ras« il prasaikev. . ¿»»I/ .W SatMdâW, Maáaf» UoüAMf* * PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROÚNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnilkl in upravnilkl prodori i 1667 South Lawn dal« A v«. Of fleo of Publication: 2667 South LawndaU Aro. Telephon«, Kockwell 4W4 .tea« Cona Mato Jo H.OO •» OklNM UllMfe JuwiF U. INI. at «h* pMt-offlM tka AM ti OmM «(lUrai. lit*. CHICAGO. ILL.. TOREK. U. JULIJA (JULY 11). 193» Subscription 96.00 Yearly ftTKV.—nim uk K 13,1 AccopUno* for mailing at apocial r«to of poataga providod for *» aoottoa UM. Act of Oct. 6, 1S1T, authorised on Juno 14. 1911. usko zavlačevanje pogajanj itiska Evropo v vojno? Počasi se pojasnjujejo vzroki, zakaj razgovori glede sklenitve militarističnega in obrambnega pakta med Veliko Britanijo in Rusijo niso prinesli, nobenega rezultata. Mo-ikva zahteva nadaljnje koncesije, ker ne zaupa Chamberlainovi vladi 10. jul.—Oni, ki so lini, da sovjetska Rusija večjo nevarnost buržvazi-_ kapitalističnemu svetu ne-krbanrtvo in brutalnost na-Nemčije, so veseli, ker Britanija in Rusija de sklenili vojaške zveze. Ti ,, da slednja ne bo poteg-v takozvano mirovno fron-da ji bo pozneje pretil raz-kateremu bo sledila vojna kapitulacija. jševiki" in "demokratje" ne morejo zediniti. Slednji |jo, da Moskva zahteva ved-č, stavi nove pogoje, da se a i Nemčijo, da sploh ne skleniti pakta z Veliko ¡¡jo in da morda želi celo med Anglijo in Francijo strani ter nacijsko Nem-in fašistično Italijo na dru-Rusi odgovarjajo na te očit-da so takoj po Hitlerjevi iji Češke in Moravske i sklenitev pakta pro-sorjem, kar pa so demo-odklonile. Moskva zdaj va več, ker ne zaupa Cham-nu. Anglija in Francija sta naklonjeni fašizmu v Abesi-prodali sta špansko repu-generalu Francu, izdali in skušali usmeriti nacij-agresijo proti Rusiji gledali, ko je šla Japon-vojno, da podjarmi Kitaj-šele potem, ko sta spozna-aifresorji ogražajo njune ■ese, sta pričeli apelirati na tsko Rusijo za kooperacijo, ij bi ustavila Hitlerja in inija. etski diplomatje, ki se po-jo. da so realisti, še vedno , da so pripravljeni sode-ti z demokracijami, toda morajo dobiti prepričeval-e, da je Chamberlain politiko "pomirjenja" torjev na račun drugih in jiih driav. Takih dokazov »e ni, Moskva naglaša, da «Pij XII. ne bi sprejel Mus-nijeve sugestije, naj posre-« v sporu med Nemčijo in i»ko zaradi Gdanska, če ne dobil migljaja iz Londona. Britanija je na Hitlerje-«htevo takoj izročila češko ^ Nemčiji, Francija pa Španko generalu Francu. Sled-| b vedno prodaja železno ® Nemčiji, dočim se je An- * Kičela pogajati z Japon-likvidaciji spora, ki je napo razglasitvi blokade sn- koncesije v Tientainu, na J Kitajske. Obe sta tudi ** pritiskati na Poljsko in to, da ni poslala ostrega n«cijskemu senatu v JB"ku Mi militarizaciji svo-»n mesta. Vse to, pravijo je dokaz, da Chamber-** vlada *e ni opustila po-■ P°mirjenja" diktatorjev. ** * vedno naglašajo, da ■členitev takega miliUri-l*k*a. ki bi likvidiral poltko. Neznst-l V ii'^ Sklanjajo, čeprav , Britanija in Fran- * da hočejo provoci- « naj bi rezultlrala faiirma. , ",V da možje ^^¡i!^?1 in . /«"'Mt.gajo vojno, oni * 7 l*kt, ki bo v resnici ugotovil mir. b* ^ im,li4ke države in KsT nj,'t',ko unijo. fctaJ: *apietens, ker tj da bi Pran. s, ,mtla w>Jaški pakt _ * udJ^, Francija bi i^br, » , tudi 1 wrand- 1» k« 1°,ult ""tial» s.1! ^ bl »»»^aJala « SNOpitj« pit« Nove regulacije relifne uprave Stavke pri projektih WPA se sinjo Chicago, 10. apr. — Leo M. Lyons, načelnik relifne administracije v Chicagu in tajnik državne relifne komisije, je uveljavil nove regulacije glede nakazovanja podpore. Ena je, da vsaka za delo sposobna oseba ne more prejemati podpore, če noče sprejeti dela. Druga regulacija je v soglasju z zakonom, ki je bil sprejet v državni zbornici in določa, da mora vsaka oseba stanovati v Illinoisu najmanj tri leta predno je upravičena do podpore. Governer Homer še ni podpisal zakona. Lyons je dejal, da se atrinja s sugestijo O. E. Hewitta, komisarja javnih del, glede zaposlitve sposobnih oseb, ki prejemajo podporo, v parkih In kopališčih za plačo 60c na uro. Izmed 197,000 ljudi, ki zdaj prejemajo podporo, opravlja različna dela le okrog 9000 oseb, dasi je da je &M0Q sposobnih delo. F. C. Harrington, načelnik administracije WPA, bo prišel v Chicago v sredo, kjer se bo sestal z direktorji državnih relif-nih administracij. Na sestanku bo razprava o stavkah unijskih delavcev pri relifnlh projektih. V stavki je zavojevanih od 130,-000 do 150,000 delavcev po vsej Ameriki. Ti so šli v boj v znak protesta proti podaljšanju delovnih ur brez zvišanja plače. "Arijsk?' delavci ne marajo Udov Berlin, 10. jul. — "Arijski" delavci so se uprli in naznanili, da ne bodo delali z Židi pri gradnji nekega projekta v Berlinu. Veliko število Židov, med temi zdravniki in odvetniki, ki ne smejo izvrševati svojega pokli ca, je bilo uposlenih pri podiranju starih hiš in gradnji novih. Na podlagi pravkar uveljavljene odredbe, morajo vsi židje nemškega porekla, ki živijo v Nemčiji, postati člani Splošne židovske zveze, ki je bila ustanovljena, da poveča Izseljevanje Židov. Nad ji zbirajo denar za Hitlerja Buenos Aires, Argentina, 10. jul. — Nemški naciji v Argentini so pričeli zbirati sklad, da kupijo zlato krono, katero bodo podarili Hitlerju. Tako poroča tukajšnji list Critica. Krono, ki bo sličila onim, ki so jih nosili tevtonski cesarji v srednjem veku. bodo poklonili Hitlerju kot znak lojalnosti. Japonske operacije ob Mongoliji Japonci razžalili angleškega častnika Sanghaj. 10. jul. — Japonski armadni zbor se pripravlja na ofenzivo, da požene 2000 ruskih in mongolskih vojakov s teritorija ob reki Kalki, kjer je meja med Mandžurijo in Zunanjo Mongolio. Ti vojaki so ostanki o-borožene sile, ki še brani sredino fronte, kjer so se v zadnjih dneh vršile vroče bitke. Rusi in Mongolci" držijo tri-kot ozemlja med dvema rekama in so dobro oboroženi. Poleg drugega orožja imajo tudi težke topove. Dva mostova čez reko Kalko sta bila uničena v topniškem bombardiranju. Ttatain, Kitajska, 10. jul.— Napeti odnošaji med Japonsko In Anglijo, ki jih je izzvala japonska blokada angleške koncesije v tem mestu, so se poslabšali, ko poveljnik japonske armade v Tientsinu ni hotel sprejeti povljnika angleških čet v Hongkongu, ki je prišel sem, da konferira z Japonci. Angleški general Arthur E. Grassett je hotel govoriti z japonskim generalom Homnom, U pa gs ni hotel sprejeti. Grassett Je prišel sem z namenom, da* Se pogaja z Japonci glede preklica blokade in likvidacije konflikta. Italijanške avtoritete nastopile proti iidom Milan, Italija, 10. jul. — Tukajšnje sodišče je obsodilo 22 Židov v zapor in plačitev denarne kazni na obtožbo kršenja rasnih zakonov, ki so bili uveljavljeni v zadnjem novembru. Spoznani so bili za krive, da niso prijavili svojega židovskega porekla oblastem. Pred sodišče bo prišlo nadaljnjih dvesto Židov, ki so obtoženi istega prestopka. Katoliški škof na shodu unije CIO Organiziranje klavniških delavcev v Chicagu * Chicago. 10. jul. — Rev. Bernard J. Sheil, katoliški škof in vikar Čikaške nad^kofije, bo o-tvoril z molitvijo masni shod unije klavniških delavcev (C. I. O.) 16. julija, ki je bil sklican z namenom, da unija prisili štiri velike klavniške družbe v kolektivno pogajaftje z njo. Glavni govornik na shodu bo John L. Lewis, predsednik Kongresa industrijskih organizacij. Dalje bosta govorila Herbert March, pokrajinski direktor or-ganizatoričnega odbora klavniških delavcev, in Henry Johnson, zamorec in pomožni direktor. Oba sta komunista po izjavi voditeljev Ameriške delavske federacije, ki trdijo, da CIO dominirajo rdečkarji. Škot Sheil je načelnik, March pa član sveta sosedstva v klav-niškem distriktu. V tem svetu je tudi več katoliških duhovnov, ki so pedavno še vodili boj proti organizatoriČni kampanji u-nije CIO, ker so v vodstvu komunisti. Masnemu shodu bo sledila splošna konferenca voditeljev unij klavniških delavcev. Možnost je, da bo konferenci sledil oklic stavke proti štirim klavni-škim kompanijam. Te so Armour, Swift, Wilson in Cudahy. "V duhu demokratičnega razumevanja sem sprejel povabilo organ izatoričSega odbora, da otvorim masni ¿hod unije CIO z molitvijo," je rekel škof ähtil. "V resnici sem vesel, ker bom navzoč na snodu orgs nizi ranih klavniikih delavcev, ki predstavljajo velik del ameriškega delavstva." Voditelji unije CIO trdijo, da je izmed 123,000 delavcev, ki so uposleni v vseh ameriških klavnicah, že 87,000 organiziranih. TIROLSKI NEMCI PRED VAŽNO ODLOČITVIJO Kmetje in trgovci razburjeni ČASOPISJE MOLČI O DOGOVORU Avstralija jači svojo . obrambno silo Melbourne, Avstralija, 10, jul. — Premier Robert G. Men-zies je naznanil, da bo Avstralija potrošila $149,760,000 za o-jačanje svoje obrambne sile v tem letu. Preteklo leto je potrošila v te svrhe $61,000,000. Ho liano, Italija. 10. jul. ~ Okrog 160,000 tirolskih Nemcev se bo moralo v prihodnjih treh mesecih odločiti, ali se izselijo v Nemčijo ali pa ostanejo še nadalje tu in prepuste svoje otroke poitalijančenju. V legalnem smislu so Že Italijani, odkar je bila podpisana sent-žermanska pogodba, ko je Italija dobila Južno Tirolsko, ki Je bila del avstro-ogrskega cesarstva, kot plen po končani svetovni vojni. Po telesni sestavi, jeziku in obleki so še vedno Nemci kakor so bili njih predniki že stoletja. Odločitev, ali se izselijo ali ostanejo, jim je bila vsiljena na podlagi dogovora, ki je bil v načelu dosežen med Italijo In Nemčijo zadnji teden. Vprašanje izseljevanja, izročitve lastnine in drugi detajli bodo urejeni pozneje. Tukajšnji naciji pravijo, da bo moralo 8000 Nemcev, ki niso italijanski državljani, zapustili obmejne kraje. Večina teh se bo najbrže vrnila v Nemčijo, dasi lahko gredo v druge italijanske kraje. Poleg teh bo morda Italijanska vlada izgnala iz obmejnih krajev svoje dr-žavljanje nemškega porekla, katerih politično naziranje ni v akladju ■ fašizmom. Koliko ljudi bo eventualno izgnanih Iz obmejnih krajev, nI snano. Med kmeti in trgovci je nastalo razburjenje, ko so »e pričele širiti govorice, da bodo morali vsi Nemci zapustiti južno Tirolsko. Časopisje o tem molči, dočim uradni krogi trdijo, da se bodo morali izseliti le nemški državljani v smislu sklenjenega dogovora. Okrog 160,000 prebivalcev se bo moralo odločiti. Njih otroci govorijo italijansko v šolah, doma pa nemško. Mnenje prevladuje, da bo večina, zlasti oni, ki imajo posestva in premoženja, ostala in živela pod fašistično vlado v Italiji. Domače vesti Vesti 1« KanMisa Pittsburgh, Kans. — V blii-njem Flemingu je 3. julija umrl Jos. Zupan, star 68 let in rojen v Lokah pri Zagorju ob Savi, Podlegel je komplikacijam, ki so nastale po o)>eraciji na vnetem alepiču. V Ameriki je bil 33 let in tu zapušča ženo, tri sinove in šest hčera, ki so vsi člani SNPJ, Kakor je bil on sam dolgo l«t član in trfagajnik društva 30 SNPJ. — V Kempi št. 42 blizu Hcam-mona je , umrl Anton Mihelič, atar 73 let in rojen nekje v Beli Krajini. Bil je eden izmed naših pionirjev v Kansasu in tu zapušča aina in hčer. (Pogrelia obeh omenjenih pokojnikov je oskrbela slovenska pogrebna zadruga iz Frontenaca). — V Flemingu je 3. julija utonila Flo-renče Molka, atars 23 let In rojena v Ameriki, ki se je nahajala na počitnicah pri očetu. Bila je članica društvu 30 SNPJ in zapušča očeta, brata In dve sestri. — Josephine Jazbec je pred nekaj dnevi skočila skoii okno 17. nadstropja hotela Continental v Kansas Cityju in bila je na meatu mrtva. Stara Je bila 28 let in rojena v Ameriki. 8 sestro vred je bila tamkaj na obisku sa nekaj časa. Pred nekaj leti je živela v Chicagu, kjer Je doživela hudo nesrečo. Padla je s postaje pod vlak nad ulične železnice In isgubils nogo ter Je bila drugsče težko poškodovana. Od Ukrst ni bils več nikoli sdrs-vs. V Plttsburgu zApuščs mater in sestro, drugje pa dva brsts in še eno sestro. Bila je članica društva 609 SNPJ. Novice Iz Penne V bolnišnici v Lswlatownu, Ceika univerza pod nacijsko kontrolo Praga, 10. Jul. — Češka univerza v Pragi je dobila nacij-skega komisarja. Rektor univerze je bil poslan v pokoj in njegovo mesto bo prevzel Ru dolf Jung, direktor nacijske organizacije. Jung Je izjavil, "da hoče Hitler vzgojiti novo gene-racljo v smislu nacijakih načel." da se Moakvs pogsjs z Berlinom glede sklenitve trgovinskegs pakta in eslo namiguje, da s« Stalin ne bo pridružil "mirov-ni" fronti, ki Jo snujeta Velika Britanija in Francija. Pa., je zadnje dni umrl Frsnk ^ g^mn() Mestek iz Yeagertowna, star 66 let In rojen v Robu pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Zapušča ženo, «Ins in hčer, ki so vai čls ni SNPJ, kakor je bil on sam pri št. 394 v Oskmondu; dalje zapušča sestro v Sprlngfleldu, III,, v Starem kraju pa tri brate in sestro.—-V McKees Rocksu js pred kratkim umrla Terezije Cerkes, stsra 43 let in doma is Krškega pri Matuljah na Pri morakem. Bila Je članica druš tva 210 SNPJ in zapušča mota in tri sinove, v stsrem krsju pa sestro. — Istotam Je 4. t. m. u mrl Tom BudJan, star 68 let In doma od Koprivnice. Bil Je Član društva 210 SNPJ,—An na Krs-vanja iz Yukons, Ps., članica društva 117 8NPJ, Je prejela žalostno vest, ds je v Soči pri Bovcu na Primorskem umrls njena mati Frančiška Kravanja v starosti H4 let. V Ameriki za pušfa dve hčeri In sestro, v sta rem kraju pa hčer In sestro.— Ponovno poročilo iz Hygana, Pa. J Poročili so se Charles Kaučič le .Hygana In Margareta ftubic ir Presta, dalje Julij Usjsk in Ma ry Ursltz tudi iz Hygana, tretji par Jakob In Maníes Peternel Iz Meadowlandss, Pa. Oba para iz Hygana sta včlanjena pri HNPJ Veni z zapada Kemmerer, Wyo. — Joaeph HedeJ Iz Kemm^rerja, ki Je že fiet let nameščen pri Haf«wsy Co„ Je bil zadnje dni premeščen iz Ogdena, Utah, v Kly, Nevada. V Ogdenu j«* »lu*ll zadnjih Ifl meaecev. Wall Hirtel Je «daril f ***** CNarUal Pomanjkanje delavcev v Nemčiji Berlin, 10. Jul. — Nemčija ima opraviti s problemom žetve in pospravljanja pridelkov za radi pomanjkanja |ioljt*d«d»kih delavcev. Okrog «00,000 MJ skih delavcev, ki *o prejšnja Ista prišli v Nemčijo in dobili de lo na | sil ju, let on tw bo, Nscij »ka Nemčija nima delavske re terve, odkar je začola graditi vojno mašino. Danes Je 21, 640,000 delavcev u|x>«lenih ' vojnih in drugih induatrljah in to Je vzrok, ds nima dovolj mo čl za delo na polju. nacuiv gdansku prisegli uda-nost hitlerju Gibanje nemškega vojaštva ob poljski meji VA2NI RAZGOVORI V LONDONU (Uanak. 10. jul. — NsciJI so na dveh maanih ahodih izzivali Poljsko in svečano obljubili lojalnost diktatorju Hitlerju in da mu bodo aledili, kamor Jih bo vodil. Shodov se je udeležilo več tisoč ljudi in med množico Je bilo veliko število Hitlerjevih rujavoarajčnlkov. Glavni govornik je bil Albert Foerster, vodja dlstrlktne nacijske organizacije , V avojem govoru je napovedal, da bo Hitler kmalu osvobodil Gdansk. On je silno udrihal po Poljskih in Jih obdolžil, da kopičijo orožje v VVestorpluttu, na zapadnem obrežju pristanišča v Gdanaku.. Foerater Je prej govoril v O-livu, mestecu ob Baltiškem morju. V avojem govoru je opozarjal Poljake, ds js Gdsnsk pripravljen na obrambo proti vsski agresiji z njihove atrsnl. Njegove besede so nsclji navdušeno pozdravili kakor tudi napade ns Veliko Britsnljo, ki Je ob-ljubila pomoč Poljski, če Ji bo pretila nevarnost nacijske agresije, VsrAaiva, Poljska. 10, Jul. — Sem prihajajoča poročila javljajo gibanje nemških čet ob meji med Poljsko in bivšo češkoslovaško republiko. Koliko vojakov se še nahaja v obmejnih krajih, Nemci so zsčell postavljati ogrsje iz bodeče žice v bližini poljske meje. Vest dslje prsvl, da prihajajo velike zsloge oroft-Js In bojnega materials ns nsm-ško ozemlje na drugi atrsnl meje. Paul Zynda, poljski železničar, Je bil na|isden In allovito pretepen v Gdanaku po skupini nacljev. l/ondon, 10, Jul. — Grof Edvard Kaczynskl, poljski posls-nik, se je včersj vrnil v London Iz Varšave. Danea bo konferlrsl g angleškimi državniki o evropski situaciji In položaju v Gdanaku. Tu poročajo, ds bo obiskal zunanjega mlnlstrs Hsllfszs In prsmierja Chamberlalna. Slednji Is i danes |m>dal v psrlsmen-tu deklaracijo o svoji politiki napram Poljski In drugim držs-vsm, katerim Je Anglija obljubila pomoč. Naciji pognali nune iz bolnišnic Zapiranje iol se nadaljuje Dunaj, 10. jul. — Izseljevanju nun iz Avstrije, ki se je pričelo, ko Je prišla |iod Hitlerjevo o-blast, In zapiranju katoliških M, se Je pridružil drug val. Naciji ho /dnj začeli Izganjati nune iz lioliilšnic. Prva, iz katere so bile nune izgnane, je bolnišnica l I.«#W «s4 CUmrv IIM p«r förmig m aoaatriss •* psr yssr. i. . ..|.m) Ig MMfO^flklll «laafcav m m rrstei« Hokopisl litera m • sssmm («rttes. porasti. «ruw, pssni H4.J ss rroaj« pošiljatelju to V slsteju, «s Iß pri Mil paéteía». A4 v« rt lates rstei «• s*r«msst. gaiMSrl»* OÍ SMMSSSSl-HllÍM It4 «Molirlud artislaa will »ot k« rat ur »te. Otear BMOWsfipte. s ark m storUs. playa, posms, ate., will ka ratera«« wir whaa aacowpaaiad kjr sail- Naator aa rss. kar lau aUafc • i'ko sv kt a 1417-4» Sa. La»a4al« Ate, tkirsfs, lUteols MKMSCK OS TMS rCDSKATBO toteas v aklsvato «« prl«sr (Ja* St. ISMI. Mates« poasaal. 4a to • rsMstte to praroteaao. 4a M Japonsko-ruski "incident" Cikaški liberalni dnevnik Daily Times je zadnji petek konstatiral, da je japonsko-sovjetska "afera" ali "incident" — vojna to ni. kajti v zadnjih letih so vojne prenehale! — ob meji Mongolije in Mandžurije najznamenitejša stvar te vrste v vsej zgodovini. List primerja poročila s sovjetske in japonske strani o tem "incidentu" In zaključuje sledeče: "Kolikor moremo izračunati iz "uradnih počeli" na obeh straneh, je bila tamkaj polovica bojnih letal vsega sveta sestreljena na tla. nobena stran pa ni izgubila niti enega letala! Japonci so vsak dan uničili od 150 do 500 ruskih letal, sami pa niso izgubili niti enega letala, dočlm so Kusi ali Mongolci, ali kdorkoli je te na mongolski fronti, dnevno uničili približno enako število jsismsklh letal, sami pa niso izgubili niti anega letala! Oni vojaški modrijani, ki so tako napoto o|>azovali civilno vojno ua španskem, ceš da se bodo fesa naučili. no le tratili čas. Japonski in sovjetski stro-kovnjski so iznašli popolnoma novo tehniko. .." Politični manevri Glasovi iz naselbin Dve leti japonskega klanja Zadnje dni sta pretekli dve krvavi leti japonske vojne na Kitajskem. Ta vojna sicer ni bila nikdar uradno napovedana in japonski milltaristi, ki vodijo to vojno, Je še danes nočejo priznati; pri njih je vae to, kar že dve leti počenjajo na Kitajskem — "incident" ali dogodek. Kljub temu, da japonski milltaristi svojega klanja Kitajcev nimajo za vojno, so od 6. Julija 1987 s svojimi bombami iz letal, kroglami in bajoneti pobili in poklali nekaj čez dva milijona kitajskih revežev. Naj se to gnusno početje imenuje kakor hoče v jeziku rafiniranih hinavcev, fakt je. da ni to nič drugega kot barbarsko klanje ljudi, ki nočejo od Japoncev ničesar kot mir. Dve leti Japonci morijo in pustošijo na Kitajskem, toda Kitajcev še niso ugnali, kitajskega odpora še niso štrli. Res je, da so japonski militaristični gangeži v tem času ustrahovali do neke meje tretjino Kitajske z glavnimi pristaniščnimi mesti, ampak to pridobitev so drago plačali s krvnimi izgubami in ekonomskimi žrtvami — in Še vedno plačujejo. "Incident" stane Japonsko štiri milijone dolarjev dnevno in japonsko gospodarstvo doma je že tako na slabem, da je polom neizogiben. Vojaška kamarila v Toklju, ki se imenuje japonska vlada ln katera vodi "incident" na Kitajskem, pa ne odneha in neprestano navija davčne vijake in izstiskava, kar more še iztisniti iz mizernega japonskega ljudstva samo zato, da se "incident" lahko nadaljuje. Kam to pelje, kam to vodi, je lahko videti. Pobesneli japonski milltaristi morda ustrahujejo v enem letu ali dveh — zlasti, če jim bo Amerika Še nadalje tako dobro pomagala kot jim je doslej s potrebnim materialom — vso Kitajsko, ampak to Še iz daleč ne bo pomenilo, da je Kitajska premagana. Da bi Japonci kdaj docela prežvečili in popolnoma stri! 500 milijonov Kitajcev, je nemogoče! Japonski milltaristi bodo imeli na svojih ramah "Incident" dolga desetletja, končno pa bodo namesto Kitajcev uničili — sebe. Afere In senzacije, ki jih ugsnjajo demokrat je in republikanci v kongresu zadnje čase. so le manever za volitve v prihodnjem.letu. Vsaka poteza, ki jo izigrava hurbonska demokratsko republikanska koalicija proti no-v««mu dealu. je dobro preračunana, da bo igrala ve^jo ali manjšo vlogo v prihajajoči volilni kampanji. Napad na Rotsieveltov valutni program je bil pot<*za te vrste. Boj okoli "nevtralnosti" — prava nevtralnosti niso Združene države še nikdar |ioznale — je droga histerična igra za orožje v volilni bitki. V tem vrtincu senza« ij je hit radnjr dni v senatu predložen nov an>**ndment za revizijo ustave, ki «toloča, da se vsak predsednik v bo-doto voli »amo za en ternnn trstih let To do-k*bo Imajo zdaj v Mehiki. Zagovorniki toga amendmenta ao pa toliko tankovestni, da so (Dal)* t «edaji koUai.) O pronta voh Herminie. Pa.—Slu v nos t i 35-letnice SNPJ se vrše tako po gosto, da je nemogoče vsem prisostvovati. Na 25. junija se je podpisani udeležil aiavnoeti Clairtonu, ampak je prišel tja, ko je bil program že končan. Drugi so mi povedali, da je bil izvrstno izveden. Br. Kumer da ga je izvrstno vodil in tudi govorniki so bili okey, prav tako so se odlikovali tudi pevski zbo ri. Poleg slovenskih govornikov je nastopil tudi župan mesta Clairtona, katerega so zelo hvalili, ker je govoril v prid organiziranemu delavstvu in za unije. On je bil sam odpuščen od dela radi unijskih aktivnosti in potem izvoljen za župana. Na dan neodvisnosti, 4. julija, nisem vedel, kam bi se podal, ker je bilo slavje na dveh krajih. Jack Dolenc, trgovec v Li-braryju, me je v Clairtonu vabil, naj pridem k njim, ampak zmagale so Ženske v Imperialu, kjer je društvo 106 praznovalo svojo 30-letnico. Čutil sem tudi, da bo tam več naročnin, ker v Libraryju sem bil par tednov prej. Jack je potem vseeno plačal oglas v M. G. Upam, da ne bo zameril, če nisem prišel tja in bo dal še za naprej. Kmalu bo prišel na vrsto Družinski koledar za 1M0. Tudi v Imperialu je bil dober program. Govorili so br. A. Cip-čič, predsednik federacije SNPJ, neki ierif, podpredsednik jedno-te A. Vidrfch iz Johnstowna in tudi podpisani je spregovoril nekaj besed v prid našim listom, čeprav ni bil na programu. Dober govor je napravil glavni govornik Fred A. Vider, gl. tajnik SNPJ. Govoril je seveda največ v korist jednoti, ampak neustrašeno je mrcvaril tudi za-peljlvce in nasprotnike jednote. Fred se menda zaveda, da so v manjšini, ali pa je tako srčen, da govori kot misli ne glede, ali njegovo izvajanje vsi odobravajo ali ne. Tako seveda delajo možje, ki verujejo v principe, čeprav morajo dostikrat trpeti posledice. Podpisanemu je to dobro znano, ker je moral sam skozi plamene. Tudi druge sotrudnike proslave je treba nekoliko pohvaliti. Br. Auguštln je izborno vodil program. Njegova hčerka Fran-ces, Jennie Oodisha in 8ylvia Zltko pa so izvrstno pele slovenske in angleške pesmice. Reče se lahko, da so fine pevke in a-ko bi šle na radiopostajo, bi žele veliko odobravanje. Obvladale so dobro tudi deklamacije. Zit-kova je deklamirala "Bratstva znak", Auguštlnova "K HO-let-nici društva", "Caliban in the Coal Mine" pa Julia PolAak. Vse tri so dobro rešile svoje naloge. Častni člani oziroma ustanovitelji društva pa niso hoteli govoriti; povedali so samo koliko let so starejši. Menda so se bali zavleči program. Tudi tonske v kuhinji so bile zelo zaposlene. Ampak najbolj so se ml dopadle one, ki so ponovile naročnino. Mrs. Perpar, hišnica, jo je ponovila na Prole-tarca. seveda sporazumno s Frankom, mrs. Jamnik je pa rekla, ko me je slišala reči, ako dobim Ae eno naročnino, da bom imel za vožnjo v oba kraja: "Ns, tukaj imaš še za Prosveto, da bo tudi nekaj za stroške, ker Zidanšek je itak bolan, naročnina pa je iztečena." Njen mož je bil tudi častni član na odru, to je soustanovitelj društva. Naročnine so mi dali še Zidar in Virant na Proletarca, trgovec Eržen iz lmperiala na Cankarjev Glasnik, John Cuk iz Oaklanda pa je naročil za $3 knjig. ' «Dopoldne, ko sem se ustavil v Moon Runu, so pa ponovili Proletarca trgovec L. Butja, Resnik in Kaučič. Torej sem bil zadovoljen s praznikom neodvisnosti. Dobil sem več naročnin v enem dnevu kot navadno ves teden. Se enkrat hvala vsem. Apeliram še na druge, naj upoštevajo vzgled teh naselbin. Anton Zoraik, 87. O proslavah in drugem Strabane, Pa. — Po zapadni Penni je pred par tedni vsak dan deževalo in je bilo prav hladno vreme. Ko to pišem, nas je zopet zajela neznosna vročina. To pa nas ne spravi v slabo voljo, da ne bi posečali razne proslave, katerih je v obilici v tem okrožju. V nedeljo dne 25. junija se nas je zbralo več tisoč članov in članic SNPJ in drugih simpati-čarjev in zavednih delavcev v prijaznem Shady parku v Clairtonu na proslavi 4. dneva SNPJ v zapadni Penni. Bila je ogromna manifestacija za pridobivanje novih članov in za publikacije SNPJ. Naše članstvo je ta dan manifestiralo lojalnost jednoti in njenim publikacijam. Naše članstvo v zapadni Penni je zopet pokazalo, kako visoko ceni .publikacije jednote, ker dobro ve, da je Prosveta, kakor tudi Mladinski List, izborno agitacij sko sredstvo za jednoto in obenem eden od najboljših glasnikov na polju delavskega časo-. pisja. Na 4. julija sem se pa »udeležil slavnosti 80-letnice društva 106 SNPJ v Imperialu. Tudi tam je bila velika udeležba, čeprav so se isti dan vršile še druge slavnosti. Tam je bilo predstavljenih še nekaj živečih ustanoviteljev društva, ki so izgledali še prave korenine. 30 let ni tako dolga doba za posamezno društvo, toda, ako upoštevamo okolščine in razmere, kakršne so takrat prevladovale v tej mali premogarski naselbini, tedaj šele spoznamo pogum in da-lekovidnost tiste male skupine, ki je ustanovila pionirsko društvo in ga priklopila k SNPJ. To društvo laatuje obširno in moderno dvorano že, več let in so Imperialčani dobri agitatorji za jednoto in naselbino v splošnem, lie tako naprej, vrli sobratje in sestre! Tukajšnji dramski klub Soča priredi piknik v nedeljo zvečer dne 16. julija v Drenikovem parku. Za ples bo igral orkeater Joova Koračina iz Yukona. Ko-račm igra dvakrat na teden nn radio posta j i v Greensburgu. Ker je Soča ena izmed oaših kulturnih ustanov, zato prav uljudno vabimo na to priredbo vse rojake In rojakinje iz naše in bližnjih naselbin..Plesišče v Dreni Zena ameriškega vojaškega častnika Williams Kengla a aiaoat, katero je japonska blokada zajela v Tientsinu, Kitajska. kov^m parku je prav prijetno in hladno v tej vročini, in tudi za drugo bo dobro preskrbljeno. Torej na svidenje v nedeljo zvečer v Drenikovem parku. John Koklich. Se o utopu treh sester Yukon, Pa.—V tej naselbini se sedaj dela vsaki dan, to je pet dni na teden. Kako dolgo bo to trajalo, se ne ve. Poročati hočem o strašni nesreči, ki je dne 2. julija zadela družino Franka Morela,v Cofins-burgu pri West Newtonu, pet milj od tukaj. Tisto nedeljo so šle njegove tri hčerke na sprehod ob reki Youghiogheny. ¡Nekdo jim je pustil vzeti nek star čohi, s katerim so se odpeljale po reki. Ko je pričela uhajati voda v čoln, so pričele veslati nazaj proti bregu, toda je deroča voda prevrnila čoln in pokopala v svojih hladnih valovih tri Morelove hčerke v starosti 23, 21 in 17 let. Z njimi je bila tudi neka njih prijateljica, ki se je rešila s plavanem in šla kli cat! na pomoč. Po dvadnevnem iskanju so našit'trupla utopljenk v hladnih valovih omenjene reke. Ko smo jih potem šli gledati k mrtvaškemu odru, je bil žalosten prizor. Iz vseh naselbin od blizu in daleč so jih prišli ljudje gledati. Več kot 10,000 ljudi je korakalo mimo treh krst. Za njimi žalujejo oče in mati, tri sestre in brat in vse naselbine daleč naokoli. Za njimi žaluje tudi naša dobra mati SNPJ, katere zveste članice so bile do groba. Morelovi družini izrekamo globoko sožalje. • Članica društva 117. Smrt člana Roalyn, Wash. — Dne 14. junija smo iz naše srede izgubili člana društva 75 SNPJ br. Josipa Pleseta. Pokojni Josip je Že več let bolehal radi sladkorne bolesni. Np 12. junija je napravil zadnji šiht; s težko muko je dodelal nočno delo in je komaj prišel domov. Poklicali so zdravnika. ki je odredil, da je bil takoj odpeljan v bolnišnico, a pomoči ni bilo. Svoje trudne oči je zatisnil dne 14. junija v starosti 46 let. Pokojnik se je rodil 19. marca 1893 v mestu Delnice. V Ameriko, v Stevenson, Minn., je prišel leta 1911. Od tam se je z •ey CU y ju, N. J, ko je U naznanil orgaaiaatorkeo kampanjo. družino preselil v bližnji Kee-watin, leta 1922 pa je prišel v državo Washington, v Roslyn, s prestopnim listom od' društva 194. Tukaj zapušča ženo, enega sina in dve hčeri, v starem kraju pa brata in sestro ter več sorodnikov. Pokojnikov mrtvaški oder je bil zasut z lepimi venci, kar dokazuje, da je bil spoštovan od svoje družine in prijateljev. Društvo Slovenec mu je položilo venec v zadnji pozdrav. Pokopan je bil 16. junija. V imenu društva izrekam soprogi in otrokom pokojnika naše sožalje, njemu pa naj bo lahka tuja zemlja. George Majnarich, tajnik. Razno iz Sharona Sharon, Pa. — V soboto dne 1. julija se je družina Louisa in Ane Žičkarja s štirimi otroki in njenim bratom Albertom Žagarjem odpeljala z avtom na enotedensko potovanje. Obiskali bodo oziroma so Ohicago —- gotovo tudi glavni urad SNPJ — Waukegan, Joliet in La Salle. Zadnje mesto je njih glavni cilj, ker tam obiščejo neke znance. Upam, da so se dobro imeli. Vidite, tako porabljamo naš prosti čas, eni gredo tam, drugi drugam, da le čas hitreje mine. Nekateri pa porabimo prosti čas z ribolovom, ker tudi to je naš poletni šport, posebno še, če imamo s sabo kaj prigrizka in seveda kaj prepovedanega za priliti. Žene so nam ta šport že pričele zavidati, češ: vi se kratkočasite z ribolovom, me se moramo pa doma ubijati z gospodinjstvom in dolg čas prodajati. Na 4. julija gremo pa tudi me z vami. Kaj nam je kazalo drugega, kot da se podamo, ker drugače Iji bil križ božji. In res se omenjenega dne naložimo kar v tri avte. Razume se, da nam ni ničesar manjkalo, ker so ženice za vse poskrbele. Mahnemo jo do 30 milj oddaljenega umetnega jezera, ki je bilo pred dobrimi par leti dograjeno. Na cilju smo bili že od 9. zjutraj. Mi pome-čemo naše trnke v vodo, ženam in otrokom pa ukažemo, naj pobirajo suhljad, katero je voda zmetala iz jezera, da bomo lahko napravili—vatro. Kaj mislite, da smo jih lahko pripravili k temu delu? Odgovor smo dobili, da je dovolj, ko morajo doma delati, tukaj pa ne bodo kurile ne pekle. Danes hočejo biti "*raj". No, pa naj bo tako, smo moški pritrdili in se zainteresirali v naš ribolov ter poeabili na jed in pijačo. Ko so videle, da se nihče od nas ne briga, da bi pripravil ogenj in južino s pečenjem "aznih stvari, so se končno pričela nejevoljno pripogibati in pobirati suhljad za "vatro" in kmalu smo zaslišali, da je "ju-žina gotova." Na vprašanje, kje so ribe, smo odgovorili, da danes ae "grizejo", ker ženske ln otroci preveč kriče, ribe se ps boje kričanja in so vsled tega odplavale v sredino jezera. No, in ves dan ni bilo sreče. Tako smo z ženami preživeli 4. julij pri jezeru. Ko sem pri-. šel zvečer v Slovenski dom. ml pravi nataksr. da je tudi on ves dan prodajal dolgočas. Imel je le malo odjemalcev. Letošnji četrti julij da se sploh ne da prl-jati s prošlim, ko ao dom obl- u X MnaLi ____ Tedenski pogovor Anton Garden Kdo bo zmagalt Čudna so pota svetovne politik. „ m odprte intrige na vseh S > no, V »vetu. ki je ena Ham^i^ rožena kempa, sploh ne more b t ^ intrige, hujskanje naroda proti r "?"® nje šovinizma in še veija^v^ orožja vseh sort. Kajvedii S^ bi vsa ta blažit ne bolj gigantičen samomor, kakrtn^ človeška domišlja sploh'p^t^tL11 V tem duhu se vrše že par mesecev do*i med Londonom in Moskvo za vojaško^ bno zvezo. Prošlo jesen, ko sta n^ lain in Daladier zbarantala infamni ski pakt in s Hitlerjem ter MuZ ^ trančirala Cehoslovakijo, je bila njena čisto v ozadje. Nekaj čaaa £ Zi da bo prišlo do četverozveze teh dveh^! kratičnih" držav in Nemčije ter ulL Rusiji, toda bogovi so drugače obrnili. Po uničenju čehoslovaške republike i tudi Chamberlain spomnil na Rusijo in td njo koketirati. Istočasno pa je « Q pričel koketirati tudi Hitler in obratno že več mesecev v Nemčiji ne grme pJ skim boljševikom niti ne v Sovjetski uniji ti nacijem. Tudi v Londonu in Parizu k vraženi sovjetski režim postal bolj 'U zdaj so zastopniki angleške in francoski žvazije že pripravljeni pristati skoraj u ke Stalinove pogoje. » Toda zviti Stalin, ki je znal likvidiral najinfamnejši način tudi vse vplivne boljševike in obenem tudi dal zadnjo bn liki sovjetski revoluciji na način, da so m tem dejanju aplavdirali ne samo stoprod stalinisti, marveč tudi asortirani sopotnil levici, zna zvijati zdaj tudi "perfidnei biona". Kot je razvidno iz dnevnih vea zdaj "demokratje" v Londonu v bistvu stali na vse originalne zahteve Moskve, Stalin je našel nove pomisleke in ugovori ti "obrambni" vojaški pogodbi. Kaj je Stalinov namen, je seveda veliki entalska uganka. Lahko, da zavlačuje i teguje pogajanja, da se s tem nekoliko p s francoskimi, predvsem pa z angleškin perlalisti in Chamberlaini; lahko, da učit slado, ko opazuje zvijanje teh "demokn To je lahko resnica, ako misli Stalin re« sklenitev vojaške zveze z Anglijo in Fr« kar pa*ni gotovo. * Bolj zagonetno je vprašanje, ako j res misli na kakšno "obrambno" zveao t donom in Parizom. Vmes je namreč I jeva Nemčija, ki si zadnje čaae očividi vse načine prizadeva, da nevtraliiira B In ker je znano, da Stalin že zadnji tr deluje za kulisami na vse kriplje, da bi pričal Hitlerja, da mu sovjetska Rusi nevarna, ni izključeno, da bi ne priik njima do kakšnega tajnega sporazum» nevtraliziran j a Rusije v prihodnji vojni Anglijo in Nemčijo. Ce pride do takep razuma med obema diktatorjema. Sti svrho javne svetovne konzumpcije lahki piše tudi pakt z Anglijo in Francijo, veš je le krpa papirja. Med tem p« j« > ameriških stalinistov, da propagiraj« vojno proti Hitlerjevi Nemčiji. R« 1 politika Moskve. Kar se tiče argumenta mnogih, da Sti zaupa Chamberlainu, ker je Hitlerju Cehoslovakijo in se vsled tega obotavlja nitvijo pakta, je ta argument brez m alnosti. Najbrže je resnica, da drug pravlja, da gre v prihodnji vojn. v*\f stanj v ogenj za ohranitev an coskega kapitalizms in ImperisttM*^ zahtevajo interesi Morganov in m«" baronov. To bila resnica. VjednJ» F vse vieokodoneče fraze o obramb, cije" varan je delovnega ljudstva. K« Pred drajfrfimi l<* (U Prosvete, II. julij« 19,51 I)otm,a vesti. Ivan Zorman * C** izdal svojo prvo pesniško sbir*o- Delavskr vrsti. Delavci in Dakote so pri sploAnem g»«"" nove socialne zakone. ^ Iz inozemstva. Dva * \rnije sta odstopils in bilo je — V Rimu je izbruhnila f«*mr ^ 8m>jfkaR**ii<£ ^jL sovjetska armsds z*ela Dvine na arhangelski fronti hitro izjavili, da amencbnfn! n Roosevelt u. če bi hotel k.n^ |g-T drugi strani ps ims am^JJ ^ nasprotnikov Kako to,■ • amendmentom baš zdaj - * kampanjo? ¡Jovice z starega ¡Slovenije S; posledice i^VODNJI ¡¡¿.'tudi opustošenje t veliko 16. junija mi v Stični smo davkoplačevalci cijo, tam tudi igralo žogomet. in zato smemo pričakovati, da se Glede tega se tudi Keystonerje nam bodo ceste toliko popravile, opozarja, da povabijo na ta pik- da bodo vsaj malo sličile pred- nik svoje tekmovalce, priprav- vojnemu stanju. ljalni odbor pa naj preskrbi pri- *...__. . _. . _ . ... meren prostor aa iogomet. Mi- Žužemberk po treh povodnjih ^ ^ se tajnik federacije br. Zutemberk, 16. junija. — Le- Tancek lahko osebno dogovori o tošnje leto je tudi za 2užember- ^m, da bo boljši poset. Dobro v r . " . .. Iško dolino leto nesreče. V krat- bi bilo tudi, da a« priobči kaži- peljati težak tovorni avtomobil, kem razdobju treh tednov imamo pot do Salema in do piknika poln drv, proti Zagrebu Ko je tn|tjo poVodenj. sicer ponii. Zgdnjii 8€m čiul dopi8 nftAega vozil po poplavljeni cesti in pri- ^ Krkll je ^ povila vsa Novaka. Malo aem se nasmeh-šel a prvim delom na most, ki jeL^ij^ in uniiilll 0no, kar „». John naj ml oprosti, čt v bil pod vodo, je težki avtomobil Le ^ p^j^jih povodenj ostalo, svojih dopisih oaabno nobenega | nenadno z*rmel v naraslo Krko. Voda je dosegla Uko višino ka- Le hvalim. In tudi to: ako gle-K sreči sta šofer in spremljeva- kor v onem srečnem letu 1932. damo le I 1 u 1/ /\ /t 1 I i i I M 1/nKlMA 1 k« « i • u w • • m 1 I--------------- m v VM»i nou^vuciu kvu ■ uaun, m na hvalo, tam ni dela od lec pravočasno skočila iz kabine Vga jcjij^ ^ pod vodo. G. srca. Pravi, da je par naaprotnl-, — «H v vodo in se tako rešila gotove gojcu, mlinarju iz Žužemberka, kov, toda malčki se na to ne o- iubljana, n>- J"""-. v vouu i« »c vmu s«^»^ikojcu. mlinarju iz Zulemberka, i brez naliva. Komaj da so Hmrti, kajti v nasprotnem pri- je odneslo most .lesnemu trgovcu I zirajo. Res lepo. Toda, če jih bo-^Iz noč zaprle nebeške zatvor- mer^ bi oba utonila. Tovornega Vehovcu pa mnogo lesa. Oba kdo šuntal in hujskal, se pa lah-?k je dopoldne posijalo son- avtomobila, ki je bil precej po- imilU Akodo, ki gre v desettlso- ko »godi, da malčki po nedolž-le »o se kmalu popoldne spet gkodovan, še niso spravili iz vodeJ^g, Posebno prizadeti so se- nem zasovražijo tega ali onega^ ¿i na vzhodni strani Ljub- hn ga bodo b>\e 1K)tem, ko bodo vadft kmetje, katerim so vsi polj- Mislim, da smo vsi naklonjeni ?Jmi oblaki in kmalu se je vode upACUe. Lki pridelki uničeni. Voda v hi- krožku in vsak po svoje poma- sprostil močan naliv, kyja| Proti večeru so pričele upada-]šah stoji« meter visoko, tako^da|gamo stvari. Sreii ni bil dolgotrajen. Sele ^ vode ^ y KoaUnjevki, v bivajo kmetje v podstrešjih. Pre *j \Ueru je minevala soP*"- Žužemberku, Skocijanu in na bivalstvo zre v strahu na prihod-¡„ so se spet pokazali k*si Kp4kem poiju. Razdejanje, ki ne dneve, kajti dežuje še kar na-.ga, sinjega ntfba. Ljublja- I je „aprila ta poplava, pa se prej in je pričakovati še večjo ie vedno precej divja hiti, K pr^niti čez nekaj kaUstrofo. je že upadla, kAkor^tudi [dni, če ne nastopi spet deževno v poplavni vreme. Anton Valsntinčič, 262, _reke in potoki. Prejeli pa iP vrsto podrobnejših poro-10; Ničih povodnji ip jihOkoH^ je voda ¿jem objavljamo Socialist pred ¡vojnim sodiščem povodenj ugonablja ujevico hema poplavama pred bin-tmi in po njih je sledila zdaj Ekaekucija jugoalo-vanakega arhitekta v Španiji Madrid. 10. jul; — Julian Be- kakršne ne pomnijo Smarjeta na Dolenjskem, 16. uničila tudi ceste | junija.—Po večdnevnem dežev- Stidna, 16. junija.—Kar pom- ju se je v sredo v popoldanskih nijo ljudje, še ni bilo toliko dežja urah utrgal oblak nad dolino po-v naši dolini. Stiški potok in toka Radule. Potok je v nekaj Višnjica sta prestopila bregove minutah tako narasel, da je pod _______ _ _ , m po uj... j- «v-------- iin poplavila njive in travnike, gradom Klevevžem, ki je last steiro, socialist in profesor filo- itja. S hribov pod Gorjan- višnjica dere po državni cesti na Antona Ulma ml., komaj bilo še Krfije, ki je bil aadnji pradaed-pridrvela voda v Krko, k» Hudem in pa pri kolodvoru, kjer čas urediti najpotrebnejše pri nik republičanake vlade, se mo-,rasla nad normalo že tri in je zaradi premajhnega propusta zatvornicah njegovega mlina, ra zagovarjati pred vojnim so-metra. Vrtovi so vsi pod L^ križišču z banovinsko cesto Ker je vso noč lilo kakor iz ška- diščem na obtožbo, da je poma-lo in so nove setve in saje- poplavila voda vsa dvorišča in fa, je potok Radula do zore dru- gal rebelem v španski civilni po prejšnji poplavi spet uni- L^ia v kleti. Najhuje so pa pri- gega dne zrasel tako visoko, ka- vojni. Vlada zahteva smrtno Po drugi poplavi cenjena L^jj kmetje in stanovalci na kor tega najstarejši domačini kazen za Besteira, ki je star 69 znaša samo za mesto Ko- Mleščevem in na Mrzlem polju, ne pomnijo. Ravnice od Zbur do let. ujevico nad 250,000 din. V kjer g0 morali. izprazniti hleve Smarjete in Skocjana so jezera. Prosekutor je Acedo Colunga, j občini pa škoda še ni dogna-1 jn delno tudi stanovanjske pro- 2ita, ki so tako lepo kazala, so bivši učenec obtoženca. V svo-Znaša gotovo milijone. Ltore< Na njivah so uničeni polegla, trava je stlačena, nako- jem dve uri trajajočem govoru Ju Koprivnik je tretjič vsa v krompir, koruza in fižol. 2ita šeno seno odplavljeno. Deroča je Colunga apeliral na sodinče, 1, da prebivalci ne morejo ni- L, polegla in prazno bo klasje, voda trga in nosi plasti rodovit- naj obsodi Besteira na smrt. lor. Zadnjih 14 dni je stala Zaradi neprestanega deževja ne ne zemlje s pridelki vred v doli- Obwn*v» »eje pričela ttfl ina v Koprivniku ves čas do morejo kmetje posušiti krme. ho, odnosno na banovinsko cesto njo soboto s pitanjem izjave mhov v vodi in zdaj jo čaka hudo :ri^jeti okoliš pri I Mokronog-SmarjeU. Pisec teh obtoženca, v kateri pravi da e usoda. Ljudje beže v pod- čakV^ ^^ Itk^ne o vrst je moral med 10. «„.„ jjs--,. j -rs«- Ko so cenilci hodili po vaseh, imel projektant širokega korita »koro brez presUnka dežuje je primerilo na več krajih, da prav. Nadalje je treba tudi iz- * * ß 1 ■ a,.**1' kvSnPT * «c «ai / sp&kk i ' ¿1 Ir M 11 1\ 1 | W'\ «a* JI ; Ij V fKšL IV . «Kippi projäkta, pri katerem so imeli zaslužek. IMigosto in močno mencanje, pa tudi likanje nanjo ne učinkuje ugodno. Nogavice ix umetne evile Industrije! umetne svile in njihovi kemiki hočejo tudi pri izdelovanju nogavic izpodriniti pravo svilo.. Tako Izdelajo zdaj v Ameriki samo tri četrtine nogavic iz čiste svile v primeri s prejšnjimi leti. Za to svilo Izdajo na leto 100 milijonov do-llarjev, poraba te čiste svile pa predstavlja 60'A vse svetovne j uporabe. Umetna svila bi zanesljivo še preje osvojila del trga svilenih nogavic, a je morala odpraviti svojo napako: neprožnost. U-meta svila je namreč dosti manj prožna od čiste svile, zato bi so nogavice i» umetne svile, če bi jih dolgo nosili, raztegnile na kolenih in členkih. Zdaj skušajo to napako odpraviti, in delajo zadnje i>oakusa v ameriški tovarni umetne svile v Penn-sylvanljl. Pravijo, da bodo še letoa izdelali za-40% močnejšo umetno zvilo, ki bo dovolj prož-na in ,bo preprečila raztezanju nogavic na kolenih in členkih. Umetna svila [občinski odborniki, ki so ce-|vršiti kaHalizacijo naselja pri t škodo, šli iz hiš, istočasno I kolodvoru. (Pod državno cesto je ■ je vstopil v hiše davčni izter- treba napraviti večji propust, da| Uec. Lahko si mislite, kako bo lahko odvajal vso vodo, ki ljudem pri srcu v takih okoli- prihaja od Stične semkaj po nji-Lth. Davčna oblastva naj bi Vah in travnikih. S kanalizacijo iar v takih primerih opusti- bi se tudi odpravil preozki in iterjevanje neposredno po ne- preplitvi propust pod železniško krajev. Le mr i! I _ ... . . n..v nU i« Alimiit begnili, in postal načelnik narodnega obrambnega sveta, zadnje repuWič*nska avtoritete v Španiji. , . Barcelona, Španija, 10. jul.— Glasovi iz , ___________ Alfonz Lavrenčič, jugoslovanski našel Din arhitekt, je bil obsojen na smrt njs s t. strsal.) i" zadavljen ker je p / lice, v katerih so mučili jetnike, 1 n tudi iz drugih L^^ proRarai |„ drugimi . in mrs. Joe 1 rist>ami. Te proge in risbe so (Nsdsljsvsajs s 2. strani.) skali domačini progo na banovinski cesti Stič- pW i« Aliquippe sta bila tu ........- pr«lie ae v svetlobi spreminjale in mno- >d so šle trte z zem- htevajo od vzdrževalnega oase-u* ¿' . rnelo. Lavrencic jr ... lino. Vihar je po- ka državne ceste, da si gospodje »^1 v roke I^^L ^f vi trdil, da so ga španski sind - i katero je bilo pri- ogledajo pokvarjeno in razruše- J«, da je že ves dan tu pri «ahtU ka|m pr|-mH v pleskanje jet- B. da je vse po tleh no državno cesto, ki je HM^ _ h vinogradih je vse opusto-Ina^užemberk. Oškodovanci za-| družino. Komaj to ** I ^ j*nTkov ji zaradi tega zbla ^lot,,::trte z zem_ 'htevaj:°od v^e^^ti^rR^i I ^^..^^^Jijii.^^fr. I rafijo, s mladje, «a je vse po nen ino arzavno cesto, ki je ac bi»uo»i • __ j.mov Ui zemlji, medtem ko jekakor kakšna občinska pot. Tak- ^^^'^gal Serr^Ie, dje v cvetju. Kako bo od- šna državna cesta ne dela naj- ™ J«eto nekaj naročil, da \Vodia ivicargkih nad trta, si lahko mislimo. Po- boljše reklame za našo že takoP11^® J. «e r^ronospora, vinograd- zapo.Uvljeno Dolenjsko, freski P^Wim vProsvet^ Najra ^ ^Un tzda,*Va i I« ne morejo škropiti, saj cestni odbor pa naj hitro P°PrH ^Tl juliiu j^ društvo Key- Curlh, Svlca, 10. Jul. - Dr. škropivo vsakikrat opere vi razkopano banovinsko ce8toLonpri,775 ^SPJ imelo veseli- Alfred Zanger, ustanovitelj in Stično-2uiemberk in izpelje pre- £ vdMbti je blla prvovrstna vodja nacijske stranke, se bo Kostanjevici in okoli- potrebno kanalizacijo Ivančne h '.-¿j^ Vaeh krajev. Salo- moral zagovarjati pred sodis- ve« mesec nič ne meljejo, ker gorice, to je naselja pri kolodvo- " M| Barber 8hop" katero čem na obtožbo izdajstva. On In vo«li: v mlinske napra- ru Stični. * uprizorili fantje iz Strabana, njegovi pristaši so hoteli po- h «redila ogromno škodo. Naše ceste so v izredno žalost- je bila smešna, da joj. In tudi snemati Hitlerja v kam^njl da tt^li rdnem stanju. KoUnje so globoke petje naših otrok je bilo nS 23.' julija pa priredi velik z Berlinom, odkoder so dobivali pikntk v Salemu. O., naša okrož- tudi denar za financiranje nacij- na federacija SNPJ, ki ŠUje 18 ske propagand> hv J°' Eif "*?>» razpolago, jarki ob cesti so "i Po zarasli s travo in neočiščeni. * V a zalila že druge sa- proftimo da Hde na ,ice meaU n« ta do» ,n na> gledat žalostno «Unje sam šef IJZ ' T za vzdrževanje, da vidi, kako L s'' župani, ker bo la- propada državno premoženje, fcpv ■ ' K(,° Jim 1)0 Državno cesto je treba korenito Mj pridejo gospodje, ki popraviti, ker bodo siccr na njej obljubljajo, zdaj k nesreče na dnevnem redu. Tudi f • 1 ripeljejo se lahko kar a pi'.da Mo videli bedo in obup nt va. w*n»a\tu je /.grmel v Krko , r"" mM o, 16. junija.—Po nalivu s«- je danes ¿T" I"' ne!» jasniti in1 " " -.a-tslo pravo polet-' "*>. u« v federa- las« konflecirali ? U;.r ^ U i lopja. ^KH-lulnosti svarilom 'ranov, ki so ta del ce-iri v*akemu vozniku r*»'ili prevoz čez po-n« je pripeti-pflt*i Vi uda nesreča, ki **htevala človeških trgovec Vukčevič kljuboval vsem ------- ......, IWrektnrJi la knpo^alH I i0 fc hotel že s noči od-jljali o raztegnit vi zadružnega gihaaja. Napisal Howard Stephenson Umetna avila, edina tkanina ' tekstilni industriji, ki jo je ustvarila Človeška roka, slavi letoa svojo SOletnico. Ob tej pomembni obletnici grade trije veliki ameriški industrije! tri velike tovarne za umetno svilo. Širjenje tovarn tem bolj omogoča Ameriki kar najbolj; In-Intenzlvno udejstvovanje v svetovni trgovini svile in ji daje možnost zavzeti prvo mesto med drŽavami, ki proizvajajo umetno svilo. Japonska je leta 1936 potisnila Ameriko na drugo me sto, Nemčija pa leta 1937 na tre t je. Ce si bo hotela Amerika spet priboriti prvo mesto, si bo morala poiskati novih tržišč doma in v tujini. Najboljše tržišče v tujini je Južna Amerika. Totalitarne države so na področju umetne svile zelo aktivne, v Južni Ameriki je pa že pet tovarn, ki so last severnih Američanov, po letu 1940. še bodo pa začeli ameriški induatrijci zelo truditi, du bodo svoj izvoz v Južno Ameriko še povečali. V Severni Ameriki je dosti polj, ki si Jih namerava osvojiti ameriška industrija umetno svile. Ameriški kemiki se vneto trudijo, da bi odpravili no-elastičnost umetne «vile, in bi za umetno svilo pridobili o-gromno tržišče prave svile, ki iz nje delajo Ženske noguvice. V kemičnih laboratorijih se nu skrivaj trudijo, da t>i kar najbolj izpopolnili tovarne umetne svile. Prva umetna uvilu Rene d'Room i r, francoakl pri-rodopisec j« ž« leta 1742. dejal: "Svila je okusim posušen gumi. Ali ne bi torej mogli izdelovati svile samo iz gumija in «mole?" Te njegove misli se je ves navdušen oprijel grof ller de Chardone, mladi uč«nec velike ga Pssteurjs. Ko je študiral bolezni sviioprejk, J« Chardona očarala sviloprejklna zmožnost spremeniti svojo hrano iz mur-vinsga lista v svilnat mešiček. S pomočjo mehanike Je skušsl posnemati avlloprejko. Svilo-prejko Je začel proučevati 1. 1878. in je leta 18*4. izdelal svojo prvo sintetično tkanino, prvi uspešni produkt j« pa razstavil leta 1889 na pariški raz stavi. Dve leti pozrtej« Ja*Char done zgrsdil prvo svetovno tovarno umetne svile v Bessnconu Franciji; ta tovarna etoji in dela še danes. Način prouviHlniš Danes je na svetu 200 tovarn umetne svile. Od teh Jih J« Združenih ameriških državah 29. Samo dv« tovarni jata umetno svilo po (ftiardofio-vsm načinu, po Uko Imenovanem nitro-ceiuloznsm postopku, lznsšli so nsmr«č še druge bolj šc postopke. Zdaj nsjbolj d<-la jo po nstrijsko - cululo/mm |K>«Ujpku, ki «U ga leta 1*92 Iz r»šla dva «ngkAka ksmiks: Charles Cross in Kdnvard IJ«*-van Ts dvs sU Iznašla acetat nI način proizvodnja. Framo/. Deap«i«a« si J« $m lzmisll||H,«to pek bakrenega amonija. Vsi U štirje postopki s« zW* njajo • cslulozo, ki jo kemx.no posuli. predelujejo. PropuŠčajo jo skozi luknjičasto platino; pozneje se spremeni v posebna vlakna. Stroj prijema ta vlakna In dela Iz njih prejo. Kratke niti predejo na posebnih strojih in jih mehanično sekajo v zaželjeni dolžini. Umetna svila i:i>odriv(t svoje ' tekmece Tekmeci umetne svile v tekstilni Industriji ho: prava svila, volna in bombaž. Niti eden od teh proizvodov nI preprečil širjenja umetne svile. V«č ko polovico tekstilnih tovarn v Ameriki izdeluje zdaj i>olug drugih fabrlkatov še umetno svilo. l)e-vet desetin ameriških tovarn svile uporablja zdaj umetno svilo. Tudi tovarne volne mešajo umetno avllo z volneno tkanino, da bi dobile nove barvne odtenke. 8% vseh prolzvo-denj tkanin obsega zdaj umetna svila, medtem ko Je 1. 1933. obsegala samo 4%. Drugače zavzema še- naprej prvo mesto bombaž, ki Je lota 1937. obsegal 82% vae tekstilne proizvodnje Premot umetne širile Ogromen napredek Je doseg la umetna »vila za časa svetovne ekonomske depresije, ko je tekstilna industrija močno omajala. Ta napredek |K)ja* njuje nekatere posebnosti umet ne svile. Pred vsem daje U metna svila tkaninam eleganco lepoto in slog, kar odlikuje pra vo svilo; umetna svila stan« medtem samo tretjino prave svl lo, pa vendar nI samo navaden posnetek. Tako Je na primer podloga iz umetno «vile z« moške plašč« boljša kakor podloga iz prave svile. Američunke ta ko rade nosijo obleke iz umet ne svile, da Jim na eno obleko Iz prave svile odpade 15 oblek iz umetne svile. Umetno svilo uporabljajo tudi pri Izdelova nju baržuna devetkrat ceneje kakor čisto svilo; zato je bar iun zdaj mnogo cenejši, in de ajo zato iz njega zmerom več mržunastlh prevlek, zaves pregrinjal. Umetnu svila osvaja Ameriko Umetno svilo so prenesli Evrope v Ameriko šele leta 1910., ko je neka anglašk« tvrd-"Cortlands Co." odprla to-varno umetne svile v Pennsyl« vanijl. Ta tvrdka je imsla monopol v Ameriki vse do i«U 1920. Odtlej so pa usUnovlli š« 17 novih velikih trgovskih pod Novi itdelki Druga ameriška tvrdka svile, "Dupont RayonM je Iznašla novo umetno svilo "Nlllon", ki je pa he Izdelujejo po navad-nem postopku. To podjetje gradi zdaj veliko tovarno ln bo čez leto dni vpeljalo na trg svoj Izdelek, ki bo v začetku Imel skoraj Uto ceno kakor čista svila, pa bo trpežnejšl in lepši od nje. Tretje podjetje, "Celanlco Corporation" pa na skrivaj pripravlja nov sintetičen svileni izdel«k, ki s« tudi razlikuje od umetne «vile.. V Virginljl grade novo tovarno za proizvajanje toga izdelka, vendar se U zdelek najbržo še ne bo pojavil na trgu pred lotom 1940. Japonska, glavna jtroitvujalka _ Umetna svila Je tekstilno Industrijo zelo poživila. V Uku ene generacije Je napredovala n sicer najliolj na škodo čiste svile in a tem občutno prizadela gospodarstvo na Japonskem. Tako Je na primer Amerika kupila leU 1987 ssmo 32 milijo-nov kil surove japonake svile, medtem ko Je v prejšnjih desetih lotih kutHivala po 40 milijonov kil svil«. Da bi obdržali ameriški trg, ao morali Japon-ski trgovci poceniti kilo svil« od 12 dolarjev na 8 dolarje. Ker nov kil surov« Japonske svile, dela veliko konkurenco, so rajši začeli Izdelovati umetno svt- . lo ln so ikisUII njeni največji proizvajalci. Proizvodnjo u-metne svile so povečali od leU 1029 s 18 milijonov kil na 250 milijonov kil leta 19H7. Kljub povečani ameriški proizvodnji umetne svile, ki «e Je skoraj potrojlla, J« vandar Japonska njen največji proizvajalec. Dočim proda Amerika vso svilo, ki jo izdela, na domačem trgu, Izvzemšl 500,000 kil svile, ki Jo Izvozi v Južno Ameriko, proda Japonska večino svoj« proizvod-nje v tujino. Po letu 1940 »mi kapaciteta proizvodnje tolikšna, da bo A-merlka lahko Izvažala umetno svilo še v mnogo večji meri. Cisto jasno Je, da bo Južna A-merlka prav dober kupec. Ne-ka Ameriška tvrdka, "Tewbis Rayon" J« že leta 1936 preties-Is svojo tovarno Iz Virglnlje v Hsu Paulo v Brazilijo, kjer Je ie takšna ameriška tovarna. Danes Je v Južni Ameriki pet smeriških tovsrn umetne »vile. Vse večje produkcijske držsve ln 17 novin villain irgovssin i»«»u.| - - —* • N«mčlis in st va srarc Jonov kil. A niti te tovsrne ne morejo zadovoljiti mrmrlškeg* trga. l*U 1937. so uvozili v j Ameriko 17 milijonov kil umet ne svil« iz Ja|»onske. Ker so ameriški industrijcil s p* »znali, da j« Američankam Istseds "umetris svila" zoprna,! so jo krstili lets 1924 zs "Rajon". Ameriški prolzvsjslcl u-m «H ne svile so se tudi t>otrudill, ds bi j »opravili glavno napako, ki so Jo kupci očitali svili: namreč, ds «m- slsbo |>ere. V resni- j ri posts»!«* umetna svila, ko J« j mokra, z« 407» d«. «O* alsbš«, močna p« posUne spet, ko s« Vrhu tega Ji škoduj« Amerika Ščiti svojo svilo s carino, ki se giblje «si 20 do 90 centov na kilo p, kakovosti svil«. V Uj veliki tekmi se Am«rlks »r« najbolj na svoje kemike In teh-nične napredka, ki Jih Je žs do-segla v proizvodnji umetne svile Kajpsk J spone i ««k» poan«-msjo am-rišk« stroj« In tovarn« um Izdelovanj* «vil«. AlisUŠ« naročili PrenveU «M aH sorodnika f silni dar traja« •TUJI ki ga ............................ Roman Treh Src JACK LONDON Takoj nato se je začel Franci« zanimati za vedenje črnca-mornarja. Slednji j« »topil na »uho in kramljal z Indijanci kakor z najboljšimi prijatelji. Mlademu Morganu to pobra-timstvo ni nič kaj posebno ugajalo. V tem ae je vrnil z otoka Bulla sel in izročil Franciacu listič papirja, na katerem je bilo napisano s svinčnikom: "K vragu!" — Vse kaže, da se bo treba osebno zglaaiti pri tem gostoljubnem otočanu! — je dejal Francia in poklical črnca. — Bodite oprezni in varujte se, sire! — ga je opozoril črnec. TI divjaki vam lahko skuhajo tako vročo kašo, da vam sežge želodec. — Marš v čoln in veslaj 1 — ga je prekinil Franc is osorno. — Ne, sire, zelo žal mi je, sire — se je glasil mornarjev odgovor. Sem namreč mornar kapitana Trefethena, sire, ne pa samomorilec, sire. Ni moja dolžnosti slediti vam tja, kjer me čaka neizogibna smrt, sire. Najbolje bo, sire, da se čim prej umakneva Iz tega nevarnega kraja, kjer vam bodo tla prav kmalu še bolj vroča. Z neverjetno hladnokrvnostjo je položil Francis svoj revolver v žep, pokazal nagim divjakom hrbet in odšel skozi palmovo goščo proti obali. Mimo ogromne skale je prišel do obale. Na nasprotni strani obale otoka Calfa je zagledal šotor. V bližini je ležal primitiven čoln, v katerem je bilo polno vode. Francis je začel z lesenim koritcem črpati vodo iz čolna, da bi se mogel prepeljati na otok Calf. Pri tem je opazil, da se skrivajo divjaki za kokosovimi drevesi in ga radovedno opazujejo. Strahopetnega črnca-mornarja ni bilo nikjer. - - Prepeljat! se čez ozek preliv med obema oto-komu nI bilo težko. Komaj je pa Francis stopil nu obalo otoka Calfa, že je*naletel na grobo negostoljubnost. Bosi neznanec je stopil izza palme z revolverjem v roki in zakričal: — Vrag a tebojl Kar poberi sel Pest — Pasja dlaka 1 — se je nasmehnil Francis. — V teh krajih se človek ne more ganiti, ne da bi naletel na cev. In vsi so menda prepričani, da je njihova sveta dolžnost kričati: marš, glej da izgineš! — Nihče te ni vabil — je zagodrnjal neznanec. — Kaj pa vtikaš svoj nos, kamor ti ni treba. Kar poberi se z mojega otoka! Pol minute imaš časa, da se odločiš. —• Vsa ta storija mi gre Že na živce, dragi prijatelj, — je dejal Francis prijazno, obenem l>a premeril z očesom razdaljo do bližnje palme. — Val, ki sem jih srečal v teh krajih, so prvič blazni, drugič neolikani, tretjič pa tako negostoljubni, da mora človek še sam podivjati. Poleg tega moram omeniti, da vaša trditev češ, da je otok vaš, še ni dokaz, da ste res gospodar tega otoka . . . Kredi stavka je umolknil in skočil za bližnjo palmo. Tisti hip se je zarila krogla v deblo. — Imenitno! Dobro ate zadeli! — je vzkliknil Fraticis in pognal kroglo v deblo nasproti stoječe palme, za katero ae je skrival njegov sovražnik. Tako sta nekaj časa streljala ter se skrivala za debla in ko je Francis ustrelil osmič in zad-jič, mu ni bila nič kaj prijetna zavest, da je ustrelil njegov protivnik sAmo sedemkrat. Previdno je pomolil izza debla rob svoje slamnate čelade, ki jo je neznanec takoj prestrelil. — Kakšen je sistem vašega revolverja? — je vprašal vljudno. — Colt — se je glasil odgovor. Francis je stopil korajžno izza debla in spregovoril. — Tedaj je vaših nabojev konec, fttel sem jih. Osem jih je bilo. Zdaj se lahko mirno iMimemvu. Tudi neznanec je stopil iz svojega skrivališča in Francis nehote občudoval njegovo krasno |K>stavo ne glede na to, da je imel na sebi Mamo raztrgane platnene hlače, umazan jopič in ponošen španski slamnik. Francisu se je celo zdelo, da je nekoč poznal tega moža, dasi mu ni prišlo na misel, da ima pred seboj točno kopijo samega sebe. — Pomenili bi se radi! — je zagodrnjal neznanec, vrgel proč revolver in potegnil lovski nož. Zdaj vam enostavno od režemo ušesa, a morda vas tudi skatpiramo. — Glej ga no! Prebivalcem tega dela zemeljske oble se pa res ne da očitati vljudnosti iu plemenitega značaja! — je odgovoril Francis ves srdit in ogorčen. Potegnil je iz torbice svoj lovski nož, ki je ležal še nedavno na polici newyorške trgovine tako, da se mu je na prvi pogled poznalo, da ni imel še nikoli opraviti s krvjo. — Kaj bi se prerekala za prazen nič? Spoprimiva se in konec besedi! — Tvoja ušesa me mikajo! — je dejal neznanec vljudno in se pripravil za naskok. . — Dobro. Kdor prvi pade, izgubi ušesa! — Velja! Mož v platnenih hlačah je vtaknil svoj nož v nožnico. — Skoda, da nimsva pri rokah fotografa. Prizor je kot nalašč ustvarjen za film — se je zaamejal Francis in vtaknil svoj nož v nožnico. V meni kar vre. Zdi se mi, da sem hudobni duh Jujun. Pozor! Naskakujem! Da vidimo, kdo pade prvi. Besedam je takoj sledilo dejanje. Toda mladi Američan je imel s svojim sijajnim naskokom smolo. Neznanec je bil očividno pripravljen parirati udarec, ker se je v trenutku, ko sta trčila skupaj, spretno nagnil in sunil Francisa v trebuh tako, da se je slednji prekopicnil čez glavo. Padec na tla je bil tako močan, da je Fran-cias mahoma minilo veselje do humorja in ironije. In ko se je neznanec z vso težo svojega telesa zavalil nanj, je bila Francisova dobra volja pri kraju. Ležal je na tleh kakor je bil dolg in širok, vendar je pa opazil, da ga neznanec nekam čudno ogleduje. — Cemu neki so vam te brčice? — je za-mrmral neznanec. — Ej, prijatelj, hitro mi odreži ušesa! — je vzkliknil Francis, čim si je malo opomogel. — Ušesa so tvoja, brke pa moje. Za nje se nisva pogodila. Sicer pa moram priznati, da ste mojster v jiu-jitsu (kitajski način rokoborbe). — Sami ste rekli: "Bomo videli, kdo pade prvi t" — je ponovil neznanec smeje. — Kar se pa tiče vaših ušes, jih kar obdržite. Niti na misel mi ni prišlo, da bi jih vam odrezal, in čim dalje jih ogledujem, tem bolj se ml zdi, da jih morate obdržati. Zdaj pa le urno na noge in poberite se od tod! Našli ste, kar ste iskali. Pojdite k vragu! In nikar se več ne klatite po otoku! Marš! Pes! Po sramotnem porazu še bolj ogorčen in potrt se je napotil Francis k obali, kjer ga je čakal čoln. — Hej, čujte, mladi neznanec! Kaj če bi mi pustili za spomin svojo vizitko? — je za-klical za njim zmagovalec. — Pretepačem in razbojnikom ne dajemo vizitk! — se je odrezal Francis in skočil v čoln. — Morgan je moje ime. Neznanec je zadrhte! od presenečenja. 2e je hotel vzklikniti, pa si je v zadnjem hipu premislil in zsmrmrai sam pri sebi: — Ista zalega! Ni čuda, da sva si tako podobna. Francis je priveslal do otoka Bulla, sedel na obalo, si prižgal pipo in začel razmišljati. — Vsi do zadnjega so blazni — si je mislil. — V njihovih dejanjih ni niti kapljice zdrave pameti. Rad bi videl, da bi imel opraviti z njimi stari Regsn. Ušesa bi mu odrezali! Toda če bi mogel Francis videti, s čem se je pečal tisti hip njemu podobni mož v platnenih hlačah, bi bil še bolj trdno prepričan, da je vsa Amerika znorela. Mož v platnenih hlačah je sedel v svojem šotoru in ogledoval na steni visečo sliko, ki je bila posneta na portretu njunega pradeda sira Henry j a Morgana. Pri tem se smehljal In mrmral sam pri sebi: "In vendar sem pošteno premikastil tega člana Mor-ganove rodbine." — Tako torej, stari morski razbojnik — je nadaljeval smeje — malo je manjkalo, da se dva tvoja najmlajša potomca nista spoprijela tako, da bi obležal eden izmed njiju mrtev. Pozdravila sta se z revolverji, ki so v primeri s tvojimi predpotopnimi pištolami kakor topovi kamenite dobe. Nagnil se Je k staremu, črvivemu zaboju in dvignil pokrov, na katerem je bila izrezljana črka "M" in se znova obrnil k portretu. — Nu, atars razbojniška grča, evo tu je vse, kar si zapustil svojim potomcem: stare cunje in potese na obrazu, ki ao podobne tvojim. In Če bi me oni drugi Morgan slučajno ustrelil, bi me Lucifer prav lahko zamenjal s tvojo grešno dušo. (Dalj« prihodnjič.) Preveč mu je nasolil A. I». Cehov Zemljemerec (ileb Gavrllovlč Kmirnov ne je pripeljal na postajo Gniluški. Do dvorca, kamor so ga bili poklicali na merjenje, ite je bilo treba peljati še m konji kakih trideMet, štirideset vr«t. (Ce voznik ne bo pijan in konji kljtiMasti, fce trideset vrst ih- bo, če pa bo voznik natrkan in konji izmučeni, se lahko nabere celih petdeset vrat.) "Povejte, prosim, kje bi lahko dobil tu poštne konje?" se je obrnil zemljemerec na postajnega orožnika. "Kakšne? Poštne? Sto vrst daleč ne dobiš tu poštnega pea, kaj šele poštne konje. . . Kam ste pa namenjeni?" "V Devkino, na poeeatvo generala Hehotova." "Kaj?" je za zehal orožnik. "Stopite za poetajo! Tam na dvorišču so včasih kmetje, ki vozijo potnike." Zemljemerec je vzdlhnil In šel pogledat za postajo. Tam je po dolgem iskanju. raSgovarJanju in obotavljanju dobil kakor dren zdravega, velikega, k osa ve- PROSVET* in se strehi kakor v vročici. Po tretjem udarcu se je voz zamajal, po četrtem se je premeknil. "Ali pojde tako vso pot?" je vprašal zemljemerec, čuteč silno tresenje in čudeč se sposobnosti ruskih voznikov, da združujejo počasno, polžjo vožnjo z dušo obračajočim tresenjem. "Bo že šlo, že!" ga je pomiril voznik. "Kobilica je mlada. hitra____Pusti jo samo, da začne dirjati, pa je potem več ne ustaviš .. . No-o-o, le teci!" Ko je odhajal voz s postaje, se je mračilo. Na desno od zem-ljemerca se je razprostirala temna, zamrzla ravan brez konca in kraja . * . Ce se napotiš po njej, prideš gotovo k vragu na koline. *a obzorju, kjer je izginjala in se zlivala z nebom, je leno do-gorevala hladna jesenska zarja. . Ns levo od ceste so se videli temnečem se zraku nekakšni griči, deloma lanski stogi, deloma vas., Kaj je bilo spredaj, zemljemerec ni videl, zakaj na tej strani so mu ves razgled zastirala široka, zavaljena voznikova pleča. Bilo je tiho, s hladno, mrzlo. ' ~ Kakšen pust kraj je vendsr tukaj t" je mislil zemljemerec, trudeč se, da bi si sakril uhlje z ovratnikom plašča. "Žive duše ni v bližini. Ko bi te napadli n oropali, bi nihče sa to ne zvedel, ko bi tudi streljal iz puške. . . Pa tudi voznik ni zanesljiv. ,. Le poglej, kakšna močna pleča ima! Takšno prirodno bitje samo s prstom9 migne, pa ti izleti duša iz telesa! Tudi gobec ima zverinski, sumljiv."* "Ej, dragec," je vprašal zem-jemerec, "kako ti je ime?" "Meni ? Klim." "Kako je pri vas tukaj, Klim? Ni nevarno? Ali ne napadajo judi?" "Ne, Bog se usmili . . . Koga naj napadejo?" 'To je prav, da ne napadajo. . Vendar sem is previdnosti vzel s seboj tri samokrese," se e zlagal zemljemerec. "A s samokresom, veš so slabe šale. Deset razbojnikov lahko z njim uženeš . . ," Stemnilo se je. Voz je nenadoma zaškripal, zacvilil in kakor nehote zavil na levo. "Kam me je le zapeljal?" je pomislil zemljemerec. Vozil je vedno naravnost, zdaj pa na mah na levo. Zapeljal me bo, podlež, še v kakšen skriven kraj in . . . in . . . Vse se lahko zgodi!" "Posfulaj," se je obrnil k vozniku. "Torej jpraviš, da tukaj ni nevarno? Skoda . . . Jaz se rad bi jem z razbojniki. Na videz sem sicer suh, bolehen, pa sem močan kakor bik . . . Nekoč so me napadli trije razbojniki No kaj misliš? Enega sem tako treščil, da ... da je, razumeš, šla duša iz njega, druga dva pa sta Šla zaradi mene v Sibirijo na prisiljeno delo. Odkod se jemlje v meni ta moč, res ne vem . . . Klim je pogledal zemljemerca, zamežiknil z vsem obrazom in švrknil po kobilici. "Tako je. bratec .. ." je nadaljeval zemljemerec. "Bog varuj, da bi se kdo z menoj spoprijel. Ne samo da bo ostal brez rok in nog, tudi pred sodnijo se bo zagovarjal . . . Poznam vse sodnike in policijske upravnike. Državni človek sem in potreben ... Zdaj potujem in policiji je to znano . . . zato tudi gleda, da bi mi kdo kaj ialega ne storil . . . Povsod ob Cesti so za grmovjem nastavljeni policisti in policijski komisarji . U . . . u . . . stavi!" je nenadoma zakričal zemljemerec. "Kam pa si zavozil? Kam me peljaš?" "Mar ne vidite? Gozd!" "Zares, goed . . ." je pomislil zemljemerefe. "In jaz sem prestrašil! Svojega razburjenja vendar ni treba kazati ... Je že zapazil, da se bojim. Zakaj se je začel tako pogosto name ozirati? Gotovo kaj namerava . . . Prej je vozil čisto nočaa«. korakoma. a zdaj, glej, kako se podviza P "Kaj je treba tu vedeti? Kjer i "Poslušaj, Ivan, čemu tako je konjski rep. Je spredaj, a kjer isoniš kobilo?" aedi vaša milost. Um je za- "Saj je ne gonim. Sama je • • .H sačela dirjati . . . fte tako začne Kljuse Je bilo mlado, a suho, j teči. da Je s nobenj rečjo ne u-Imelo je razkrečene noge in raz staviš . . . Tudi njej ni prav, da «risene uhlje. Ko se je voznik i ima take noge ?" pripogn.l in ga ohliatnil s plete- "Lažeš, bratec! Vidim, da ta-nlm bičem, je samo glavo etre- žeš! Ne svetujem ti. da tako hi-slo ko pa je sakričal in še enkrat tro votiš. Pridrži konja . . . Sli-švrknil po nJem, Je vo« zacvilillšiš? Pridrži" Deček na piketni liniji pred pekarno Tasty Kake Co., Philadel-phis, Pa* kjer unija ADF skuša organizirati delavce. in ga kmeta v raztrgani suknji čevljih iz ličja. "Vrag vedi, kakšen voz imaš!" se je nakremiil zemljemerec, ko je sedal na vot. "Človek ne ve, kje ima prednji, kje zadnji ko- "Cemu?" "Zato . . . zato, ker pridejo za menoj s postaje še štirje tovariši. Morajo naju dohiteti . . . Obljubili so mi, da me dohite v tem gozdu ... Z njimi se bo vesele je voziti . . . Zdravi, krepki ljudje .. . vsak ima pištolo . . . Zakaj se pa neprestano oziraš in mrdaš, kakor bi sedel na šivan-kah? A? Jaz, prijatelj, pitfjar telj, prijatelj ... na meni nič zanimivega . . . Razen samokresov . . . Prosim, če hočeš, jih potegnem iz žepa in ti jih pokažem . . . Prosim .. ." Zemljemerec je napravil, kakor da išče po žepih, in takrat se je zgodilo to, česar se pri vsej svoji strahopetnosti ni mogel nadejati. Klim je nenadoma skočil z vosa in po vseh štirih zbežal v goščo. "Na pomoč!" Je zavpil. 'Na pomoč! Vzemi, rogač, kobilo in voz, samo ne pogubi moje duše! Na pomoč!" Zaslišali so se hitro, oddaljujoči se koraki, pokanje dračja— in vse je utihnilo . . . Zemljemerec, ki ni bil pričakoval takega učinka, je najprej ustavil kobilo, nato je udobneje sedel na voz in začel premišljevati. "Zbežal je . .. prestrašil se je bedak ... No, kaj sedaj? Sam ne morem nadaljevati poti, ker je jie poznam, tudi utegnejo misliti, da sem mu ukradel konja . . . Kaj sedaj? Klim, Klim!" "Klim!" je odjeknilo. Od misli, da bo moral vso noč prebiti v temnem gozdu v mrazu In poslušati samo volkove, odmev in prskanje kobile, je izpre-letela zemlejmerca zona po hrbtu. "Klimuška!" je zakričal, "kje si, Klimuška?" Kaki dve uri je kričal zemljemerec, in šele ko je bil že ves ohripel in se je že pomiril z mislijo, da bo prenočil v gozdu, je rahel veter prinesel do njega neko stokanje. "Klim! Ali si ti, prijatelj? Odpeljiva ser "U . . . ubiješ me!" "Saj sem se le pošalil, prija-! telj! Bog me kaznuj, pošalil sem se! Usmili se, pojdiva. Sicer še zmrznem!" Klim je, uverjen, da bi bil pravi razbojnik že zdavnaj izginil s konjem in vozom, prišel iz gozda in plaho stopil k svojemu potniku. "No, bedak, zakaj si se prestrašil? Jaz ... jaz aem se pošalil. a ti si se prestrašil! . . . Sedi!" "Bog s teboj, gospod," je zagodrnjal Klim, ko je aedal na voz. Ako bi bil vedel, bi tudi za sto srebrnih rublje v ne bil peljal. Toliko da niaem skoprnel od strahu . . ." Klim je švrknil po kobili. Voz se Je zgenil. Po četrtem udarcu, ko se je voz premaknil, ai je zemljemerec zaloril ušesa s o-vratnikom in se zamislil. Pot in Klim ae mu nista zdela več nevarna. Prevedel L T. Posledica tožbe Manica: "Cene," je zagrmel kmet Bol-tež nad svojim že precej priletnim hlapcem, "Cene, kaj si napravil ?" Hlapec, ki je pravkar skočil iz hleva, je naredil plašno bedasti obraz: "Kaj naj bi napravil, nič!" "Za nič te ne bo nihče tožil. Ali vidiš?" In gospodar je izročil Cencu neke listine v modrem ovoju. < "Ah — aha," je zajecljal hlapec. "Cepnikova Jera —" "Kaj je z Jero?" "Toži me." "Zakaj te toži?" -"Za — nič." Gospodar je vzkipel: "Ti, gunçvet, ali naj s kleščami vlečem besede iz tebe? Takoj mi povej !" Cene je porinil svoj mastni klobuk na oči, se popraskal za ušesi in v zadregi metal iz sebe: "Prav za prav res ni ftič.,Ni bilo vredno. Tisto nedeljo sem ga Imel nekoliko pod kapo, pa sem se malo obregnil vanjo, čisto malo. Rekel sem ji: Kočico imaš in četrti križ že hrustaš, že davno bi se bila morala omožiti, če bi bila kaj prida. Nato me je pa tako sunila, da sem se kar opo-tekel. No, to je vse." "Ha, ha!" se je zasmejal gospodar. "Cisto prav. Kaj pa o-tresaš svoj strupeni jezik nad njo! Toda zaradi tega te menda ni tožila, če te je sunila ona." "I, veste, ker sem jo pa potem jaz malo udaril." "Moral si jo že precej, da te gre tožit!" "Ni bilo sile, oče. En zob ji je odletel, to je res, toda grem sta- od prej!" ** ^oliki^aj^l boš sit!" ***m til^ ~~ jaz J Rajši grem še danTLl "Proč lahko 5*1 boš vendarle," ^Cet tnii u>nc Je postajal vJj «fctgan Med zobmi j ^ Prekleto! Ženske Vi j« bilo tega treba * 1 • I Tisto popoldne po olj je stopil Cene v hišo J/J zadovoljen. "O, naš pravdar," * J žal gospodar. "Torti rJ je bilo?" ^enc, "Vse dobro, oče!" "Kako — vse dobroT «fj« Je poravJ Vidiš no! Srečo imaa.l sneto poceni »i ne izmazal "Toda, oče, jaz pojdj darle proč." "Proč? Cemu?" "Oženil se bom." 'Ti — oženil? Ne |J Katera pa je tako avUitd "Ravno Jera! Cepnikoi ra, da veste! Je že vse dM jeno in — konec!" Vsa družina je zazijala nem začudenju: "Kaj takega —!" "Neverjetno!" Pa je bila resnica. Na i nočni torek sta Cene in imela poročno gostijo. Vi« v redu in srečna sta bila drugo jutro sta se na daj silno razjezila, kajti ni vasovalci so jima pom pravili in obesili na okno niče — slamnato zibelko. Dober šofer Uradnik: "Oprostite, šef, že dva meseca niaem plače . . ." Sef: "Dobro, dobro—ra oprostim." % Med uslužbenci "Danes sem se pa p spri s šefom. Ce ne preklft jih besed, zapustim prvega bo." "Kaj ti je pa rekel T "Naj prvega jp-em!" 0 Srečen zakon Kako se kaj počutil v nu ? Ali se z možem raiun "O, hvala, prav dobro! mož je nočni čuvaj, mene ni doma, ponoči pa Po SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JRDNOTA Isdaja svoje poblikadj« is k I Ust Proovota sa koristi, tor p agitacijo «voJIkdraiUT to A M propagando «rojih idej. pa ao sa propsf sado M P* organizacij. Vsaka orpS običajno svojo glasile. T«d« rlčnl dopisi In aaiaaalto pornlb orfaaisadj h «JU à* m a« ooiiliai« Hote Pro««* IJtlen In and Adocrti»* over PSLANOECH'S YU60SLAV MIHO Folk Songé and Murne Tambur it xa Orchestra Station WW AK. Every Seedfy 1 ta > naroČite si dnevnik prosvb Qo se lahke aaroll sa pot Ueno* ta Po sklopa 1L roda prišteje edoa, dva, tri, fttiri aU______ ataL Liet Preoveta staao se eae oaake, sa liane «g oae lotae aarošatae. Ker pa llaal Ao plalaje pri ssosims« »«J »rtr^V ae Jim te prišteje k naročnini. Torej soda) si Je Uot predrag sa Oaao 8NPJ. Umt Preoveta Je vsk toJ^J gotovo Je e vsaki dražial nekdo. U M rad «tal Uot m» «o* Usta Preoveta Jot Za Zdraš. dršavo ta Iaaaia.»SJt Za Cleoro !a Ckkofo to- 1 tednik ta..............ŠJ# t tošsto ta............ t tednika ta............S.SS « ***** ........... I tednike ta............&4§ • ........... 4 tednike ta............IM « t*»1** ........... • tednikov ta........... ali • .......... Za Evropo Je............ Izpolnite spodnji kupen, priložite petrobeo vooto Order v pteae ta ai aareiMe Preovoto, llot. ki )e rolo i««-^ PoJaanllo:—VeeloJ kakor hitro kateri teb llanov p«»» ^ SNPJ, alt še so praoeli gre« od draiine hi bo m»"™ ^ ** tednik, bodo moral tisti flaa Is dotUne druttno, m naročena aa dnevnik Proeeeto. to takoj nasnaniU «J« ta obenem doplaiati dotttno noto lista Proovete. tedaj mera apraralštoo saliati datam se to vooto - PROBVETA, SNPJ, MS iT Sa. Lavadale Aro. Cktospa » «m Preovoto moiel. •• Čldn*" « Naslov Uotarito tedalk ta ga pripišite k aejl aarolniol od A drl".*-" g.....- a..-"