Katarakte v otroštvu - smernice pri operativni terapiji
Pediatric cataract surgery

slovenski

2002

letnik 71, supl. 2

Izid zdravljenja   Katarakta   Katarakta, ekstrakcija   oftalmologija   otroci   Otrok   siva mrena

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. V prvem delu prispevka je opisana teoretična podlaga za operativno zdravljenje katarakt v otroštvu, v drugem pa predstavljene naše izkušnje pri različnih tehnikah operativnega zdravljenja. Metode. V študijo smo vključili 22 oči 19 otrok, ki so v letih 1998 do junija 2000 imeli primarno operacijo katarakte, opravil jo je isti kirurg. Izvzeti so bili otroci s tistimi sistemskimi boleznimi, ki povzročijo med drugim tudi ektopijo leč (Marfanov sindrom, hemocistinurija). Pri dveh otrocih je bila narejena lensektomija in zaradi pridruženih očesnih anomalij in bolezni intraokularne leče (IOL) ni bila vstavljena, ostala sta afaka. Pri 6 otrocih je zadnja kapsula ostala intaktna (vsi so bili starejši od 5 let). Pri 14 otrocih je bila narejena posteriorna kurvilinearna kapsuloreksa (PCCC), pri 1 brez anteriorne vitrektomije z ujetjem IOL. Pri 13 otrocih je bila narejena PCCC z anteriorno vitrektomijo, od tega pri 4 brez t.i. ujetja IOL in pri 9 z ujetjem IOL. Vstavljenih je bilo 17 IOL (15 Baush and Lomb Hydroview, totalni premer 12,50 mm ter 2 Alconovi AcrySof s totalnim premerom 13 mm). Rezultati. Do sekundarnefibroze je prišlo pri 2 afakih, pri 3 očeh z intaktno zadnjo kapsuloin pri 2, pri katerih je bila narejena PCCC. Razvoj sekundarne fibroze zadnje kapsule je bil edini pooperativni zaplet. Vidna ostrina se je najbolj izboljšala pri otrocih, ki so bili operirani zardi travmatske katarakte, najmanj pa pri tistih, ki so imeli pridružene očesne anomalije. Zaključki. Za dober vidni izvid so ključni tako zgodnja diagnoza in operativno zdravljenje kot ustrezno pooperativno vodenje korekcije rezidualne refrakcijske napake in ortoptično-pleoptično zdravljenje, ko je to potrebno.

10.04.2014