranke, so precej milostni. Izmed 100 tožb, katere so gospodarji upeljali proti stanovalcem hiš, so sod niki dovolili le sedmim gospodarjem, da smejo pregnati stranko iz hiše. Vsem drugim se je dovolilo ostati v hi-Si. Delo dobi Slovenka, ki bi hodila enkrat na teden prat za malo družino. $3.00 za enkratno pranje. Vprašajte na 717 E. 109th St. ■ HIŠA NAPRODAJ, takoj $2.000, aa dve družini n« 14613 Potomac^Ave. 5 sob in kopališče ta vsako družino, pred kratkim prebarvano. Garaža in drive. Pokličite Marlo 3446 W (66) MOŽJE DOBIJO TAKOJ DELO,lahko delo, podnevu ali ponoči. American Everready Works, W. 117th St. and Berea Road. _ BIG POUR ŽELEZNICA IŠČE » fi-remanov za lokomotive. Oglasite se pri F. R. Shane, v Lindale, West Park. STANOVANJE SE DA V NAJEM. 7 sob, komer, 3625 Woodland Ave. WO rent na mesec.__<06) SOBA SE ODDA ZA I FANTA, brei Hrane. 6813 Bonna Ave. (66) NAPRODAJ JE HIŠA ZA S droiini Splošna tonika. Nihfis ns bo oporekal izjava, da js sploino zdravje odvisno največ od pravilna prebava, če je prrfbava slaba, počasna ali nezadostna, se razvijejo druge bolezni Vsakdo izmed nas bi moral toraj biti oprezen in gledati, da je prebava redna. Severa's Balsam of Life (Severov Življenski. balsam) js za-ieljena tonika, ki je znana, da deluje najuspešnejše. Ta balzam je splošni stimulant in je _______________j le dokazal svojo vrednost v zdravljenju nepreba-ve, dispepsije, pomanjkanje teka. navade zabfcsanja in sploino hirajoče stanje. Cena 86 centov in 4o davka. Naprodaj t vseh lekarnah. M DS, (OWA I \ ' Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pre-žalostno novico, da je dne 4. maja, '20, moj ljubeči soprog ANTON TRHLEN po dolgi, mučni bolezni v Gospodu zaspal, star 66 let. Rojen je bil pri sv. Gregorju, ftt. I. pri Ribnici. V Ameriki je bil 29 let, 20 let v Massilon, Ohio in zadnja teta pa v Clevelandu, O. Bolehal je skoro leto dni. Ker je vedno želel, da bi bil pokopan v Massilon, Ohio smo njegovo truplo prepeljali 7. maja in 8. maja smo ga izročiti materi zemlji na katoliškem pokopališču sv. Jožefa. • . Tem potom se lepo zahvaljujem j vsem, ki so biti meni v, pomoč in to-1 lažbo. Zahvaljujem se za krasne vence I ki so jih darovali Dominik Trhlen,| družina Frkul, Mary Novak, Družina Turk, Ivana Pintar, družina Peterlin, gospa 2ele in družina Novak, ki so za ranjcega dali za sv. maše. Zahvaljujem se Rev. Ponikvarju, ki so mu zapeli nagrobnico, predno so ga vzeli iz hiše, Zahvalim se vsem znancem in prijateljem v Massilon, O., ki so ga spremili na pokopališče. Se enkrat lepa hvala vsem, kdor je bil meni v pomoč in tolažbo. Žalujoči ostali: Jera Trhlen, soproga, Marija Gregorčič. Angela Mesalk, (Carolina Lovšin, Pavlina Levstek, Josi-pina Levstek, hčerke, Rudolf in Tool, sinovi. V starem kraju pa zapušča enega brata in eno sestro. Počivaj v miru in večna luč ti naj sveti, naj ti bo lahka ameriška zemlja. NAPRODAJ JE NOVA HIŠA, 6 sob in kopališče, elektrika, voda, kanal in tlak, bliiu šole, velik lot z 12 mladimi sadnimi drevesi, mnogo rudečih in črnih jagod, enajst mitj od square, blizu St. Clair Ave. Noble, (Euclid vas). Cena,$5 (XT Nekaj se plača takoj, drugo po $25 na mesec. St. Clair kara do Dille Rd. in potem bus. do Independence Ave. ali Shore Line kara do stop 133 in korakajte južno do Ba bitt Rd. Vprašajte 354 Independence Ave. ali F. C. Smith, Box 27, Noble, Ohio.__(66) NAZNANILO. Tem potom naznanjam članstvu dr. sv. Janeza Krst. št. 71 JSKJ. da bi se udeležilo prihodnje seje, ki se ima vršiti, dopoldne in ne popoldne, to pa radi otvoritve Slov. Nar. Doma v New-burgu. Objednem pa imamo zvoliti delegate za II. rfcdno konvencijo naše Jednote. Torej bodite vsi navzoči, to je 13. junija, ob 8. uri zjytraj. Z ^bratskim pozdravom (67) F. ROPRET, tajnik NAZNANILO) Iz urada dr. Glas Clev. Delavcev, št. 9. SDZ, se naznanja bratom, da se vsak udeleži seje 6. junija ob I. uri pop. v navadnih prostorih, kajti raz-motrivati moramo več važnih točk. Posebno točka je radi nakupa delnic Slov. Nar. Doma, koliko delnic naj se kupi in na kak način na) se kupijo. Ker je to važna točka naj se vsak član udeleži, da ne bo notem nepotrebnega oporekanja. Prosim tudi dr. brate, da bi malo bolj redno plačevali društvene asesmente, kajti vsak brat, ki je štirikrat v letu suspendiran, se izključi iz S. D. Zveze. Bratski pozdrav, LEVSTEK, tajnik 1121 E. 66th St. Ne čakajte. Prostor na vseh boljSih par-nikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za tr ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Miplite v naprej.......... NEW YORK-DUBRAVNIK -TRST. 5. junija........i. Argentina 8. junija ............ IValia 19. junija ..........Panonia ZA HAVRE ALI CHERBOURG. 5. junija ,........La Fayette 9. junija.........La France Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI: —Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. 11 STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Za nadalna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJSEK, 70-gth Ave, NEW YORY.N.Y, JOHN HIŠE MODERNE. Hiša za 3 družin, rent $117, cen* $11.0000. Hiša za 4 druž. 2) sob, rent $150, cena $14.00. Hiša za 4 družine, 16 sob, rent $110, cena $11.000. Hiša 12 sob, za 2 druž. cena $10.000. Hiša za 4 družine, 20 sob, ceni $12.000, Hiša za 4 družine, 2 \ sob, cena $12. 000, hiša za 4 druž. 20 sob, cena $13. 000. Hiša 12 sob, $10.000. Pet hiš, vsaka 5 sob, samo $1000 takoj, drugo kot rent. Cena samo $3300. Hiša 9 sob kopališče, garaža, cena $5500. Hiša sob, velik lot, $2.0 takoj, cena $5000. Oglasite se hitro na 6508 St. Clair av Hiša 16 sob, za 3 druž. rent $115, cena $13.000. J. OBERLE, javni notar Ona banka za delavca je najboljša, ki plača največ obresti in posodi največjo svoto na posestvo, toda banko morate podpirati, če hočete, da vas ona podpira. Po mojem mnenju je Slo vensko Stav. in Pos. društvo najbolj pripravna banka, na 6313 St. Clair-av. Mi vam preskrbimo hišo, kakoršnjo sami želite. J. LUŠIN, 1065 East 66th Street. (66) Pozor, društveni tajniki. Kot je že vsakomur znano, se bo 3. 4. in 5. julija priredil semenj v kori3t društva S. N. Doma na lastnih prostorih. Zato se obrača odbor na vsa delniška društva, da vsako društvo izvoli Sest delavcev, ki bodejo pri volji sodelovati te dni, dva po vsaki dan. Tajniki društev naj upo§ttyajo, da je teško vsakemu posebej naznaniti radi naslovov in pošte. Toliko v blagohotno naznanilo. \ Tajnik Kluba dr. S. N. Doma, LOUIS ORAŽEM. NAPRODAJ JE AVTOMOBIL za pet oseb. Proda se po nizki ceni. Vprašajte na 1161 Vi E. 61st St. (67) NAZNANILO. Iz urada dr. Mir, št. 10. SDZ*. se naznanja, da je društvo na zadnji mesečni seji sklenilo, da se udeleži pohoda dne 13. junija ob priliki otvoritve "Na rodnega Doma" v Newburgu. Ker je bila udeležba na zadnji seji pičla, se nalaga vsem ostalim članom, da se brez izjeme udeležijo korakanja. Kdaj in kje se društva zbirajo je razvidno iz plakatov. Bratski pozdrav, PETER SIMČIČ, tajnik. Ml vam dobro plačamo. Mi vam naftno plačamo. Mi vas naučimo narediti velik denar. Pravkar smo odprli novi in zboij-šan svet, jako pripraven za domačijo v cievelandskem okrožju. Mi imamo najboljše in največje pogoje v mestu, in bi radi dali priliko nekaterim dobrim in zanesljivim možem, da bi nas zastopali med svojimi rojaki. Prosite-Iji morajo razumeti angleško. Skušnje v prodaji niso potrebne. Mi vam nudimo priliko, kakor j« T JivlJenJn ne dobite več. Ne obotavljajte se, ampak pridite k Mr. Biro, in zaupno se pogovoriti x njim. Nail uradi so v 2. nadstropju Kinney A Levaa Building Euclid Ave. ia 14th St. V vašo udobnost je odprt urad do 9. ure zvečer, razven ob nedeljah in sobotah. The Suburban Development Company Graditelji mesta 165) NAPRODAJ JE KRASNA H1AA ua Chesterfield Ave. 7 sob, moderna, »t- OrtieU «7» j. <«> Spodaj podpisani sem trpel dolgo časa z bolečinami v prsih in na ledvicah ter sc v zadnjem upanju obrnil na slovenskega doktorja Kiropraktike ALBERT IVNIK na 5506 ST. CLAIR AVE. katerega^uradne ure so ic—12 dop. 2—4 pop. in 6—8 zvečer, kjer sem dotyl v kratkem času pomoč, da se sedaj počutim, kot nov človek. Zelo ga priporočam rojakom. JAKOB ŽNIDARSIČ 6218 St. Clair Ave. L. A. STARCE, OPH. D. nlovetuki doktor ophthalmologije Očesno vnetje, rast, krč v trepalnicah, ječmen, otekline, zrnci, notri na trepalnicah, očesna gnojitev, itd. pomeni potrebo očal brez vprašanja kako je dober vid. Da nosite prava očala in stp pravilno zdravljeni, to odpravi bolečine. Večkrat se znajde skoro navadno steklo v očalih, in vprašajo zakaj ista ne pomagajo. Ne vrjemite, da dobi kdo lahko prava očala za vas v par minutah, ali urah, seveda je neka) izjem Ves živčni sistem se mora podvrči ureditvi, in da se to stori, morajo biti oči pravilno preiskane. Čudili se bodete, kaj se doseže z ophthalmologijsko metoda Križpogled je velika očesna napaka in taki otroci aH odrastli se zelo teško učijo, ker imajo velik živčni napor. 5391 St. Clair Ave. Vogal Marquette in St. Clair Ave. Uradne ure od 10—12 in od 2—4 ter od 6—8. Ob d&i deljah od 10—12. V NAJEM SE ODDA SOBA s kopa- ličem in električno rszsvetljbvo, 1413 E. 57th St. (66) DELO DOBIJO MOŽJE ia žene. za splošna dela. Lasten board, dobg-e plače in stsnovanja. Vprašajte na 5912 Scovill Ave. (66) )EKLETA DOBE DELO kot nabere. >glasite se Room 202 — 919 Huron Rd. med 4. in 6. uro popoldne (66) NAPRODAJ HttA ta 2 druttui ua 77. cesti. 4 sobe s kopališčem spodaj, tri sobe zgoraj, prinese $46 renta. Cena $5000, takoj $2500, drugo na lahka odplačila. Vprašajte na 970 Ida Str©«. ► Nehajte plačati rent LASTUJTE SVOJO HlfiO RADI VAŠIH OTROK. Val stari prijatelj John Kova-čič je upravitelj oddelka za pro-dajanje zemljišč od The R. P. Clark Land Co. Vpraftajte Mr. KOVACICA za nasvet Oa Je seda) a R. P. Clark Land Co. na 501 Bangor Bldg. 942 Prospect St. Telefon Proapact 816 Ne zanemarite y svojih zob! Vi dobite moderno zdravljenje zob brez bolečin po nizkih cenah pri Dr. L S. Rubin, ZOBOZDRAVNIK 5506 ST. CLAIR AVENUE, blizu 55. ceate./ Preiskavi in nasvet zastonj. Pozor, Plumbing! Kadarkoli hočete, da se v vaših hišah naredi plun^barsko delo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopališča, sinke, itd. Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu. NICK DAVIDOVICH 6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 Išče se stanovanje, 3 sobe, za dva odrastla. Vpraša se v uredništvu. (67) iHiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiL • Dr. J. V. I ŽUPNIK, SLOVENSKI s ZOBO - ZDRAVNIK, | 6127 ST. CLAIR AVE. Knausovo poslopje nad Grdi- S novo dvorano. Najboljše zobozravaiiko delo s po nizkih cenah. URADNE URE: od 8:30 zju- | trs j do 8:30 zvečer. Liberty bon _ ■. ■ ■ SOBA SK ODDA ZA 1 ALI 2 FANTA, brez hrane. *X» Edna Ave * <661 j. i ■ ^'^T tMttKftVIH-^ ' ■ .ctk - OFFICES Euclid at East 9th Euclid at East 57th Crawford at Hough Euclid at East 105th 14312 Euclid Ave., E.C. St. Clair at East 40th East 152nd at Pepper East 156th at Waterloo Road Kinsman at East 93rd Woodland at East 22nd Broadway at Harvard Cleveland ZvuQt Company KADAR POŠILJATE DENAR V EVROPO Tedžj bi radi vedeli, če zanesljivi ljudje pošiljajo vaš denar. In da gre denar po najhitrejši poti. Da se vam ne bo preveč računalo. Ta velika, močna banka ima odgovornost, lahko pošlje varno in hitro po najnižjih cenah.. Mi imamo ljudi v našem tuje-zemskem oddelku, ki govorijo v vašem jeziku. Vložite svoj prihranjeni denar v to banko, kjer 6te absolutno varni in dobite 4 odst obresti. BANKA ZA LJUDSTVO. OFFICES West 25th at Franklin West 25th at Arch-wood Lorain at West 47th Lorain at West 89th 1.0rain at West 99th Detroit at West 117th Detroit at West 101st Bedford, Ohio Willoughby, Ohio Painesville, Ohio Lorain, Ohio vfv® r \ Kja s • (S ■J m * - . . I | ; . H ^^B ^^ HI ^^Mt^M INFORMACIJA 0 RAZDELITVI i 'i • ' ■ - i 'p * i . Tu je naznanilo, ki vam je potrebno. Mi operiramo naš sistem za razdeljevanje ledu v treh oddelkih, vsak oddelek pod enim načelnikom, ki je direktno odgovoren za dobro postrežbo. Ernest Croft Fred Tucker in Carl Parks, vsak izmed th ima urad, ki je v neposredni bližini njegovega oddelka. Na razpolago imajo dovolj moči, da lahko točno postrežejo. Mr. Ernest Croft skrbi za sledeči oddelek: Zapadno od E. 17th St. od jezera od Euclid Ave. do East 14th St. do reke, ves downtown, Brooklyn, Lakewood in I^ocky River. Urad je 2124 E. 15th St. blizu Abbey Ave. Harward 2187; Central 8560. Mr. Fred Ticker načeljuje razdelitvi v sledečem distriktu: Vzhodno od East 17th St. in severno od Euclid Ave. in .Mayfield Road zajedno z East Cleveland, Nottingham, Collnwood in Bratenaihl. Njegov glavni stan je 1790 E. 43rd Street, Rosedale 571, Central 3180. . : -" ■ .. 1 Mr. Carl Parks ima skrbo nad dostavo ledu v teritoriju vzhodno od E 14th ceste in južno cd Euclid Ave. do 86. ceste, potem pa severno po 86. ceesti in Craw ford do Wade Park in vzhodno od Wade Park do 105. ceste, južno po bulevardu, vzhodno po Mayfield Rd., vse južno od Cuyhoga River, Mayfield, Shaker Heights Newburg. Njegor glavni stan je 2229 Woodhill Rd. Garfield 7978, Princeton 3010 VSAK IZMLED NAŠIH URADNIKOV BO TAKOJ IN NEMUDOMA TOČNO ODGOVORIL NA VSE VASE PRITOŽBE. Nihče ni previsok pri nas, da bi vas ne poslušal. Kadarkoli želite, pokličite nas in ta kompanija vam bo gotovo ustregla. Kadar pa hočete imeti hitro postrežbo, pokličite Mr. Crofta, Tu-ckerja ali Parks, ozirotna oni distrikt, kamor spadate. S spoštovanjem The City Ice Delivery Co. "M : m I ♦ "AMERIŠKA (DOMOVINA", JUNE 4th, 1920. Postrežba z avtomobilom. Kadar potrebujete avtomobil, na|-sibo za krste, pogrebe in druge prilike, za izlete, naroČite ga vedno pri meni, kar Je tofina postrežba aofi in dan. Cene prav nizke. Najlepli in najboljli avtomobil za vae slučaje. Sedaj stanujem na ' 1123 Addison Rd. kjer me dobite vsak Ca«. JOSEPH VOVK, Priporočam se tudi vaem ženinom in nevestam za ob priliki poroke. Princeton 61__(x4fl) IIIMItMIIHII I III M Dr. H. O^Stern, I: 1355L55tkStftf.Sl.Cliir! Vstipu55.cestindldum : v Ure od 9. ljutraj do 8. »yžtr. ;; Zaprlo ob sredah pop. ; I tudi t nedeljo zjutraj. »♦♦♦♦»♦♦M M»•♦#■»«< »I »M ►+ Najstarejši »fevenski . plumbarji. Kadarkoli potrebujeta dobrega blum barskega dela, kateroga hočete Imeti izvršenega čedno, točno in po zmerni ceni, tedaj se oglasite pri najstarej. šem slovenskem plumbftrskem podjetju v Clevelandu MOHAR ln OBLAK, Mi izvršujemo vsa plomberska dela naše delo je garantirano, naše cene nizke. 0206 Superior Ave. (x-133) * Oslabelost Tiled pretotkega dela, ixdelanoct, okoreli sklepi la ariAiae, alabotca hrbet, pretognjeajeisiipahneaje, UmajaUkko odporno««takojiajcsponkbs PAIN-EXPEIiLERJA "Prijatelja v potrebi" DntJdne, ki so eakrat sposaale njegovo sdravflno n*o6, ae bodavoš bvss ajaea. 8aao ea Pala lxpeller je, ia v vale varstvo je opreealjen m aalo tvormilko maske & SIDROM & tie ataa savettak to tvoraifts znamka, ai pristen ta ga savmito. tt ia 7« eeatov ▼ vseh lekarnah aH pa pel P. AD. RICI1TBR ft CO., «MW Imdvajr, ftow Vsa* Bližal se je čas, ko bosta morala odriniti Janez k vojakom in France k mestnemu mizarju v Ljubljano. Do zadnjih tednov se nista ne fanta, ne starša mnogo brigala za to izpremembo; polagoma so pa začela tega in onega obhajati neprijetna čustva. Prvič v življenju bo treba iti za dolgo Časa od.doma, in Bog ve, kako bo v tujini. Fantoma se je zdelo, da dobivajo domači kraji lepša lica, domači ljudje prijaznejše obraze, in Janezu se je kar stožilo, Icadar so se njegove oči ujele z materinimi. "Kaj me tako gledaš, Janez?'' ga je izpraševala mati in mu gladila kodrasto glavo. "Glej, kmalu bodo padli ti lasje, in vojaško suknjo boš oblekel in konja krotil; mi bomo pa v skrbeh, kako da se ti godi, in če nimaš hudobnega poveljnika, ki bi te mučil." Inako se ji je storilo. "Oh, komaj odrastete, otroci, pa morate od doma. Nam bi morali pomagati, pa morate v tujo službo. Kaj se hoče!'' In kako je bil zdaj poslušen Janez! Kar gledal je, kje bi mogel komu ustreči kakor, da bi hotel pokoro delati za prejšnje grehe in zapustiti za seboj dober spomin. Vedno je bil doma, vedno pri delu; še h Gašperju je šel malokdaj litvijo Anka svojo žalost in svoje težave; vsak je dobil povoda dovolj prošnji in molitvi in zahvali, in vse je nekako premotila teta Mana, ko je začela naglas naprej moliti. Ko so bili pomolili na očetovem grobu, so sedli na trato, in Anka in Jerica sta odprli vsaka svojo košarico. Gledali so na gorenjske snež-nike, na hribe in ravni, ki se jih drže, in na megleni pas po savski dolini, Janez in France, kakor da bi si hotela vso to krasoto vtisniti v spomin za dolgo časa, in Anka, kakor da bi jemala slovo. Tone se je spominjal starih časov, ko je sedela tudi takšna Jerica ob njegovi strani, in teta je pogledala Gašperja in se začudila zopet, da je tako podoben. France in Jerica sta molčala, dasi bi si imela še marsikaj povedati; tako blizu in tako daleč sta se zdela drug drugemu. Neka slovesna ubranost je spremljala vse proti domu, ko so se ozirali nazaj, dokler se je še videla cerkvica. Malo zadovoljen je bil samo Franee, ker se mu je zdelo, da ni zadosti govoril; to se «e zdelo tudi Jerici, ki bi mu lekoliko več srčnosti ne bila /.amerila. Na predvečer svojega od- ker je prišel navadno Gašper hoda sta vzela fanta slovo od k njemu. domačih krajev. Dnigega ju- "Preden odideta vidva,'' je tra je povila Jerica Francetu dejal nekega večera Tone kito cvetja, in Janezu ga je Francetu, "pojdemo še na bila pripravila Rožmanova Primskovo na božjo pot in Reza, če bi se bil prišel po-na grob našega očeta." slovit; za njim ga pa ni hote- Bricovim otrokom je bilo la nositi. Sčakala ga je pa Lito vsem prav; samo Anka je ' za in mu ga pripela, češ, da bi menila, da bi rajša doma osta bila sramota, če hi odšel tak la, ker ima toliko dela. j mladenič brez cvetja. Tone je "Ne, ti pojdeš tudi," je de- stisnil vsakemu nekaj dena-jala mati. "Doma ostaneva rja v roke, in teta je slovesno jaz in oče.'' i izročila vsakemu blagoslov- "No, saj res ni toliko de-, Ijeno svetinjico in molek. la," je prirrdila Anka, ki sej "Janez, Bog s teboj in je takoj spomnila, da ni po- zdrav, če se več ne vidiva!" vedala pravega vzroka, zakaj je poljubila Anka ljubega da bi rajša ostala doma. > brata. Tako sta se napotila Tone | "Saj jaz še ne mislim umre-in Mana s svojimi mladimi ti," je osrčcval Janez njo in romarji skoz hladno meglo, sebe, "in na vojno tudi .ie k! je še pokrivala doline in grem.'* griče proti dalekogledni cer-1 Na obe hiši je legla nepri-kvici na Primskovem. Teta je jetna tišina. Materi so silile nesla nekaj sveč v dar, Anka solze v oči, in očetu Se ni Iju-in Jerica v košaricah, kar se bilo govoriti. Tone in Mana je bilo napeklo za na pot. ! sta prihajala češče v vas, ker "Hodili bomo počasi in sku jima je bilo dolgčaš, še več-paj, Gašper in Rozalka," je krat Gašper s sestro. Govori-dejala Mana, ko sta začela li so najrajši o Janezu in onadva hitreje stopati. Imela Francetu in ugibali, kateri in sta si namreč marsikaj pove- kdaj bo prvi pisal, dati, kar bi drugih ne zanima Čez dober teden sta došli lo. I hkrati dve pismi. Iz obeh je Z Jerico sta hodila Janez še zvenelo domotožje. Fran-in France, ki sta se kosala, ce je pisal, kakšna da je Ljub kdo da bi jo bolje zabaval. Ijana, kakšnega mojstra, kak Jerici bi bilo pa kakor tudi šne sopomočnike da ima, kaj Francetu še ljubše, če bi se da izdelujejo, in da mu ne de-bil pridružil Janez ostali dru- la nobena reč preglavice. Po-žbi; | zdravljal je vse skupaj in še "Kmalu se bomo ločili, vsakega posebej, strica in te-France,''je dejala Jerica. "Ti to in Gašperja in Jerico. Ja-pojdeš v Ljubljano, in mi' o- nez je bil pisal iz Slovenske stanemo tukaj. En teden po- Bistrice, kakšne fante da je tem, in ne boš se nas ti več dobil pri dragoncih, kakšne spominjal." konje da jahajo, koliko dena- "Jaz ne več spominjal!" je rja da dobe nekateri od do-ugovarjal fant. "Noč in dan ma in da je on časi zelo žejen. M Svatba se je vršila po navodilu tete Mane brez godbe Drug je bil France, ki je do-šel iz Ljubljane, dočim Janez ni dobil dopusta. Družici sta I bili Anka in Jerica, in tako ljubka je bila Anka v zelenem vencu, da se je Rožma-nov Pepe zelo navdušil zanjo in zelo razjezil sestro Rezo s trditvijo, da ni še videl lepšega dekleta. France pa si zopet ni upal tako govoriti z Je: rico, kakor bi bil on rad in ona tudi. Ločila sta se oba nezadovoljna. Rožmanov Pepe pa je res začel hoditi za Anko, in ču dno! dekle se ga ni nič prestrašilo, ko se ji je približal. Brez najmanjšega srčnega hoja ga je zavrnila. Seveda ji Pepe, ki je poznal take šale, ni verjel in podvojil je svoje dvorjansko prizadevanje. Ljudje so začeli že govoriti, in Tetrev, ki je slutil ugodno priliko, da se Rožmanovim iznova prikupi, je opozoril na pretečo nevarnost Pepeto-va starša, ki sta bila oba odločno proti taki zvezi; zakaj vedela sta, da bo potreboval Pepe denarja in zopet denarja. Na Pepctovem domfu se je vnel' prepir. Rožmanka je Tetreva za njegovo uslugo pogostila, Pepe pa ga je oklo futal, bolečine, ki jih je moral zopet Rožman plačati. Take sitnosti je napravljal zaljubljeni fant ubogim domačim. Anka pa je vidno pešala in v prvi pomladi, ko so silili /zvončki in trobentice izpod južnega snega, je legla. Mana jo je začela takoj na smrt pripravljati. Genljivo je bilo slišati, kako je prosila odpu-ščenja ona, ki ni nikomur nič žalega storila, kako prosila molitve za svojo dušo, ko so ji zatrjevali vsi, da potrebuje jo mnogo bolj oni njene pri-prošnje. . "Z Bogom, Gašper, in zdrav! Ali boš lepo ravnal z mojo sestro?'' je vprašala svaka, ko ji je segel zadnjič v roko. "Oh; Rozalka, kako se veselim tvoje sreče!'' je vzdihnila in umolknila. Koprnela je od strahu, ko ji je Mana toliko pripovedovala o sodbi na onem svetu, in dvakrat je poklicala duhov nika. Težko je živela, težko umrla, uboga, prestrašena deklica. Tone ji je naredil lepo belo krsto, teta ji je ovl-la svetle lase z rožmarinom, in kakor angel miru je ležala na deviškem odru. "Glejte," je dejala teta Ma na, "kako mirno živi in mirno umrje, kdor Bogu služi!" Janez tudi na pogreb ni mogel priti; v tujem kraju se je razjokal sam, žalosten, da ne 1)0 več videl Anke, ki je bila vsem tako dobra in ni prizadela nikomur nič hudega. "Če ta ni v nebesih," je de jal marsikak pogrebec, "potem nimamo mi nič upanja.'' bom mislil na vas. ' "Jaz pa, kakor sem prisegel," je dejal Janez, "na su-j nem in na morju, na tem in na onem svetu." "Ampak ti, Jerica," je dejal France, ko je bil stopil Janez naprej, "ti me boš po-1 zabila, in vendar sva se sku-' paj igrala in skupaj rasla." "Oh, France, nikoji." "Ali res nikoli?" "Če ti rečem." Janez je pri šel nazaj in začel bahati, kako bo žvenketal z bridko sabljo in svetlimi otrogami in kako bo sukal iskrega konjička. Zadaj pa je hodila Anka s Tonetom in Mano in moljla sama zase. Solnce je priplavalo izza sv. Kuma, ko so prišli na vrh zelenega stožca, ki nosi prijazno cerkvico. V cerkyi je priporočala Rozalka v gorečih prošnjah Materi božji svo jo radost in svojo ljubezen; njej je darovala z vdano mo- "Siromak!'' so tarnale ženske. "Razločno in naravnost pa piše,'' je dejal Bric. Prišel je Gašper z Jerico, za njima Rozalka in Mana. Posvetovali so se, kdaj da bi napravili poroko, koga i-sala?" "Sem mu že. Pozdravljeni, stric! Zdaj moram hitro domov, večerjo kuhat." Ta novica je Toneta zelo potolažila; še boljše volje pa bi bil, če bi bil vedel, kako so pri Gašperju tiste dni Tetreva odpravili. Ta mož se je namreč zelo bal, da ne bi njegova sorodni ca Jerica ostala samica, in priporočal in ponujal ji je na izbero Rožmanovega ali Križmanovega. Jerica ga ni nerada poslušala; če drugega ne, je bila vsaj čast; nekoliko jo je pa tudi jezilo, da se France ta- ko obotavlja. Da sta oba fanta iz dobrih hiš, je morala Tetrevu pritrditi; menila pa je, da se ji nič ne mudi. "Ali misliš, da se meni?" je dejal Tetrev. "Ti naredi, kakor se tebi prav zdi! Andrej je priden in moder, Pepe pa fleten človek, ravno tOT liko norčav, da ga imajo ljudje radi." Svakinja Rozalka je sicer želela, da bi Jerica drugač izbrala; toda bali seje videza sebičnosti, češ, da dela za domaČo hišo, in tudi Gašper je prepustil odločitev sestri sami, ki je premišljevala sem in tja, poslušala Tetreva in se mu smejala. Ko pa je prišlo pismo od Franceta, je Tetrevu odklen-kalo. Da ga ni hotela Jerica več poslušati, to bi bil mož prenesel kakor že toliko hudega ; a miza je ostala prazna in praznih miz se je Tetrev povsod hitro naveličal. Prav hud je^bil, ko se je poslavljal. Takšni so sorodniki! Pač j res: Bolj ko je svoj, bolj se ga boj! France Jc pisal, da se vrne še pred Božičem v domače kraje, in v treh hišah so se razveselili te novice. "Pravzaprav," je dejal Bric Tonetu, ko sta sedela zopet zvečer skupaj, "gre čas urno naprej, in čim bolj se človek stara, tem hitreje, kakor se dan krajša, kadar se bližamo zimi." "Meni se zdi pa do Božiča še dolga pot," je dejal Tone. "Ej Rozala, kaj pa ti tukaj pripravljaš? Povojčkel Menda vendar ne boste pri vas še kaj kupili f _ Dalj« »rlbodafl« HIŠE NAPRODAJ. v Collinwoodu. HiSa za 1. druž. 4 sobe, kopališče, furnes, elekt. plin, lot 40x115, stane samo $4200, takoj se plača $1850, dru-[o na lahka plačila. HISa 7 sob, kopa-iSčc, furnes, elekt. plin, dva lota, samo $5201, takoj $2500. Hiša za 2 druž. 4 sobe in kopališče, spodsj in zgoraj, klet pod celo hišo, 2 furnesa, hiša stara 2 leti, samo $6150, takoj $1450. Naprodaj imamo tudi lote in farme ter več drugih poslopij. Za pojasnila nas pokličite po telefonu alf ^a se zglasite osebno. J. ZAMAN A COMPANY Real Estate, 16109 Waterloo Rd. Wood 473 R O o o o o NAMESTO KRON 4-l.iHm. l l't-fr-H'i Mill 1 |, h fl ■« 1111 n h ! ♦ i m 11 m u m 11 m m tinti 111 n » pošljite Dolarje •O Jugoslavijo Glavni urad: American Express Co. 65 Broadway, N. Y. <► O <► o <► o o <► o <► The American Express Company prodaja tujezemske drafte in tujezemske money odre, NAKAZANE V AMERI-KANSKIH DOLARJIH za pošiljatev v Jugoslavijo. Ko dospejo ti money ordri v domovino se spremenijo v krotke kakor je tedaj cena. KER V JUGOSLAVIJI ZAHTEVAJO DOLARJE, SE DOBI V JUGOSLAVIJI VEC KRON ZA DOLAR KAKOR PA TUKAJ. Čeke ali money ordre morete kupiti v vsakem večjem u-radu American Railway Express, podružnici ali uradih American Express Company, v New Yorku, Bostonu, Philadelphi-ji, Baltimore, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati, Chicago, Detroit, Minneapolis, Milwaukee, St Louis, Kansas City, San Francisco, Los Angeles, Seatle in Montreal. Ustanovljeno 1841 Kapital $18.000.000 Ali pa pošljite v vašem materinem jeziku na naslov spodaj, priložite ekspresni money order ali poštni money order za svoto katero želite poslati, dajte svoje ime in naslov onega, kateremu želite poslati. FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMANT "N" s American Express Co 65 Broadway, New York. Clevelandski urad: 2048 East 9th St. ~ Kadarkoli pošiljate denar kamorkoli, zahtevajte vedno American Express Co. recept za nje. To je zavarovalnina proti zgubi. X-žarki preiskava za $1.00 Ce ste bolai, brci ostra kaj jkjaia boleeen, ali kolika sta i« obupali Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vsakovrstne ipecialne bolezni m očkih in iensk, zajedaš pa bole« ni krvi, k rt s »eletfea, obisti, jeter, pljuč, milic, srca, nssu in grlu. S pomočjo X iarkov, elektricitete in mojega najbolj modernega zaravlienia. bodete postali boljfti v najkrajšem mogočem času. v - Pri nas ni nob^r.jrga ugibanja. • t ^krivnosr moiegs uspeha je moja skrbna metoia preiskave, da doienem, kaj vas boli. Jaz rabim X tame Mroj. mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, da pronaidem vzrok vaiega trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz van pomagam? Moje posebno proučevanje metod, ki n rsbijo ns evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu in Rimu in mojs dvajsetletna skušnja v zdravljeni« akutnih la kroničnih boleznih meikfh ia ioMk al daje prednost pri zdravljeniu In moji uspehi so bili Jsko zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno rH^tvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutne brez bolečin. Vi se lahko zanesete na polteno mnenje, polteno postrežbo in najbojle zdravljenje sa ceno, ki jo morare plačati. ^ Ce je vala bolezen neozdravljiva. \am tata! povem. Ce je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajšem ča»u Govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" 5511 EarIM AT«. ceste R*om 222. Drugo n Uradne ure od 0 JO zjutraj do ..wwer. V SVETLOBA IN SENCA. . POVEST Spleal DR. FR. DETELA. - ■AMERIŠKA DOMOVINA", JUNE 4th, 1920. ft- : Ljubljana, 9. maja. Sedaj J*jfio že precej dokončali naSe j|2elo, in še malo, pa se napotimo proti domu. Najprvo smo razdelili 2500 zabojev za Slovenijo, nakar so prišli hrvatski na vrsto. Do današnjega dneva smo razdelili vse, razven one, namenjene v Prekmurje, Slavonija in Dalmacijo. Jakob je bil v Oguli-nu in Gospiču, Frank Debe-vec v Delnicah, Perdan Iti jaz v Bakarju. Oh, oh, oh, kako čudovito krasno vožnjo smo imeli. Kaj neki zovejo na Hrvatskem "železnico''! Take živine sploh ni tukaj. Reči pa moram, da železnice na Slovenskem izvrstno poslujejo, toda na .Hrvatskem, oh, oh, oh,! / To je vse, kar morem povedati. Le pomislite: Jakob je telegrafiral meni in Perdanu, da prideva v Delnice, in sicer v petek. In brzojav sem dobil v pondeljek. Ali je kaj tacega sploh mogoče! Pozneje sem prei-skal to stvar in sem pronaSel, da je bil cenzor na poslu, in ^Uobenega telegrama niso pustili skozi za en čas.. Well, s Perdanom sva šla v pondeljek zvečer v Delnice. Vzelo naju je ravno 60 ur, da sva se iz Ljubljane pripeljala v Bakar, kar je razdalja 270 kilometrov. Krasno je to ! 4 kilometre na uro z železnico, peš bi jih naredila 5 in pol na uro. Iz Zagreba v Bakar odhaja le vojaški vlak, in ta vlak vozi vse, konje, pse,, golobe, kosti, premog, drva in človeška bitja. No, hvala Bogu, prišla sva vseeno na določeni prostor, in sva "sfini-šala", kar je bflo treba narediti. , _____ Precej smole smo imeli do-sedaj s fotografijami. Vselej je oblačno, kadar se bokse delijo. Toda danes vam prilagam nekaj slik. Ena slika je od Kužnika iz Clevelanda. Je precej dobra. Druge slike so pa: Vrsta ljudi v Savi na Go ^renjskem, ki čakajo na bok-mt. Druga slika gruča ljudi, B*aka pred italijanskim kon fclatom v Ljubljani, da dobi-1)0 "dovoljenje potovati v zase deno ozemlje. 3. Kužnik sprejme svojo bokso. 4. Vrsta vozov in ljudi pred skladiščem Balkan v Ljubljani. (Op. ured. Te slike priobčimo v najkrajšem času v listu.) Pomnite, da vzamete tukaj enega fotografa 3 do 4 tedne, predno more narediti slike. Med drugimi slikami bodete našli eno, ki kaže žen sko staro 86 let, kako je naprtila v Bakru svojo bokso na pleča in odšla z njo. Neka druga ženska, stara 68 let, dela isto. Čudili bi se, ko bi videli hrvatske žene, kako so močne in vztrajne. Neko mla do dekle, staro 18 let, si je . naprtilo ogromno veliko bok 1 so, 259 funtov, na hrbet in jo neslo domov, 8 kilometrov daleč. Včasih prideta mož in žena skupaj po zaboj. Do-čim žena naprti bokso, pa po stopa moški okoli in se dela If pametnega. Res, kurijozni so ljudje, in kakšne ženske ■majo! Kaj bi rekli Ameri-Kanci k temu? ■ Proti koncu tedna, (15. f maja) gremo v Dalmacijo. In potem bodemo približno goto vi. Pričakujte nas domov okoli 15. junija. In ko pridemo domov, si vzamemo nekaj tednov počitnic, kajti tukaj doli smo imeli vse prej peklo kot pa počitnice. Vidim iz vašega časopisa, da novo slovensko bančno podjetje izvrstno napreduje. Kar nas jako veseli. Ker s srcem in dušo smo še vedno v Clevelandu. r Lepe pozdrave vsem in na svidenje! Frank Jakšič. Ljubljana, 12. maja. Cenje ni. Predno odidem z zadnjimi vozovi v Dalmacijo in Bosno, prilagam eno izjavo okradenega zaboja. Mi naro-, (&imo vsakomur, da preskrbi Kdftijsko zapriseženo svedo-|So, ako hoče dobiti povrnjeno kar je škode, ker sicer se ne izplača ničesar. Mogoče mislite, da nas ne bo več nazaj, ker je Jugoslavija tako lepa in smo jo Že veliko videli. Po pravici vam povem, da imamo vsega dovolj in želimo prav goreče, da se čimprej vrnemo v blaženo Ameriko. Draginja je na Hrvatskem posebno huda, sto procentov je dražje kot na Slovenskem. Tudi delajo ne tukaj ljudje kakor bi mora li. Večinoma govori vse o politiki, postopa, gotilne in kavarne so skoro noč in dan nabito polne. Pijančevanje in debatiranje o politiki. Kako bi bilo krasno, če bi vse to spremenilo v delo, koliko uspeha bi imeli! Kdor je namenjen v domovino, mu svetujemo naj počaka v Ameriki, razven kdor hoče iti tja trdo delati. Mi delamo kot '"mulci*', samo da se enkrat rešimo tega dela, katerega smo prevzeli, in ga hočemo rešiti kar je najbolj v naših močeh. Smo pa tudi fantje za to. Vlaki vozijo po Hrvatskem kar tako. Kadar se strojevodja naveliča, pa se ustavimo za pol ure, ali eno uro, ali pa dve, predno se mu zljubi, da gre naprej. Kurjač mu reče: Gospod strojevodja, prosim naj malo počakajo, da napravim zopet malo pare, kajti premog je tako slab v Jugoslaviji, da ne da nobene prave vročine od sebe, in vlak se ustavi, da dobi zopet toliko-pare, da more naprej za par kilometrov. Torej nasvidenje okoli 4. julija in pozdrave od vseh oberkištarjev, iskren pozdrav tudi vsem članom in članicam S. N. Z. in Z. J. Ž. I. D. Rud. Perdan. IZ LORAINA, OHIO. Lorain, O. Dovolite, da priobčimo tukaj zapisnik redne seje Slovenskega Državljanskega Kluba, z dne 30. maja. Mesto predsednika zasede br. F. Justin, br. Louis Prezelj je pa izvoljen zapi-nikarjem. Br. predsednik pozdravi navzoče člane s primernim govorom, pozivlje brate k redu ter razloži o namenih in koristih državljanskega kluba. Na dnevni red pride razprava o šoli za nedržavljane. Stavljena sta bila dva predloga. Prvi predlog, da se najame, oziroma naprosi dva najbolj sposobna člana kluba kot učitelja. Proti predlog, da ni umestno imeti dva učitelja, ker bi se potem zanašal eden na druzega, in ob času Šole ne bi bilo nikogar nav zočega. Po temeljiti debati se sprejme kot učitelj Mr. Anton Miglich. Vprašanje je bilo potem, ali bi bilo mogoče dobiti dvorano pri g. Vi-i Irantu, dvakrat na teden. I Prostor se je dobil. PredlagsJ no, da naredi S. D. K. potrebne korake, za čim večjo udeležbo učencev, ki nameravajo postati N državljani. Šolnina in članarina velja letno $1.00. Poleg tega se sprejme dodatek, da naj u-čenci prispevajo za slučaj, da z enim dolarjem letno ni mogoče shajati, in šolnina naj se poviša v toliko kolikor je potrebno. Vsi oni, ki nameravajo postati državljani Zjed. držav, se prosijo, da se prijavijo za to prekoristno šolo najkasneje do 26. junija, to je, do druge redne seje. Vsi oni, ki še niso člani kluba, imajo sedaj najbolj ugodno priliko, da stopijo v klub. Vsak nedržavljan pa naj se s tozadevno prošnjo obrne na brata John Machutes, 3146 Globe ave. Kdaj se šola prične, se odloži do prihodnje seje 26. junija. Predlagano, naj se za vse člane kluba izvoli štiri ugledne može kot priče pri iskanju državljanskih papirjev. Predlog sprejet. Imenovani g. John Machutes, John Svet, John Piškur in Frank Justin. Sklenjeno, da se vrši prihodnja seja 26. junija v navadnih prostorih ob 7. uri zvečer. Sklenjeno, da se da zapisnik v slovenske časopise. Seja zaključena ob 11. zvečer. Louis Prezelj, zapisnikar, 1718 E. 29th St. Lorain^O. -o Novo avtomobilsko podjetje v Clevelandu. Tekom lanske jeseni in letošnje spomladi je tvrdka The Marsh Motor Co. postavila ogcomno poslopje, novo tovarno na Ridge Rd., tik zraven mestne meje. To bo ena največjih tovaren v Clevelandu in v državi Ohio za izdelovanje avtomobilov. Du ša tega podjetja je T. Marsh, ki sam osebno vodi vso tovarno. Preselil se je iz Bostona, Mass. kjer je tekom vojne delal za vlado, sedaj pa, ko so nastali mirovni časi, je spremenil svoj posel v avtomobilsko industrijo. Glavno poslopje obsega skoro en aker zemlje, in v njem se nahaja kakih 500 o-gromnih strojev, ki so sposobni izdelovati vsakovrstno orodje ter vse posamezne dele za avtomobile. Prednost tegp podjetja je v tem, da kompanija sama izdeluje vs*e, karkoli je potrebno za avtomobil. Kolesa, chassis, tops, vse orodje in vse delo, vse je delano v lastni tovarni. Večina avtomobilskih tovaren ima to napako, da izdelujejo v eni tovarni le gotove stvari, a druge dele zopet v drugih tovarnah, kar pride veliko dražje, dočirn je tukaj vse delo koncentrirano pod eno streho, in zato bo tvrdki mcgoče v najkrajšem času postaviti na trg krasen avto- mobil, ki bo velji le $1600, pa bo v vseh ozirih popolen in enak avtomobilom, ako ne celo boljši, ki se piodajajo po $25Cfo. Mašinerija, ki je sedaj v tovarni, je veljala $1.500.000. Nove mašinerije, v vrednosti $1.000.000, so sedaj na potu iz Bostona. Ko začne tovarna s polno paro delovati, )>o delalo v njej 2500 mož. Sedaj je zaposljenih tam 500 ljudi. Kompanija je pričela graditi hiše za svoje uslužbence. Pet najst hiš je že postavljenih, in v kratkem se jih zgradi še 100. So jako lične hiše in udobne. Rentale se bodo po skrajno nizki ceni, da je za obresti stroškov postavljanja. Na prostoru je nadalje last na fondra, assembly room, vsi glavni uradi, ogromna jedilnica, power house, itd. Skratka, kompletna tovarna. Več Slovencev je že usluž-benih v tovarni. Med njimi g. Fortuna ter g. Louis Vrem šak, ki načeljuje oddelku za izvršitev "topovMarsh avtomobil bo imel povsem odličen vrhnji del, katerega originalni načrt je zrisal Mr. Vremšak ter tudi sam zgoto-vil prvi top, ki je v resnici odlično delo. Strokovnjaki drugih tvrdk, ki poznajo ena ke stvari popolnoma, hodijo občudovat to delo in se skraj no laskavo izrazujejo o njem. Da se začne s polno paro delati, je kompanija razpisala en milijon dolarjev vredno sti delnic, katere nudi občinstvu. Izdaja teh delnic je popolnoma pokrita s trikrat večjim premoženjem kompanije. Za vsako preferred delnico dobi vsakdo še eno Com mon delnico, kar velja $100. Mi priporočamo vsakemu rojaku, da popolnoma mirno lahko kupujejo te delnice, ki so ne samo zanesljive in trajne vrednosti, pač pa bodejo nosile lepe obresti. Vsakdo ve, kaj je avtomobilska industrija, kakšno bodočnost ima, in da danes primanjkuje avtomobilov za stotisoče, katerih tovarne ne morejo izgo toviti takoj. Ker bo delalo v tovarni mnogo sto Slovencev, in ker vam želimo da vaš denar nosi lepe obresti, vam priporočamo nakup slednjih ker smo se sami prepričali o poštenosti podjetja i^ ogrom ni vrednosti, ki stoji za tem podjetjem. Tri milijonsko premoženje, ki je sedaj v tej tovarni, ni dosedaj investirano v delnicah. Delnic bo izdanih le za en milijon dolarjev, in sicer z namenom, da se zainteresira ljudi v podjetje, kajti vsak delničar je ob-jednem velik pospeševatelj podjetja. Od časa do časa izide v listu oglas, kjer dobite natančneje o tem podjetju in delnjcah. Mi vas le opozarjamo na to krasno priliko, ki se vam nudi, da vložite svoj denar v reelno, izvrstno obre stujoče podjetje. VABILO na SLAVNOST KI JO PRIREDI Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. " V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožhim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. X)značene cene so veljavne do dne. ko se nadomestijo z drugimi. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. Frank Sakser I 82 Cortlandt St. . \ New York, N. Y. I DRUŽBA SLOVENSKI NARODNI DOM V NEWBURGU » NEDELJO, DNE 13. JUNIJA 1020., OB PMUM OTVORITVE SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA VSPORED: 1. Domača društva ae zberejo točno ob 12. uri opoldne vsako na svojem mestu. 2. Društva iz Loraina, Collinwooda in Clevelanda se zberejo ob I. uri pop. na vogalu 81. ceste in Union Ave. (novi Mansfield) kjer jih bo čakala godba. 3. Pohod. A. Društva na Marble Ave. pridejo z godba na čelu na 81. cesto, kjer se njim pri Plutovi dvorani pridružijo druga društva. Nato skupno korakamo do Mansfield, tam se spojimo z društvi iz Loraina, Collinwooda in Clevelanda. Skupni sprevod se potem pomika po 82. cesti do Crofood Ave. in nazaj na 81. cesto, potem pa do vogala 80. ceste, kjer počakamo točno ob 1:30 pop. župana ter drugih govornikov, nato pa gremo akupno k stavbi Slovenskega Narodnega Doma. OTVORITEV: 4. Pozdravni govor, govori predsednik John Lekan. Otvoritev Doma in pohod v dvorano. 5. Govor predsednika. Razvitje ameriške zastave, med razvitjem poje društvo Slovenija, ••Cfor CmikUH Rinntr" 6l Razvitje slovenske zastave, med razvitjem poje društvo Zvon. 7. Govor botra in botre, sledi duet, pojete tova-rišici Agnes Bobnar in Rotija Pucelj. 8. Govori Rev. J. J; Oman. Petje. 9. Govori iupan Hon. W. S. Fitzgerald. Petje. 10. Govori councilman John McNaughton. Petje. II..Govori Ed. H. Haserodt, county clerk. Petje. 12. Pozdravni govor gg. Ivan Zorman in Anton Grdina. govor predsednikov društev iz Collinwooda, Clevelanda in New- 13. Pozdravni Loraina, burga. 14. Nastop skupnih pevskih društev. 15. Otvoriter ples : a) Prvi ples bo dan na dražbo. Kateri par največ daruje za S, N. Dom, bo prvi plesal, b) drugi ples je ples delničarjev. c) prosti ples in zabava. 19. Licitacija lepih predmetov in obilni sreče-lov, kakor tudi za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno. Družba Slovenski Narodni Dom tem potom vabi vse Slovencelz Loraina, Collinwooda, Clevelanda in drugod, da se v obilnem številu udeleže te slavnosti ter nam tako pomagajo dostojno praznovati pomembni dan, ki je napočil po velikem delu in naporu, dan otvoritve S. N. Doma. Pridite, združite se z nami in pokažite tako svetu,da smo edini in složni, kadar sfc gre za narodno stvar. « ' - " o ■ Za obilno udeležbo se priporoča in zahvaljuje Odbor S. N. D. v Newburgu. mumimiimiiiiimiiniiiiiiiimuHiiimiiiiiiiimiiiflimu milili* Vabilo na Prvi Koncert KI GA PRIREDI SLOVENSKO PEVSKO PODPORNO DR. "ZVON" | ■" | DNE 20. JUNIJA, 1920. j 1 OB 7. MRI ZVEČER V S. NAR. DOMU NA E. 80. CESTI V^NEWBURGU, OHIO j P PROGRAM: S 1 I. DEL: 1. Dr. B. Ipavec: "Mi vstajamo" ...........................moški zbor dr. Zvon 2. F. Gerbič: "Sijaj Lunica"............................... moški zbor dr. Zvon 3. Iv. pl. Zaje: "Delavska himna"..........................moški zbor dr. Zarja 4. J. Flajšman: "Triglav"................................ mešan zbor dr. Zarja 5. J. Aljaž: "Oj, zbogom, ti planinski svet" ................. mešan zbor dr. Soča v tenor solo, M. Matjan. 6. Ig. Hladnik: "Kaj ne bila bi vesela"....................... ženski zbor dr. Soča spremlja na glasovirju J. Kogoj. 7........"Moj Dom" češki napev.........dvospev gdč. Mary Vrček in Ana Slak 8. Ig. Hladnik: "Domu"...........................:......moški zbor dr. Zvon JO MINUT ODMOR. II. DEL: . I. Laharnar: "Dijaška"..................................moški zbor dr. Zvon x j. F. Kocjančič: "Oblačku" ........... .....i......dvospev, tenor in bariton gg. Vine. Zimšek in And. Žagar, spremlja na klavir P. Kogoj. ix. ....... "Pastir", po besedah Mir Vilhar....... moški zbor tenor in bariton solo v soli gg. A. Belaj in F. Permač. ia. J. Aljaž: "Oj planine"................................. mešani zbor dr. Zarja 13. A. Foerster: "Naše gore" ............................. mešani zbor dr. Soča 14. A. Hajdrih: "Pod oknom"...................................... Oktet Karp 15. F. S. Vilhar: "Bledi mesec"................................... dvospev deklic, spremlja na klavirju Kari Rotar. 16. F. Korun: "Potrkali na okno"............................ moški zbor dr. Zvon 17. A. Hajdrih: "Sirota" ,.... .................. moški zbor in alt solo dr. Zvon, v soli Agnes Bombač. Pred programom pozdravni govor predsednika. "Naša pesem" govori P. Kogoj. Po končanem programu je prosta zabava in ples. Igra tamburaški zbor pod vodstvom g. Peter Simčiča. Ker je čisti preostanek namenjen v dva dobra namena, in 6icer polovica za pouk petja in polovica za S. N. Dom, se pričakuje od strani občinstva obilne udeležbe. Vstopnina 75c, otroci do 14. leta prosti le v spremstvo starišev. OVBOTL s = s s 83 umnim l lila i Ir i/ C iUji BKfaLLlif \ I lil li f i mP i/ \ Lil jn fjtrjatJMi r r r r ž ♦vi r^Ai r?*^ rjj^vTjg^ijjj^vj^^ rPa^^rž^i rT^ir (Severov Neopravičena relacija med krono in denarjem. Poročova lec lista "Berliner Tagblatt" poroča o vtisih, ki jih je dobil v Beogradu. Mesto je potalo neobičajno živahno. V mestu se vidi mnogo tujcev; ne le Francozov in Angležev marveč tudi Amerikancev, ki vedo, koliko naravnih in neizrabljenih bogastev ima Jugo slavija. V mestu je tudi mnogo ruskih beguncev, ki jim pa življenje ni posebno prijetno z ozirom na nizko stanje rublja. Ljudstvo govori o mestu da je "najdražje na svetu". V nekaterem pogledu imajo plačati za noč 200 do 300 dinarjev. Ne manjka ne likerjev tie vina niti fine turške kave, kar je pa tukaj neizmerno dražje nego v Zagrebu ali v Ljubljani. Kar velja na Hrvatskem in v Sloveniji krono, to velja tukaj en dinar, ki popolnoma po krivici velja štirikrat več kot ena krona. Komunisti v Dalmaciji. Na železniški postaji v Metkovi-ču je bil aretiran tajnik komunistične stranke v Dalmaciji Ljubomir Maksimovič, vračajoč se iz agitacijskega potovanja po Hrvatski, Bosni, Hercegovini in južni Dal maciji. Ko so ga preiskali, so našli pri njem spise, ki pričajo o zvezi dalmatinskih komunistov z Italijani. Aretirani so bili v Splitu tudi voditelji komunistov, ki se bodo zagovarjali pred vojnim sodom. Prostori Delavskega doma so zapečateni in ustavljeno je delovanje vseh političnih komunističnih organizacij. Načrt Edvarda VII. za rešitev jugoslovenskega problema. "11 Piccolo dela Sera'* priobčuje memoare bivšega adjutanta cesarja Frana Josipa, barona Marguttija. V teh memoarih je Margutti zabeležil tudi tole: Meseca septembra leta 1903. je angleški kralj Edvard Vil. po-setil cesarja Frana Josipa na Dunaju. Edvard VII. se je trudil, da bi pridobil starega cesarja za to, da bi se osvobodil spon, ki so ga vezale z Nemčijo. Pri tej priliki je Edvard VII. nasvetoval cesarju, naj bi slavjansko vpra šanje rešil na ta način, da bi pod habsburškim-žezlom zje-dinil vse Jugoslovene. Kralj, Edvard je naglašal, da bi se dali za ta načrt pridobiti tudi razni srbski državniki in politiki. Ta predlog je stavil Edvard VII. zaradi tega, ker je vedel, da bi se zunanja politika avstro-ogrske monarhije spremenila v tistem trenutku, ko bi se izvedel njegov načrt. Slavjanski narodi bi prišli v državi do večine in dualizem, uveljavljen leta !867., bi bil pokopan in bi moral napraviti prostor novi državni obliki: trializmu ali federalizmu. To bi imelo za nujno posledieo, da bi se odpovedala zveza z Nemčijo, katero so podpirali samo Nemci in Madžari. S tem bi se Avstro-Ogrska avtomatično približala zapadniiff državam, predvsem pa An-glež-ki. Ta načrt kralja Edvard je bil za one čase nad vse smel, toda nudil bi edino jamstvo za dolgotrajni obstanek habsburške monarhije. Baron Margutti ne omenja, kakšno stališče je zavzel napram temu načrtu Fran Josip, nagla ša samo, da je izvedbo tega načrta preprečil takratni minister zunanjih del grof Go-luhowski, ki se ni mogel nav dušiti za takšne smele načrte. Angleški parlament o avstrijskem problemu. Iz Londona poročajo: V debati v zgornji zbornici pri drugem čitanju mirovne pogodbe z Avstro-Ogrsko je izjavil lor Bryce obžalovanje, da je v mirovni pogodbi mnogo odredb, ki ne odgovarjajo modri politiki. Smatra, da so kompenzacije, ki so dovoljene Srbiji,' prevelike ter upa da bo zveza narodov popravila neke pogreške v pogodbi in tako odpravila nove vzroke za vojno. Newton obžaluje, da je Bolgarija izšla tako poceni, napada protekcijsko politiko novonastalih držav in upa, da bo vpliv zaveznikov pospeševal idejo njihove razorožitve in gospodarskega edinstva. Karakterizira vfa-dno politiko napram centralnim državam kot modro in pravično. Bukmaster omenja 240.000 avstrijskih Tiroleev pod italijanskim gospod-stvom ter se iskreno nadeja, da se bodo v kratkem času storili koraki, da bi se to stanje popravilo. Odgovarjajoč interpelantom je minister Milner izvajal, da mirovna pogodba še ni dogotovljena, da pa kritika stvari povečava. Ako se pri določevanju tirolskih meja etnografska načela niso uvaževala, se je to zgodilo vsled strategičnih potreb Italije. Kar se tiče pripombe, da se je ta strate-gična meja določila proti bedni in mali Avstriji s 7 do 8 milijoni prebivalcev, je itak znano, da lahko iz nje nasta ne pozneje silna Nemčija s 60 do 70 milijoni prebivalci. To je v bodočnosti popolnoma mogoče ter ima Italija vsled tega pravico, da zahte va zaščito proti tevtonškirfi valovom. Na koncu govora je izjavil, da oni, ki so to pogodbo ustvarjali, niso odstopili od načel pravice in človečnosti. Zakonski predlog je bil sprejet v drugem in tretjem branju. "Naprej" piše, da se je streljalo, kakor zatrjujejo ne kateri ljudje, iz Leonišča ali pa.jz gluhonemnice. Kako prideta ta dva humana zavoda do tega, da ju dolže kar tako meni nič tebi nič takega dejanja, mi ne gre v glavo. Kdo pa naj bi bil streljal n. pr. iz gluhonemnice, ali morda gluhonemi otroci, ki še nikoli niso imeli orožja v roki/ aH kdo vendar, dejte! ? — Pri nas smo imeli ob nesrečnem dogodku pouk in nismo sploh vedeli, kaj se godi na ulici, dokler nismo začitli strelov. Ni pa izključeno, da je priletela kaka kroglja od streljena vfzrak v smeri zavoda, se je bržčas odbila na visokem zidu in Je padla na cesto. To sklepamo iz tega, ker je priletela tudi v dekliško spalnico v II. nadstropju, prebila dve šipi in obtičala v nasprotni steni. Na vsak način se je treba poprej prepričati, koliko je resnice na takih govorieah, preden se spravlja stvar, ki utegne več škodovati nego hasniti, v javnost. — Grm. Fr., ravnatelj. Goreč oznanjevalee boljše-viškega evangelija je prožni mojster Mozetič. Ker se je boljševiški naklep v soboto tako klavrno ponesrečil, pretaka sedaj grenke solze in kliče ogenj in žveplo na "bar barsko Jugoslavijo''. Posetil je italijanskega delegata, da si izposluje dovoljenje za po-vratek v zasedeno ozemlje. Obrniti hoče hrbet Jugoslaviji, ki je tako "nekulturna", da neče trpeti, da bi pri njej Šla v klasje boljševiška pšenica. Srečno pot! Zanimiva razprava se je vršila pred okrajnim sodiščem. Znani komunist Nino Furlan, ki je pred meseci jel izdajati boljševiško glasilo "Bakljo", toži radi žaljenja časti bivšega poverjenika Albina Prepeluha. Za svedo-ka je bil Zaslišan med drugim tudi ing. Štebi. Razprava je bila odgodena. K tej zanimi-obravnavi se še povrnemo, j Aretacija tatinske družbe. Zadnje čase so se pojavljali \v ljubljanski okolici številni drzni vlomi in tatvine. Okolica je imela prav strah pred neko vlomilsko družbo, katere niso mogli izslediti. Družba je bila zelo drzna, v ne-t kaj tednih je vlomila pri trgovcu I. Pintarju v Šiški, dalje pri Agnoli na Glincah in slednjič pri Steinerju na Ope karski cesti. Družba ni imela j stalnega bivališča, klatila in vala je po raznih okoli-čanskih Supah in senikih. Na šišenskem hribu pa so imeli izkopan brlog, kamor so zakopavali razne ukradene stvari. Organom kolodvorske policijske ekspoziture se je posrečilo izslediti ta brlog. Tam so našli razne predmete tudi dva litra ruma. Slednjič so prijeli trojico te družbe in sicer: Josipino in Antona Ju-riča iz Pečnika ter Petra Primca iz Dola. Slednja dva sta znana kot stara vojaka dezerterja, ki sta se ves čas vojne bavila s tatvinami ter se skrivala pred oblastmi. — Kako drzna je bila ta družba in kakšen strah so okoličan-ski kmetje imeli pred temi vlomilci, kaže dejstvo, da so se posestniki na Ježici kar oddahnili, ko so čuli, da so pod ključem. Peter Prime je nedavno nekemu kmetu . v Biščah pri Domžalah odnesel 60 kg mihega mesa in 50 kg prekajene slanine. Dfenarne pošiljatve za Sibirijo se ne sprejemajo več. Ameriški Rudeči Križ naznanja, da ne bo sprejemal nadaljnih denarnih pošilja-tev denarja za vojne ujetnike v Sibiriji s strani prijateljev in sorodnikov v Ameriki. Ob enem se je pričela kampanja za nabiranje $3.000.000 za splošno repatriacijo vojnih ujetnikov bivše avstro-ogrske vojske, ki se še vedno nahajajo v Sibiriji. Nestalne razmere v Sibiriji so prisilile Ameriški Rudeči Križ, da je skrčil svoje osobje v tej deželi hitrejše, kakor je bilo nameravano, in mu ni mogoče vsled omejne-ga števila svojega osobja preskrbovati dostavljenje denar. Upati je, da s pomočjo skupne akcije raznih pripo-možnih organizacij, ki delajo na načrtu splošne repatriaci-je vseh ujetnikov, se bo kmalu posrečila povrnitev v domovino tudi onih ujetnikov, ki imajo prijatelje in sorodnike v Ameriki. Pet ameriških transportnih ladij čaka le na vest, da je bila nabrana zadostna svota, da morejo vkrcati vojne ujetnike. ..Prijatelji in sorodniki vninlh tifpfnikov ki ŽelilO vojn m ujetnikov, ki ^gujv prispevati k repatriaciji more jo poslati svoje darove novemu odboru relief organizacij in cerkva, ki je prevzel to delo; odborov blagajnik je Samuel Welldon, First National BŽnk, New York City. Ves denar nabran se bo vpo-rabil za povrnitev teh vojnih ujetnikov- v njihovo domovino. — V nekem tuk. angleškem listu smo čitali sledeči oglas: "Spodaj podpisani, Martin W. Hoag, naznanjam s tem občinstvu, da nikakor nisem odgovoren za dolgove, katere naredi moja žena, Elisa beth Hoag, in izjavljam, da dolgov jaz ne bom za njo plačeval. — Takoj za temi vrsticami pa je bilo tiskano: "Spodaj podpisana, Elisabeth Hoag, naznanjam slavnemu občinstvu, da moj mož, Martin Hoag, še nikdar nobenega računa plačal ni, torej upam, da jih tudi sedaj ne bo, ko sem šla od njega. Elisabeth Hoag. — Ta dva se dobro poznata eden druzega. — Mesto Cleveland bo naprosilo John D. Rockefeller-ja, da daruje svoje posestvo na Forest Hill mestu, ki bo porabilo svet za park. Ročke feller je že enkrat daroval Clevelandu 85 akrov zemlje za park, in menda bo tudi zdaj "mehkega srca'*. Njego poslopje, na Forest Hill, kjer je Rockefeller najraje živel, je pred dvema letoma pogorelo, in odtedaj ni pustil več zidati. — Petcentna vožnja, kakor jo imamo sedaj na cestni železnici je dovolj velika, da pokrije vse stroške kompani je, se je izjavila mestna komi sija, ki je preiskala položaj Kompanija je nekaj časa trdila, da petcentna vožnja ne bo zadostovala, ko so uslužbenci dobili povečano plačo, toda do septembra meseca za dostuje.'Prej smo imeli štiri-centno vožnjo. — Pisma imajo v našem u-redništvu Valentin Pakiž in Jakob l&movac. — Cenalcrompirju se je zni žala za 50c. pri bušlju. Ali veste? Da smo mi v zvezi z vsemi večjimi bankami v JUGOSLAVIJI? Da mi pošiljamo denar v te dežele po najnižjih dnevnih cenah in garantiramo vas denar. The Lorain St. Savings i Trust Co. Vogal Lorain St. in Fulton Rd. Kapital $200.000. Preostanek $206.016.30 PIKNIK! PIKNIK! PIKNIK! KI GA PRIREDI DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) OB PRILIKI 25-LETNICE SVOJEGA DRUŠTVENEGA OBSTANKA NA JOS. KASTELČEVIH FARMAH, V NEDELJO, DNE 6. JUNUA, 1920. To društvo je eno njijutarejsih v naselbini la ravno sedaj obhaja 25-letnico. Cenjeno občinstvo je uljudno vabljeno na to prireditev, ki ima jako lep in zanimiv program: 1. Igra godba pod vodstvom bratov špehek. 2. Govor predsednice o obstoju društva. 3. Licitacija tajnih košaric, napolnjenih s samimi dobrotami. 4. Srečolov krasnih dobitkov, katerih je pa toliko, da bo prav vsak zadel, če ne drugače pa s palico. 5. Dirka najstarejših članic za zlat cekin. Ker je to prvi piknik vabi se cenjeno občinstvo da pohiti t pomladno z zelenjem duhtečo naravo. Za trudne nofe dobilo ae bo nekaj takeica. da bodo takoj pripravljene za plea. Tudi sa onemogle želodrke pravijo, da bo nekaj izvrstnega, potice in krofov bo pa kar jerbase in bob tudi ie cvete v lepi vrtni gredi, članice so pa prosene. da prinene vsaka en dobitek k sestri Perme na 1116 Norwood Rd. Vabijo se vsa ženska in mo&ka društva, da s nuni proslavijo aai 25-letni jubilej. # Za odbor dr. Srca Marije, (ato) Kidney and Liver Remedy (Severovo .zdravilo za obiati in jetra) pomagajo čudovito kot disinfektično sredstvo pri vnetju obiati in jeter, ako ima le teško odvajanje vode, imate bolečine pri odvajanju vode otekle noge ali bolečine v hrb tu. Cena je 75c in $1.25 ter 4 ali 5 centov vojnega davka. Dober liniment bi moral biti v vsaki hifti, vedno pj-i roki, da se rabi v slučajih nepričakovane nesreče, prask, poškodbe, napet ja in enakih boleati. Nafta lastna skušnja nam pravi, da ae vam splača imeti na rokah v vaši hiši od čaaa presku-šeno zdravilo, ki je vsepovsod poznano pod imenom Several Gothard Oil Severn's Rheumatic Remedy (Severovo zdravilo zoper re-vmatizem.) Se priporoča kot izvrstno zdravilo za zdravljenje revmatizma, kroničnega ali hudega, revmaitzma v mišicah ali sklepih, nevralgi-je, ki prihaja iz revmatizma, in pri boleznih, kier je oči-vidno, da je revmatizem vzrok trubla. Delufe jako hitroi Cena $1.25 in 5c vojnega davka. Severa'« Regulator znano in priljubljeno zdravilo za ženske in dekleta, ki trpijo na nerednostih in bolestih ki so lastne temu spolu. Daje nove moči in živahnosti ■ ter odstrani bolečino. Pravi pri-jateeelj trpečih žensk, regulator vašega sistema. Cena je $1.25 in 5c davka. (Severovo Gothardsko olje). Ono je skazalo svojo uspešnost pri zdravljenju revmatičnih neprilik, pri odpravi napetja, pri olajšanju bolečin in krčov, in v enakih bolestih, kjer se navadno potrebuje liniment. Uspehi tega zdravila so vselej točno in trajajoči. Poskusite eno steklenico tega zdravila pri prihodnji priliki. Cene so 30 in 60c, in dva aH tri centa vojnega davka. Severova družinska zdravila se dobijo po vseh lekarnah, če jih ne morete dobiti naročite jih od nas W. F. Seven Co. Cedar Rapids la. Severa's Nervoton / (Severov Nervoton). Kot naznanja ime je izvrstna tonika za cel živčni sistem, ki trpi na nervoznosti. Je zdravilo za slabe in utrujene živce. Se •priporoča pri zdravljenju, kadar ne morete spati, ste nervozni, opešani nemirni. Učinki trajajo. Cena $1.25 in 5c vojnega davka. Vodstvo tovarne The Euclid Foundry Company naznanja vsem Slovencem, osobito delničarjem, da se v nedeljo, dne 6. junija vrši velik shod na prostorih tovarne, Bliss Road in St. Clair Ave. Na ta dan se bo odstranila prva lopata zemlje na prostoru kjer bo v kratkem stala mogočna slovenska stavba, ki bo pričala, o zmožnosti in naprednosti našega naroda. Slovesen bo ta dan ne morda zato-, ker se bo postavil temelj novemu podjetju, to se dogaja v Ameriki vsak dan, ampak zato, ker to poslopje bo zrastlo z žulji slovenskega delavca, trpina, ki gre, svest svoje moči, naprej po poti napredka, ne oziraje se na desno ali levo. Previdno in počasi smo stopali dokler nismo prišli na varno podlogo, danes s ponosom rečemo, da smo na trdnem. Upamo, da bo svak, ki se količkaj zanima za naš napredek gotovo nas posetil na ta dan. Razvedrila bo dovolj, zato nam garantira obširen program. Zastopniki mesta, kakor tudi razni slovenski govorniki bodo povečali slovesnost dneva. Prostora je dovolj za vse Slovence in Slovenke v Clevelandu. Kar je pa najbolj važno je, da to bo zadnji dan podpisavanja delnic, to se pravi, dne šestega junija ob osmi uri zvečer se knjige za vpisovanje delničarjev uradno zaključijo. Torej kdor je čakal do zadnjega je istega pričakal, sedaj ne preostaja druzega nego odločiti se, ali ostati zunaj, ali priti notri. Začetek slavnosti bo ob dveh popoldne. Kdor bo prišel s karo naj vzame Dille Rd. karo na St. Clair Ave. s katero naj se pelje do konca, potem naj pa, ali hodi naprej po St. Clair Ave. ali naj pa se po-služi Bricel^iovga avtomobila. S spoštovanjem, The Euclid Foundry Company LEOPOLD KUŠLAN, tajnik BELVEDERE ODPLOVE15. MUL To je prvi parnik, ki ima ddvolj prostora za namenjeni do Trsta. Mi imamo še nekaj praz- nih prostorov. Ce nameravate iti sedaj v Evropo, vanf~svet\(jemo, da pridete v naš urad in si preskrbite tiket. v- x DRUŽINE PRIHAJAJO IZ EYROPE. Ali želite koga dobiti iz Evrope, iz stare domovine? Mi preskrbimo vse potrebno in postavno, da pridejo vaši dragi k vam v najkrajšem času. Sedaj je najboljša sezona za potovanje. Dajte, da vam zgotovi-mo listine, ,ki omogočijo vašim, da pridejo sem. Ztipnick & Company, POŠILJANJE DENARJA IN PRODAJA TIKETOV ZA VSE LINIJE. 6024 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Dr. RAY R. SMITH ZOBOZDRAVNIK \ E. 67th ST. & ST. CLAIR AVE. -» > w ~ a Jaz ne oglašam samo dobro zobozdravniško delo, am- v pak ga tudi garantiram za 10 LET. Vprašajte svoje prijatelje, Oni vam bodo povedali. Rabim slavnoznano "PERIDONTO" metodo za IZVLEČENJE zob brez bolečin. Delo dobi dekle, ki bi pomagala pri gospodinjstvu pri mali družini. Nič pranja. Dober dcpn za revno deklico. Vpraša se v uredništvu. (05) DEKLETA DOBIJO SLUŽBO za opč-riranje strojev na elektriko. čisto, stalno delo. Dobra plačn. Skušnja ni potrebna. Oglasite se 5. nadstropje, I P Sle 1242 W. 3rd M SOBA SE ODDA V NAJEM za 2 elektr. in kopališče. 1046 East Street. TRI SOBE S KOPALIŠČEM in se oddajo v najem. Vpraiajte na E. 49th St. ■■■■■■■B, jpppMBMmraHMHJHH I tif 1 » •) fi Vi i. \ % i'J;! "v> ^B^MMB iiIIi i- ■ .uM^^mMMmrm ***«.^mimii irmrrT Wf# CIIP 111i. i ii IMI ii/ I I%I u