GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO VIII.
ŠTEVILKA 66
AVGUST 1980
Vse po načrtu
. "Gradnja šolskih objektov v Borovnici ln za šolo Log-Dragomer napreduje po zastavljenem programu in lahko smo brez skrbi, da bodo objekti zgrajeni do predvidenega roka,« je povedal predsednik obeske skupščine Vladimir Mejač po °9ledu obeh gradbišč. Sredi julija so si Namreč predstavniki občinske skupščine, ^vršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij skupaj z izvajalci del ogledali, kako poteka gradnja obeh šolskih objek-j°v in dobili zagotovilo izvajalcev, to je ^GP Grosuplje TOZD Igrad Vrhnika, da °°do objekti končani v predvidenem roku.
Ugotovitev, da vse teče po predvidenem pianu, je nedvomno dosežek strojno pripravljene analize, na osnovi ka-'6re so se občani resnično dogovorili in Ukazuje, da pri dobro dogovorjenem p,, Pr0gramu ni nobenih težav z realizacijo. jrou1*   fotografiji: gradbišče v Borovnici. it"**-
J
spo
sPobro poslovanje našega gospodarstva
;as pc^
,mpj ka# »s P* sa» 1eW
tudi« iraiflT lejrfl"! eva
vizft
«>,
bo* »rej*
jtin
Ike, dilK1. ubij*!
9. »1
Več otrok v vrtcih
2 otvoritvijo prizidka k vrtcu na Vrhniki je *? 76 predšolskih otrok vključenih v organizirano varstvo. Tako je sedaj v občini v Vrteih že okrog 630 otrok. Viden korak nabije storjen tudi na tem področju, predv-če se ozremo v leta od 1969 do 1973,
ko
je bilo v družbeno varstvo vključenih
°krog 50 otrok. Vendar še vedno nimamo Roškega varstva zadovoljivo rešenega in eakajo nas še zahtevne naloge. Nanje je v Ugovoru ob otvoritvi prizidka k vrtcu opo-*°n'la tudi Veselka Mladenovi:
»V naslednjem obdobju moramo orga-•J'zirano otroško varstvo še bolj izpopolni in v ta namen razvijati razne oblike var-jj^a, od novih enot VVZ, do varstva v dru-»'h družinah. Čim bolj bomo urejanje tega ;Prašanja povezovali z interesom staršev !n°r9anizacijami združenega dela, tem hi-reje bomo lahko šrili materialno osnovo te I ejavnosti, saj pričakujemo, da bodo de-*vci za varstvo in vzgojo otrok pripravljeni ^oupravno združevati več sredstev iz jjsebnega dohodka in dohodka OZD. To '"J >   nazorno dokazujejo že v praksi dose-i r^a Prizadevania TOZD Usnjarna in Fe-z3j "0|ita, ki sta, oziroma bosta, z adaptacijo no« »lavbe na Hribu in z novogradnjo na Bregu J ^Pomogla vključiti še na novo 76 oz. cca n '29 predšolskih otrok. Vzgled IUV in Fe-, J;0|'ta — skrb za predšolske otroke — naj ejj| e ostane osamljen primer v občini.«
Za nami je prvo polletje gospodarjenja v letu, ko so bili sprejeti določeni ukrepi s katerimi naj bi dosegli cilje, ki smo jih postavili v tem letu stabilizacije gospodarstva. To so ukrepi, ki naj bi vplivali na povečanje izvoza oziroma zmanjšanje uvoza, racionalizirali investicijske naložbe, dosegli varčevanje z energijo itd. Nasploh ukrepi, ki terjajo racionalnejše obnašanje na vseh področjih in ravneh.
Kako je v teh zaostrenih pogojih poslovalo naše gospodarstvo? Prve ocene kažejo, da so rezultati ugodni. Še posebej razveseljivo je, da so poleg dveh največjih organizacij združenega dela IUV in LIKO, ki sicer že v standardno posljujeta dobro, uspešno zaključili prvo polletje tudi drugje. Analize kažejo sicer tudi na to, da so se ponekod pokazali dokajšnji neugodni vplivi splošnih gospodarskih razmer, nastopile so težave s preskebo z reproma-teriali, v nekaterih TOZD-ih se je delno znižala likvidna situacija. Kljub težavam pa je, lahko rečemo skoraj vsem uspelo postopoma odpravljati pomanjkljivosti in ustvariti potrebne pogoje za najbolj normalno nadaljevanje poslovanja, povečano realizacijo in ublažitev posledic raznih pomanjkljivosti.
Že lahko ugotavljamo, da so planske zadolžitve za prvo polletje v celoti izpolnili in v večini delovnih organizacij tudi presegli. Predvsem pa so več ustvarili kot v istem obdobju lani.
Ob razveseljivih ugotovitvah, da so polletni poslovni rezultati ugodni se v vseh delovnih organizacijah zavedajo, da jih to ne sme zapeljati, kajti splošen položaj gospodarstva ni rožnat. Vedo, da se pripravljao še dodatni stabilizacijski ukrepi tako, da se morajo še naprej skrajno gospodarno, odgovorno in disciplinirano obnašati na vseh področjih. V naših delovnih organizacijah poudarjajo, da »akcija«, ki jo izvajajo ni akcija za odpravo slabih poslovnih rezultatov, temveč akcija za stabilizacijo s
katero želijo preprečiti poslabšanje dobrih poslovnih rezultatov ali vsaj bistveno omiliti možne neugodne posledice splošnih gospodarskih razmer. V tej situaciji se prednje postavljajo posebno *ežke naloge in od tega ali jih bodo uspešno izvršili je odvisen nadaljnji razvoj. Dosedanji uspehi so jim vsekakor v spodbudo.
Akcija NNNP se praktično že začenja
Že lani smo ob akciji NNNP ugotavljali, da je pomembna oblika preverjanja celotne družbene organiziranosti, pripravljenosti in praktične usposobljenosti za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na praktičnih izkušnjah se je izoblikovalo spoznanje, da je akcija potrebna in da jo je tudi v naprej treba razvijati, saj bistveno prispeva k uresničevanju obrambnih in zaščitnih nalog in k konkretnim aktivnostim v vseh okrožjih, predvsem v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Opredelili smo se, da bo to vsakoletna oziroma stalna akcija in že so pripravljena izhodišča in cilji letošnje akcije — o njih je že razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL.
Letošnja akcija, ki se bo predvidoma zaključila aprila ali maja prihodnje leto se praktično začenja.
Težišče aktivnosti je usmerjeno na razvijanje in usposabljanje narodne zaščite, na praktičnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine za vodenje vseh oblik oboroženega boja predvsem pa pri vodenju protioklopne, protidesantne in protizvočne obrmbe ter izvajanju obrmbe naselij in mest. Namenjena je za pospešitev razvoja in usposabljanja splošnih enot civilne zaščite v stanovanjskih hišah, ulicah, zaselkih, v vaseh in organizacijah združenega dela. Za nagažiranje množic in vseh najširših in najodgovornejših družbenih sil v pripravah za vodenje splošne obrambne vojne pa je pomembna mobilizacija.
V sklopu NNNP pa se bodo vsi družbeni dejavniki, glede na naloge, ki jih imajo, vključili v program vaj JLA in teritorialne obrambe. Tako bo preverjena obrambna
pripravljenost in sposobnost neoborože-nega dela prebivalstva. Osnovna karakteristika akcije pa je
množičnost — v akciji bomo praktično sodelovali vsi.
Planirajmo v okviru možnosti
Dogovor o temeljih družbenega plana občine Vrhnika za obdobje od 1981—1985 leta je v osnutku pripravljen. Po sprejemu smernic septembra lanskega leta je to naslednji planski dokument o katerem se odločamo na osnovi široke in demokratične javne razprave med delavci v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih. Priprava besedila osnutka dogovora je terjala veliko naporov in truda posameznikov in organov. Predvsem nekateri nosilci planiranja zamujajo pri pripravi planskih dokumentov. Dogovor bi moral temeljiti na temeljih planov TOZD-ov, samoupravnih sporarumih o temeljih skupnih planov delovnih organizacij, samoupravnih sporazumih o temeljih planov SIS ter samoupravnih sporazumih krajevnih skupnostim kot takšen bi moral izražati strateške usmeritve in naloge našega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju na osnovi interesov združenega dela.
Poleg problema pri pripravi planskih dokumentov je prisoten tudi problem usklajevanja med nosilci planiranja. O analizah razvojnih možnosti in elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti smo v juniju vodili široko javno razpravo, ki kljub veliki udeležbi razpravljalcev v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ni dala pričakovanih rezultatov. Namesto usklajevanja in na osnovi usmeritev na področju uresničevanja politike ekonomske stabilizacije prepotrebnega krčenja posameznih planskih nalog, so se odkrivale nove »neodložljive« naloge, katere je nujno vnesti v planske akte. Čeravno so takšne zahteve sad širokih razprav se vendarle kaže prisotnost nerealnega planiranja, ki ni v skladu z dohodkovnimi možnostmi.
Zavoljo neusklajenosti pri analizah razvojnih možnosti in elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov je toliko večja odgovornost vseh nas v razpravah o dogovoru pri katerem se končno moramo uskladiti predvsem pri tistih določilih iz katerih izhajajo konkretne usmeritve in naloge.
O osnutku dogovora je tekla razprava na skupni seji predsedstev občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki sta med drugimi sprejela tudi stališče, da je z opredelitvami v dogovoru potrebno doseči skladnejši razvoj na celotnem območju občine na družbenoekonomskem, kulturnem in socialnem področju, zato morajo biti investicije tako na področju gospodarstva kakor tudi na področju družbenih dejavnosti in komunalnega gospodarstva dogovor nosilcev planiranja — delovnih ljudi in občanov združenih v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter širše.
Pri investicijah na področju družbenih dejavnosti je tudi izhajati iz stopnje razvitosti posamezne krajevne skupnosti ter pri tem upoštevati racionalnost uporabe in obratovanja objektov in elemente dolgoročne politike po-seljevanja. Pri teh investicijah je potrebno spodbujati soudeležbo občanov v obliki materialnih in finančnih sredstev ter prostovoljnega dela.
Predsedstvi sta nadalje ugotavljali, da je dogovor premalo »stabilizacijski«. Obseg načrtovane porabe je preobsežen in ga bo nujno skrčiti.
Prednost morajo imeti tiste dejavnosti, ki največ prispevajo k ustvarjanju dohodka v materialni proizvodnji.
Iz tega sledi, da se bomo morali zavestno odreči nekaterim načrtovanim nalogam. Pri tem naj ne velja zakon močnejšega, prisoten pa mora biti spopad z lokalizmom. Odločitve se naj sprejemajo na osnovi argumentov.
Dogovor sprejemajo odgovorni organi podpisnic na osnovi javnih razprav, kijih je v ta namen treba organizirati. Nosilci organizacije razprav so sindikat v delovnih organizacijah in SZDL v krajevnih skupnostih. Razprave v organih naj tečejo že v drugi polovici avgusta pred sejo zborov SO Vrhnika, ki bo W septembra, širše razprave pa na zborih v septembru.
Skupno z dogovorom so objavljeni tudi samoupravni sporazumi o temeljih planov ob
činskih samoupravnih interesnih skupnost ki so tudi predmet razprav v tem trenutl it, obenem vsebinsko dopolnjujejo dogovo/.
MLADEN S! titNA
si"'
V prvi polovici Junija je bila v dvorani doma JLA razstava fotografij, ki so prikazovale našo
občino od osvoboditve do danes. Razstavo je pripavil Milorad Borčić. Fotografija jez otvoritve.
Za restavriranje Borovniškega mostu
V zadnjem času so čedalje večja prizadevanja, da se ostanek Borovniškega mostu uredi, bolje re-čeno-restavrira — in tako prepreči nadaljnje propadanje. V preteklosti je imel namreč most za Borovnico velik pomen, saj se je z dograditvijo leta 1957 v Borovnici začela razvijati industrija in z njo se je porajal proletariat. Predvsem pa je bil most med narodnoosvobodilno borbo Borovničanom v ponos in žalost, pod mostom so bili ustreljeni nedolžni ljudje in Borovnica je bila zaradi mostu prva obdana z bodečo žico.
Februarja 1942. leta so bili pod mostom ustreljeni na Zavrhu ujeti borci Zidanškovega bataljona. Med njimi je bil tudi borec — britanski vojak Cargill Colins, ki je skupaj z Johnom Denvirjem-Frankom iz nemškega ujetništva pobegnil in vstopil v NOV.
Most in z njim Borovnica je pretrpela številna bombardiranja, končno pa je bil porušen po osvoboditvi.
O obnovi ostanka borovniškega mostu je že razpravljal svet zua ohranjanje in razvijanje revolucio-
KS VRHNIKA
Nova skupščina
KS se bo kmalu sestala
Svet zveze komunistov v krajevni skupnosti Vrhnika je 8. julija na seji ugotovil, da se vsi sklepi, ki so bili sprejeti na osnovi ocene družbenopolitičnih razmer, uresničujejo v skladu z dogovorjenimi roki. Izvršene so kadrovske spremembe v izvršnem odboru krajevne konference SZDL, izvoljeno je novo predsedstvo krajevne konference SZDL, ki že uspešno in učinkovito deluje. Med drugim so izpeljali zbore krajanov po naseljih, kjer je bil sprejet statut KS Vrhnika in so bili izvoljeni delegati za skupščino krajevne skupnosti. Na teh zborih pa so evidentirali tudi možne kandidate za svet KS.
Poleg tega so obravnavali tudi srednjeročni načrt razvoja krajevne skupnosti in SIS družbenih dejavnosti. Udeležba na zborih je bila precej skromna, saj se je zborov udeležilo 157 krajanov. Najboljša udeležba je bila v naselju Kolodvor — udeležilo se ga je 42 krajanov, v naselju Breg 35, Hrib 27, Lošca 24, Klis 16 in delavskem naselju 13.
Do kadrovskih sprememb je prišlo tudi v svetu krajevne skupnosti. Glede na nezaupnico dosedanjemu predsedniku je bila imenovana komisija v sestavi Franc Okrajšek, Dane Velkavrh, Pavlina Draš-ček, Franc Jelovšek in Alojz Perpar, ki bo do izvolitve novih samoupravnih organov predstavljala svet krajevne skupnosti oziroma reševala tekoče naloge. Ta organ pa nima pravice odločanja.
Trenutno teče delegiranje delegatov za skupščino krajevne skupnosti v organizacijah združenega dela in v družbenih organizacijah in društvih. Predvidevajo, da se bo skupščina sestala na prvi seji konec avgusta.
narnih tradicij NOB in spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL in podprl akcijo za obnovitev.
Člani so bili mnenja, da KS Borovnica vseh sredstev za obnovo ne bo zmogla, da obnova stebra ni le krajevnega in občinskega pomena in bi bilo prav, da se za akcijo zavzamejo tudi odgovorni dejavniki v širšem republiškem merilu. Pri KS Borovnica je sicer že ustanovljen iniciativni odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za širšo družbeno akcijo. Gre za ureditev obeležja, ki naj spominja na veličasten objekt v sklopu izgradnje južne železnice, kar je vplivalo na gospodarski razvoj okolice in kraja, na nastajanje delavskega razreda na tem področju in na združevanje ljudi v revolucionarne aktivnosti, ki so tamkajšnji živelj usposobile tudi za odpor proti okupatorju. Restavriranje ostanka mostu z obeležjem v februarju 1942 ustreljenim borcem Zidanškovega bataljona bo tudi pomemben pomnik revoluciji . Ne nazadnje predstavlja realizacija zamisli privlačen turistični objekt.
Okrepiti tudi ekonomske stike
Na tretji seji sveta za mednarodne odnose pri predsedstvu občinske konference SZDL v začetku julija so govorili o nadaljnjem sodelovanju s pobratenim Gonarsom. Predsednik sveta Franc Pasetta je člane seznanil, da so občinsko upravo v občini Ganars pri nedavnih volitvah v Italiji prevzeli, krščanski demokrati, ki so iz svojih vrst imenovali tudi župana Ottavia Joana, dosedanji župan in socialisti pa so prešli v opozicijo.
Na svetu so menili, da moramo z Gonarsom nadaljevati satike in poglabljati sodelovanje.
Tudi novi župan je že odgovoril na čestitko, ki mu jo je ob izvolitvi poslal predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač. Izrazil je željo, da bi dosedanje sodelovanje še bolj poglobili predvsem na ekonomskem področju. O teh možnostih so že pred tem razmišljali na eni svojih sej člani sveta za mednarodne odnose in ugotovili, da obstoje možnosti za nekatere oblike ekonomskih stikov.
Slavnostne seje centralnega delavskega sveta sta se udeležila tudi France Popit in Arv Verbič.
Trideset let samoupravljanja v IUV
Pred tridesetimi leti je začelo svoj zgodovinski pohod delavsko samoupravljanje in postalo ena največjih zgodovinskih vrednosti, kar jih je izbojeval naš delavski razred.
V naši občini so prvi korak delavskega smoupravijanja storili delavci Industrije usnja Vrhnika in 6. junija so s slavnostno sejo centralnega delavskega sveta, ki sta se je udeležila tudi France Popit, predsednik CK ZKS, in Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, obeležili zgodovinski dogodek pred tridesetimi leti, koje bil konstituiran prvi delavski svet. Največja potrditev uspehov v razvoju samoupravljanja je nesluten razvoj delovne organizacije, ki se odraža v izrednih poslovnih rezultati). Slavnostni govornik Branko Stergar, direktor TOZD Usnjarna, je orisal razvojno pot: »Razvoj Industrije usnja Vrhnika se je pričel, ko je leta 1949 iz pred vojno zgrajene usnjar ne z rekonstrukcijo in povečanjem nastalo podjetje Industrija usnja Vrhnika. Ob ustanovitvi je zaposlovalo le 154 ljudi, proizvodnja v tistem letu pa je znašala 90.500 kv. m svinjskega vegeta-bilnega usnja, kar je bilo nadaljevanje predvojne tradicije v predelovanju svinjskih kož v svinjsko vegetabilno usnje. Sledila je hitra rast proizvodnje ob sočasnem širjenju asortimenta proizvodov tako, da je že leta 1950 proizvodnja dosegla 1,000. kv. m svinjskega usnja. Število zaposlenih se je v tem času povečalo na 715. Tako hitra rast obsega proizvodnje je bila mogoča zaradi pogojev v tem času. Obvezno odiranje svinj in pomanjkanje ostalega usnja je omogočilo širšo porabo svinjskega usnja. S spremembo tržnih pogojev v letu 1952 smo morali spremeniti tudi naš proizvodni program in smo iskali možnosti tudi v predelavi drobnice in govejih kož, vendar smo kmalu spoznali, daje naša bodočnost le v specializaciji, to je v proizvodnji svinjskega usnja. Ta odločitev, ki je slonela na spoznanju, da le velikoserijska proizvodnja, ki jo izvajamo z najmodernejšo opremo, ob uvedbi vseh dosežkov moderne znanosti na področju predelave kož lahko zagotovi primeren uspeh, kar jamči najboljšo možno kvaliteto in ob veliki proizvodnji zagotavlja dobre učinke, je vsa leta bila vodilo pri vseh naših nadaljnjih odločitvah. Na osnovi tega spoznanja smo dosegli vse, kar danes smo in kar imamo. Sodoben koncept naše poslovne politike je omogočal vidne uspehe pri našem delu, kot uspešna delovna organizacija smo bili interesenti za prenekatero proizvodno organizacijo tako v republiki kot tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Zato so se bile v letih od 1967—1974 pripravljene z nami povezati mnoge takratne delovne organizacije npr. Us-n jar sko-krznarski kombinat v Smartnem, Splošno krojaštvo Vrhnika, Tovarna usnja Šoš-
tanj, Tovarna obutve Rožnik, Trgovsko pod)« \ Šoštanj, SGP Igrad Vrhnika in tako je naf I delovna organizacija Industrija usnja VrhniK' ^ današnjem obsegu. V njej so vsi, ki so skW pj združiti sredstva in delo, dosegli do danes v1 in napredek. Že od samega začetka obstoja \<* F( strije usnja Vrhnika je bila le-ta usmerjena z'Jpc likim delom svojih zmogljivosti v izvoz, usmeritev smo vsa leta intenzivno gojil' danes veljamo v usnjarskem svetu za najV t©i jega izvoznika v naši domovini. Najvčeji del«Jpr skupnem izvozu delovne organizacije Prjjgc stavlja izvoz svinjskega usnja in izdelkoVjjg svinjskega usnja. Takšne rezultate smo d gli, ker smo si vedno prizadevali za dos1 proizvodov visoke kvalitete in ker smo se skušali vedno poslovno obnašati. Naši iz so veljali in še veljajo za kvalitetne in temu merno dosegajo najvišje možne cene na sido tovnem trgu. Znak IUV je danes poznanim; celem svetu. Da smo lahko dosegli takšno ij|kj smo se vseskozi trudili izpopolnjevati tehrH gijo in opremo z najmodernejšimi dosežk'r" nismo nalagali sredstev v zidove, razen koli" sta to zahtevala tehnologija in obseg proizv nje. Ker smo hoteli doseženo stopnjo raz' ohraniti in se še naprej razvijati, smo posvf veliko skrbi izobraževanju in pridobil novih strokovnjakov na vseh področjih. D* želimo s pomočjo usmerjenega izobraževat-še močneje vplivati na mlade ljudi, da se t^ul1]
lažje odločali za delo v usnjarnah.
'05
Upamo, da bomo zapolnili nekatere vrzel1^ kadrih, ki so nastale v dosedanjem razvoj^ Eden najvažnejših pogojev za hitrejši ra^T vseh naših dejavnosti je, da omogočamo vn 0 delavcem — v skladu s svojim doprinosi sodelovati pri vseh važnih odločitvah. TojTG sebno velja pri odločanju o uporabi ustva« nega dohodka. Da bi to načelo v čim večji ^o lahko uresničili, smo v naši celotni delovni j$lc ganizaciji formirali sedem temeljnih organi^ združenega dela. V njih nas je združilo <Jjtj. preko 2600 delavcev in letno ustvarimo <%1 300 milijard st. din dohodka ter ob tem d<%~ žemo dohodek, ki omogoča zadovoljitev n»f
'Ob
osebnih in skupnih potreb, hkrati pa nam zagotavlja osnovo za naš nadaljnji razvoj
V nadaljevanju je Branko Stergar poudfo aktualne naloge za uresničitev politike gosfj darske stabilizacije. Zavedajo se, da je od *j ali jih bodo uspešno izvršili, odvisen njihov daljnji razvoj.
Na slavnostni seji v počastitev tridesetlet' samoupravljanja so podelili tudi vsakol* priznanja vzornim samoupravljalcem ter oj nem zlate in srebrne značke IUV zaslužnim lavcem.
O preoblikovanju KS Vrhnika
Koncem junija smo krajani Vrhnike na zborih krajanov razpravljali o možnosti preobrazbe svoje krajevne skupnosti, samoupravnem preoblikovanju okolja v katerem delamo in živimo. In kakšno je to okolje?!
O tem sta prisotne na vseh zborih seznanila Leopold Rapuš in Jože Prvinšek. Znana je resnica, da to okolje že dolgo časa ne omogoča v celoti razreševati vsakdanjih problemov. V našem primeru imamo krajevno skupnost, ki zajema veliko število občanov, res pa je, da tam, kjer se ljudje med seboj ne poznamo dobro, ne moremo družno in uspešno razreševati težav, ki se kopičijo. Seveda nikakor ne gre zgolj za zmanjševanje krajevne skupnosti; še zdaleč ne — gre namreč za to, da omogočimo takšne pogoje, v katerih bodo hitreje prihajali do izraza številni problemi in interesi ljudi, ki so si iz krajevne skupnosti v krajevno skupnost podobni:
preskrba, šolstvo, varstvo otrok, problemi starejših občanov, storitvene dejavnosti itd.; je poudaril tovariš Prvinšek.
Na Vrhniki je bila cela kopica letakov in razdeljenih vabil, ki vabijo krajane, da prispevajo svoj delež k preoblikovanju naše krajevne skupnosti in vendar drži, da so vse te propagandne oblike vabljenja krajanov na sestanke strel v prazno, v kolikor se ne zavedamo, vsak zase in vsi skupaj, nujnosti akcije in skupnih prizadevanj za čim boljše delovanje naše krajevne skupnosti. Ako nismo prepričani v svoje zmožnosti in delo, bomo ostajali samo pri neizpolnjenih željah, zato moramo biti prepričani v vse tisto, kar se mora v preoblikovanju krajevne skupnosti šele dogajati, če seveda nočemo, da bi imela celotna zadeva le formalni pomen;: je povedal tovariš Rapuš.
Razvidno je, da je največji del delovnih ljudi in
občanov dojel nujnost resnične preo" | predvsem vsebine dela. Razdeljenost n# mezna območja po naseljih v krajevni skupjl omeni drobljenja problemov, ampak gost«] ganizacijo, tesnejšo skupnost ljudi in veliko stično družino. Ustvariti moramo družino, sosed sosedu v pomoč, kjer bodo ljudje 0% gega poznali in s skupnimi močmi skušali ° za še boljši jutrišnji dan.
Program preobrazbe krajevne skupnosti zajema predvsem vprašanja iz našega v" njega življenja in človekove sreče. Prav ? splača »tolči«, zakaj že sedaj nismo pridof sar brez svojega lastnega dela in maksi^ zalaganja. Kar imamo, tega nedvomno ni sad naših rok in naših naporov. Tudi za to. ne nazadnje, gre v preoblikovanju naše C skupnosti, ko se borimo za naš še lepši ^
VA
ŠUST1980
naš časopis
JAN VSTAJE — ODKRITO PARTIZANSKO OBELEŽJE NA VRANJIH PEČINAH — TOVARIŠKO SREČANJE V RAZORSKI DOLINI_
Razorska dolina oživela
S tradicionalnem srečanjem borcev in občanov J Razorski dolini smo v občini proslavili 22. julij, an vstaje Slovenskega naroda. Lep sončen dan " Množična udeležba pa sta še bolj poudarila 'Resnost, ki se je začela v ranih jutranjih urah in 'Kpnčala s tovariškim srečanjem, ko se je začel 'Msčati mrak. Za marsikoga je bil dan kar prekra-f^tako prijetno je bilo v prelepem naravnem 1K°IJu Razorske doline.
2e zjutraj je iz Vrhnike proti Razorski dolini W'a mladinska pohodna enota. Njen prvi posta-,.'kje bil na Vranjih pečinah, kjer so se zbrali pre-»eli borci II. bataljona Dolomitskega odreda in "6vilni občani pri odkritju partizanskega spominja obeležja. To obeležje je odkril nekdanji Š6k'2anski funkcionar- Pisatelj Karel Grabelj-jJ^'Gaber, in v svojem govoru orisal pomen tega iiroeiežja. Nad Vranjimi pečinami je bil v začetku r"la 1942. leta ustanovljen drugi bataljon Dolo-rjtskega odreda, ki so ga 29. septembra 1942. 'a napadli belogardisti. Po srditem boju so partiji belogardiste pognali v beg. Dva belogardista I a Padla, več pa je bilo ranjenih. Partizani pa so ffDil' borca Emila. Na Vranjih pečinah so bili UQ| drugi boji, saj so 21. maja 1942. leta Italijani . aPadli Logaški vod, poleti 1943. leta pa Šercer-jj/u.0 brigado, vendar sta se obe enoti v hudih sH d PreDili iz napadalčevega obroča, ild nj,Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Vrh-lei 0*a Franc Fortuna je povedal, da so borcem pri vi C?,ayitvi tega obeležja veliko pomagali mladinci n< L J.aJan'iz Zaplane. Se posebej pa se je zahvalil z^Po Mivšku iz Zaplane za razumevanje in
■ I m0^ ~ obeležje stoji na njegovem zemljišču, ili L ,ato so se vsi podali v Razorsko dolino, kjer so i^ter't6 zbirali rezervni vojaški starešine, pripadniki * "orialne obrambe, mladinci, športniki, lovci,
,r«Q'Paniki JLA in ostali občani. Zbranim je spre-jv'ja 0ril predsednik občinske konf« Jr^z Pečar in med drugim dejal:
5L "Danes borec na sme pomeniti samo udele-, lprjrt°a NC^V' temveč biti borec pomeni bedeti nad d^'reu tvami osvobodilnega boja in socialistične iCprs Uci'e' sodelovati v samoupravni družbeni s^6°brazbi, krepiti obrambno sposobnost naše n|p movine, potrjevati njeno neodvisnost ter neo-ii I -° oc"ocenost nadaljevati svoj razvoj po poti, '° je začrtal naš veliki državnik in revolucionar,
borec za enakopravnost narodov in mir v svetu tovariš Tito.
Vsakdo se lahko vključuje v bitko za družbeno preobrazbo, kajti bitk je dovolj in za vsakega je mesto. Z vso pravico sicer lahko trdimo, da je politično in varnostno stanje v naši domovini trdno, vendar pa moramo ob tem upoštevati dejstvo, da imamo pri našem razvoju tudi določene težave, ki se kažejo predvsem v ekonomski nestabilnosti. Da je temu tako, je več vzrokov, poglavitni vzrok pa je, da naša poraba ni v skladu z ustvarjenimi možnostmi, oziroma enostavno povedano, da pojemo več kot pridelamo. Standard, ki smo ga ustvarili v povojnih letih, predvsem v zadnjih letih in ki je na zavidljivi višini, ni v skladu z našimi prizadevanji, z našo storilnostjo. Razvijali smo ga hitreje kot nam je to dopuščal realizirani dohodek, zato se bomo morali vsemu nezaslužnemu odreči, oziroma z več dela in z boljšim delom tak standard obdržati.«
V nadaljevanju pa je opozoril, da moramo pri načrtovanju za naslednje srednjeročno obdobje, o čemer prav sedaj tečejo razprave, upoštevati, da vsega, kar želimo, ne bomo mogli realizirati. Da bomo uskladili naše želje z možnostmi, bo potrebno veliko dogovarjanja, predvsem med krajevnimi skupnostmi in združenim delom. Planiramo pa naj le tisto, kar najnujnejše potrebujemo in kar naše gospodarstvo zmore. Poudaril pa je, da moramo upoštevati, da je potrebno razvijati vse krajevne skupnosti v občini enakomerno.
Že tradicionalno pa je na ta dan tudi strelsko tekmovanje za Kraguljev memorial na strelišču v Razorski dolini, ki gaje organizirala »TRAP« sekcija. Popoldne po kulturnem programu pa so najboljšim podelili plakete in diplome, starejšim borcem pa so podelili spominske plakete.
V krajšem kulturnem programu je sodelovala vrhniška godba na pihala in dramska skupina. Popoldne na tovariškem srečanju pa je za veselo razpoloženje poskrbel lovski ansambel, ki ga vodi Stane Urh. Za prisrčno vzdušje pa zaslužijo pohvalo tudi rezervni vojaški starešine, lovci, priu-padniki garnizona Ivan Cankar in gasilci iz Stare Vrhnike, Podlipe in Zaplane, ki so naredili vse, da so bili udeleženci zadovoljni in se bodo prihodnje leto radi zopet srečali v Razorski dolini.
Obeležje je odkril pisatelj Karel Grabeljšek
Na Vranjih pečinah so se zbrali preživeli borci II. bataljona Dolomitskega odreda In občani ob odkritju partizanskega spominskega obeležja.
Deseto srečanje ZRVS Jugoslavije
i%.9za rezervnih vojaških starešin Jugoslavije goji revolucionarne J ',c.'i6 naše osvobodilne borbe in socialistične revolucije. Od 2. do roft9'6 k"0 deseto srečanje ZRVS Jugoslavije »Bratstvo in jedin-j^O«. Četrtega julija so na osrednji proslavi v Čačku odkrili odkritje «! 6r|ik revolucije. Posvečen je borcem Čačanskega kraja padlim m? naro(jno osvobodilno borbo. Na proslavi so govorili: član pred-«*VaCK ZKJ Miloš Minič, SK ZRVS Jugoslavije Bogdan Pecatič in Jgr** zveznega sekretariata za narodno obrambo general pol-srj Hija Radakovič.
I Q Proslavo smo skupno z lovci NOB dali prisego, da bomo še X I suvali in gojili bratstvo in jedinstvo našin narodov ter branili vse
J,e naše socialistične revolucije. Ver>sko delegacijo so na letališču v Beogradu pričakali pred-1 "^i ZRVS občin Srbije. Nato smo se vsi skupaj na Dedinju, v hiši Uto' pol<'onl'l spominu predsednika republike Josipa Broza Tita. A6 e9acije ljubljanskih občin in velenjske, goriške in vrhniške ob-Srno bili gostje Kruševske občine. Sprejel nas je predsednik
y^ čine občine Kruševac, nato pa smo položili cvetje na spomenik ™ °de ter prisostvovali kulturnemu programu. Naslednji dan smo si
ogledali tovarne »Merima«, »14. oktober« in »Rubin«. V popoldanskih urah smo bili gostje osnovne organizacije ZRVS v Velikem šiljegov-cu. Po prisrčnem sprejemu in kulturnem programu nas je pot vodila naprej do Ribarske toplice. Na hribu »Samar« so nas pričakali z bak-Ijami ter pripravili krajši program ob tabornem ognju. Položili smo cvetje na spomenik posvečen tamkajšnjemu narodnemu heroju. Po izmenjavi mnenj in izkušenj v delu ZRVS smo se pozno ponoči poslovili.
Na koncu naj omenim, da smo bili vse dni zelo presenečeni nad njihovo gostoljubnostjo in pozornostjo. Taki so bili vsi? od delavcev v tovarnah, predstavnikov občine in raznih družbenopolitičnih predstavnikov do kmečkih ljudi iz tipične kmečke vasi izpod Jastrebarca. Odnesli smo enkratne vtise iz te občine, ki nam je omogočila, da smo se ponovno zavedli, kako je treba gojiti »bratstvo in jedinstvo naših narodov«. Zavedati se moramo, da so ravno ti ljudje z velikim srcem sprejeli naše izgnance med NOB in so z njimi delili streho in poslednji kos kruha.
FRANC LEBEN
Kraguljev memorial
Na letošnjem tradicionalnem strelskem tekmovanju za Kraguljev memorial, ki je bilo 22. julija na strelišču v Razorski dolini v okviru osrednjega občinskega praznovanja ob dnevu vstaje, so sodelovala moštva lovskih družin: Vrhnike, Šentjošta, Borovnice, Rovt in Horjula. Na tekmovanje so sicer povabili še lovce iz Logatca in Brezovice, vendar jih ni bilo. Tekmovali so v streljanju na glinaste golobe in na tarčo srnjaka. Tekmovanje je zgledno organizirala »TRAP« sekcija s prizadevnim Zvonetom šemrlom na čelu. Ko so zmagovalcem izročali plakete in diplome, so se spomnili tudi lovcev, starejših, od 60 let, in jim podelili spominske plakete.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Ekipno — kombinacija: 1. LD Vrhnika, 2. LD Rovte, 3. LD šentjošt
Posamezniki — kombinacija: 1. Podržaj Zlatko — LD Ig, 2. Tomažič Vinko — LD Toško čelo, 3. Velkavrh Milan, LD Dobrova
Posamezno — srnjak: 1. Tomažič Vinko — LD Toško čelo, 2. Podržaj Zlatko — LD Ig, 3. Velkavrh Milan — LD Dobrova
Posamezno — golobi: 1. Podržaj Zlatko — LD
Posamezno —golobi: 1. Podržaj Zlatko — LD Ig, 2. Skubic Stane — LD Vrhnika, 3. Velkavrh Milan — LD Dobrava
Razstreljevanje golobov: 1. Jurca Miro — LD Šentjošt, 2. Velkavrh Milan — LD Dobrova, 3. Šemrl Tomaž — LD Vrhnika — pionir
Tudi lovci so tako proslavili dan vstaje slovenskega naroda in želijo, da se tradicija srečanj v Razorski dolini nadaljuje.
FRANC KRAJNC
Namen vaje v celoti dosežen
U Letošnje urjenje naših enot teritorialne obrambe je nedvomno
rjniernbno za nadaljnjo krepitev zasnove splošnega ljudskega JaPora v naši občini in na našem območju sploh. Sistematična in jjjleta v leto kvalitetneje organizirana vzgoja naših enot kaže jPtno dobre sadove, še posebej, če jih primerjamo s preteklo. Ne Bpo, da smo bolje opremljeni — oblečeni in oboroženi — najdrznejša je zlasti pripravljenost vseh posameznikov od vojakov in J3[ešin do enot kot celote da opravljajo vse naloge vestno in dis-vPlinirano. Še več: da se teh nalog lotijo in jih izpeljejo s polno za-^6stjo subjektivnih sil in patriotične odgovornosti. Naj to pomeni, •Jjnaša pripravljenost, organiziranost in zavest niso več zgolj gola ^anska in državljanska obveznost, marveč spoznanje, da je od •i .ase volje, od naših skupnih prizadevanj, zlasti pa od zavzetosti (v"Jakega pripadnika naših enot odvisno, kako bomo opravili nalo-
k' smo si jih zastavili. ,>i Na vajo minometne čete teritorialne enote občine Vrhnika smo -Shajali v nedeljo. 1. junija, v deževnem vremenu. Vsi smo si želeli v^pljšanja vremena, kajti vedeli smo, da bo v takih razmerah j.zko doseči dobre rezultate. Formacijsko smo se zadolžili z oro-. J^rn ter ga grobo tudi očistili. Obnovili smo osnovne vojaške veš-r j.ne: ki so glede na vlogo eno ne najbolj pomembne, izpolnili an-I^hi list (ja D0 štab čete lahko kar se da natančno ažuriral podat-
0 ko se bomo z vaje vrnili domov. Tako so bila izhodišča vaje te note opredeljena, cilji zastavljeni.
1 je le prenehal. Naši načrti, potrebe in želje so se začele asničevati. V centru na Blokah smo začeli takoj izpolnjevati
tj. edvideni program. Zavzeto smo prisluhnili predavateljem in inšpektorjem, ki so nas poučili o vojskovanju ter o družbenopolitični °9i branilcev našega samoupravnega socialističnega razvoja.
Čeprav smo marsikaj morda že slišali, so vendar tokrat, ko smo bili v uniformah, besede izzvenele nekoliko drugače. Nekoliko močneje smo se zavedali, da moramo ohraniti pridobitve boja za socialistično ureditev, za neodvisnost in za lepo prihodnost.
Vaje so se odvijale po predvidenem načrtu, saj drugače tudi ni moglo biti, ker so se vsi borci trudili čimbolje izpolniti program urjenja.
Sprva smo bili še okorni, neprilagojeni drugačnim okoliščinam, kot smo jih sicer vajeni. Orožje se nam je zdelo težko in nerodno, dokler se ga nismo privadili. Celo povelja starešin so pozačetni plahosti postala odločna, še posebej pa se je morala v celotni četi dvignila po uspešnem streljanju puško, pištolo, puškomitraljezom in ročnim metalcem.
Program vaje je bil časovno do kraja izpolnjen, vsaka minuta planirana. Le malo časa je bilo za zahajanje v kantino, še manj pa popolnoma prostega. Prosti čas smo morali izkoristiti za pogovore, za medsebojno spoznavanje, navezovanje tovariških stikov, za pripravo člankov za objavo na stenskem časopisu in biltenu. Vendar vse to sodi v program vaje in to ji daje še poseben pomen in veličino.
V vsakdanjem delu smo drug drugemu tudi večkrat priskočili na pomoč, kar kaže tudi na veliko stopnjo tovarištva v četi. Ob koncu smo se pomerili v streljanju tudi z minometi in večina je doživela ognjeni krst s tem orožjem. Kljub temu, da se je veliko ljudi prvič srečalo z minometom, je bilo streljanje kar dobro.
Mislim, da ni pretirano, če rečem, da so letošnje Izkušnje z urjenja v primerjavi s podobnimi akcijami v minulih letih pokazale bistven napredek. Vse manj je bilo pomanjkljivosti pri organizaciji naših v3j, udeležba pripadnikov enot je bila zadovoljiva, urjenja se niso udeležili le tisti, ki so imeli za
izostanek opravičilo. Tudi sam potek vaj je pokazal, da se naša pripravljenost krepi in spreminja. Spreminja namreč v smislu večjega osebnega zavedanja, da ima vse to, kar počnemo, za vsakogar izmed nas čedalje večji pomen. Kakor se je morda pred leti kakemu posamezniku še zdelo, da so sredi trdega miru in družbene stabilnosti našega samoupravnega si-st: ema take priprave na morebitno agresijo kar preveč same sebi namen, tako je zdaj — in še posebej letos očitno zmagala zavest, da bomo le s temeljitimi pripravami in angažiranjem vsakega posameznika zmožni braniti in obraniti pridobitve naše revolucije in samoupravne socialistične preobrazbe, če bi jih kdo kdaj hotel ogroziti. Ta zavest in spoznanje sta se kazala takorekoč vsak dan, izpričevala sta se v medsebojnih od nosih, medsebojnem sodelovanju in spoštovanju, v tvornem odnosu med starešinami in vojaki, v medsebojnem spoznavanju, v krepitvi enote kot vojaškega kolektiva in nenazadnje v zavzetem izpolnjevanju programa urejanja.
Ko s to vednostjo in zavzetostjo merimo minulo urjenje naših enot, se seveda zavedamo, da smo navzlic boljši vsesplošni organiziranosti in zavzetosti vseh zagrešili tudi kakšno pomanjkljivost. Toda nobenega dvoma ni, da bomo vse te dobre dosežke in tudi pomanjkljivosti po končanih vajah podrobno razčlenili in spodrsljaje v prihodnjih urjenjih toliko lažje odpravili. Vse to pa bomo lahko storili le, če bomo vsi kot kolektiv in kot posamezniki zares temeljito pripravljeni, osebno zavzeti in dobro organizirani.
Da smo velik del teh cjljevlahko uresničili, gre zasluga tudi svetu za ljudsko obrambo, varnost in samozaščito občine in občinskim družbenopolitičnim organizacijam, ki so nas moralno in materialno vseskozi podpirale in omogočile uspešno izpeljavo vaj.
Letošnja vaja enote teritorialne obrambe je tako v celoti uspela. To pa zato, ker smo se je tako starešine kot tudi drugi pripadniki enote lotili v prepričanju in z željo, da bi uspela, da bi se še bolj usposobili za naloge. Enotno lahko ocenimo, daje bila bojna morala, moral nopolitična, idejna in varnostna plast zagotovljena, vsebina, metode in oblikp dela dobre, kar je vse vplivalo na dober potek in zaključek vaje.
Vse omenjene ocene so zagotovilo, da je bil denar, namenjen za to vajo, pravilno naložen in se bo dobro obrestoval, če bo potrebno. Skupščina občine Vrhnika in družbenopolitične organizacije pa lahko odločno podprejo tudi še nadaljnje usposabljanje drugih enot iz sestava teritorialne obrambe.
MARJAN SEGULIN
',00000000000000000000 a 0000000 e00»00M0M0'0000m
Vrhniški brigadirji v Posočju
Mladi nikoli niso štedili sebe, ko je bilo potrebno delati, ker so se zavedali, da gradijo svojo prihodnost. Na to najbolj kažejo primeru, kot so: proga Brčko—Banoviči, šamac— Sarajevo, Doboj— Banjaluka, Nikšič—Titograd; mesta Novi Beograd, Nova Gorica, Titograd in še vrsta drugih. Tudi M DA Posočje 1980 predstavlja še en č len v verigi izpisanih v toplih srcih in pridnih rokah brigadirjev in brigadirk. Leta hitijo, čas je naredil svoje, toda skojevski zanos in volja sta Se venomer močno prisotna med mladimi. Tudi mladinska delovna brigada Ivan Cankar iz Vrhnike se je odpravila v Posočje, da mladi vgradijo tja del sebe, del svojega mladostnega zanosa in navdušenja, v največjo epopejo naše novejše zgodovine. Z udeležbo na ZMDA Posočje80, so mladi Vrhni-čani dokazali, da bodo zmeraj vestno in dosledno izpolnjevali Titove želje in zamisli. Na akciji so dosegli novo, pomembno zmago in dokazali so, dasoostali takšni, kot nas je učil tovariš Tito. Ob koncu so si mladi brigadirji obljubili, da bo akcija rodila akcijo, srečanja mla-
Adotf Komac
dih pa nova prijateljstva, bratstvo in enotnost.
Med mojimi prvimi sogovorniki na zvezni mladinski delovni akciji Posočje 80, je bil domačin KOMAC Adolf, doma iz Čezsoče, ki je takole ocenil delo ml adih brigadirjev:
»Akcija je lepa stvar in nepozabno doživetje za mladegačlove-ka. Tudi sam sem sodeloval na delovnih akcijah tu v svojem kraju in sicertakojpo vojni, koje bilo veliko uničenega in porušenega. Pesem krampov in lopat razveseljuje naša srca, in zavedamo se, da noben stroj ne more opraviti dela, ki ga letos pri nas opravljajo pridne brv gadirske roke.... Mladim brigadirjem smo vsi zelo hvaležni, lahko so ponosni na svoje delo in trud. Ponosni smo na na našo mladino, saj nadaljuje kar smo mi začeli in zna ceniti pridobitve NOB. Cankar je bil največji človek naše literarne zgodovine, mladi brigadirji iz Vrhnike pa so pridni, prijazni in veseli, zato zaslužijo, da nosijo na svojih prsih emblem našega velikega pisatelja. S svojim delom so opravičili zaupanje, ki jim je bilo dano...«
Potem sem se pogovarjal s KORČE Slavkom, bolj poznanim
Slavko Kovče
Frutek, sicer pa vedno nasmejanim, veselim fantom, ki je bil vzoren brigadir na trasi in na področju vseh interesnih dejavnosti ter je prejel tudi značko udarnika:
»Do sedaj sem sodeloval na eni lokalni, republiški in dveh zveznih mladinskih delovnih akcijah. V MDB Ivan Cankar opravljam funkcijo predsednika brigadne konference in sem sekretar aktiva zveze komunistov. Naša brigada je razmeroma mlada, saj je v povprečju stara komaj 16,8 let. Delo na trasi je naporno, zato so se morali vsi brigadirji maksimalno truditi. Vsem brigadirjem je bilo omogočeno, da so sodelovali na vseh področjih različnih interesnih dejavnosti, obiskovali so razne tečaje in se vsestransko izobraževali. Naselje je bilo dobro urejeno, čez hrano nimam pripomb, pa tudi na trasi' smo se vsi dobro počutili. Tudi štab akcije je v redu, saj se ni ločeval od ostalih brigadirjev. Brigadirsko življenje je bilo tako v naselju, kot na trasi dobro urejeno, saj so vse brigade kolektivno sodelovale in ni bilo čutiti tistega tekmovalnega duha, kot na prejšnjih akcijah, kaje zelo pozitivno.O vseh stvareh se je odločalo kolektivno in vsi smo bili za enega, eden pa za vse — kakor prava družina. Jaz osebno želim, da bi se mladinsko prostovoljno delo razširjalo še naprej, kajti z delovnimi akcijami se razširjata bratstvo in enotnost. Mladi se sporazumevamo med seboj, spoznavamo pa $e tudi z drugimi narodi in
njihovimi običaji« Peter Velentič-Pero je bil med
najbolj pridnimi brigadirji na trasi.
Ker je prvič na delovni akciji, sem
želel izvedeti, kakšni so njegovi vtisi iz Posočja 80:
»Meni je to prva delovna akcija, čeprav sem že pomagal pri izgradnji vodovoda, ko sem služil vojaški rok. M DB Ivan Cankar se mi zdi odlična, pohvaliti moram tudi vodstvo s komandantko Mileno na čelu, čeprav mislim, da je bilaz nami nekoliko preveč »nežna«. Seveda smo se srečavaH tudi z manjšimi problemi, katere smo prebrodili in jh uspešno odpravili. Presenečen sem bil nad zelo prijaznimi domačini, ki so na vsakem koraku hvalili naše delo. Še najbolj me je motilo številčno stanje brigade in čudno se mi zdi, da se tako malo mladih odloča za to pomembno delo. Sodelovanje znotraj naše brigade se mi zdi uspešno in tudi z ostalimi brigadami smo dobro sodelovali ter navezali veliko stikov in novih prijateljstev. Na tej svoji prvi delovni akciji nisem dobil nobenih priznanj, vendar zaradi njih nisem prišel v Posočje; mene je sem vodilo samo delo in zavest, da moramo pomagati manj razvitim. Z veseljem bom šel na akcijo prihodnje leto, če me bo le podjefle pustilo. Vsem, ki gredo na akcijo prvič, bi rad povedal, naj ne hodijo zaradi romantike, deklet in drugih iluzij, ampak naj se zavedajo, da je na akciji potrebno
Peter Vale rtič
Štefan Režonja
trdo delati, posebno starejši brigadirji morajo biti vzor mlajšim. Seveda je brigadirsko življenje nekaj enkratnega, a ne le zame, marveč za vsakogar, ki ga doživi.«
Režonja štefan-Pista je bil v MDB Ivan Cankar predsednik disciplinske komisije, za svojo prizadevnost in delo na vseh področjih pa je prejel značko udarnika:
»Leta 1977 sem sodeloval na akciji v Kož bani, leto dni kasneje na akciji Šamac—Sarajevo in letos v Posočju. Letos smo vsi brigadirji pridno delali, dasiravnoso bili med nami razmeroma mladi. Delo štaba akcije se mi je zdelo povsem dobro, zdi pa se mi, da jeza razliko od prejšnjih let malo premalo čutiti vpliv kulturnega življenja v naselju. Ostale interesne dejavnosti so bile zelo v redu, le kvaliteta nekaterih predavanj bi lahko bila še boljša. Mislim, da bi morale biti v naši brigadi nekoliko več avtoritete in od-
nosi mlajši — starejši brigadirji, bi se morali v marsičem spremeniti. Trasa je bila precej težka, delo pa zatonaporno. Zdi se mi.dasmoše premalo sodelovali z domačimi, ki so bili zelo prijazni in dobrodušni. Disciplina je bila zadovoljiva, saj nismo imeli težjih problemov, z izjemo nekaterih manjših sporčkov, katere je disciplinska komisija hitro zgladila. Mlajše brigadirje je potrebno še posebej pohvaliti, ker so bili izredno pridni in so se veliko udejstvovali na različnih področjih interesnih dejavnosti. Hrana mi je ugajala, zadovoljen pa sem bil tudi z urejenostjo naselja. Sodelovati na akciji pomeni za vsakega mladinca veliko doživetje. Tam spoznaš marsikaj novega in koristnega za življenje. Mene je poslalo na akcijo podjetje LIKO in zelo sem jim hvaležen, obenem pa upam in
Bojan Arhar
želim, da bi mi sodelovanje na akcijah omogočali tudi v bodoče «
Arhar Bojan je bil eden izmed mlajših brigadirjev, ki so sodelovali na akciji. Bil je prizadeven in zabaven dečko, zategadelj sva se takoj zaklepetala:
»Na akciji sem prvič in se mi zelo dopade. Ponosen sem, ker skupaj z ostalimi brigadirji pomagam Posočju pri izgradnji vodovoda in obljubljam, da bom šel še na akcijo, če bo to mogoče. Med seboj smo vsi dobri tovariši, polni delovne energije, radi pa se tudi zabavamo. Tu v naselju nam ničesar ne primanjkuje, hrana mi je všeč, čeprav se mi zdi nekoliko preveč enolična Delo na trasi ni pretežko, a tudi ne lahko medtem, ko se z domačini dobro razuemo. Brigadirsko življenje jezelopestro, zato mislim, da bi moral vsak mladinec vsaj enkrat sodelovati na akciji. To je nekaj nepozabnega. Najbolj živo mi je ostalo v spominu, ko smo obiskali bolnišnico Franjo in se odpravili na izlet v Trento, kjer sem bil prvič, nikoli pa ne bom pozabil, kako so nas prijazni domačini na trasi postregli s čajem...«
Prav na koncu svoje reportaže sem uspel dobiti še Leben Mileno,
komandantko MDB Ivan Cankar, ki je bila zmeraj zavzeta in je imela malo prostega časa. Vseeno sva ga našla toliko, da je povedala nekaj o akciji v Posočju:
Na belovisču
»Jaz sem sodelovala na dveh lokalnih, eni republiški in dveh zveznih akcijah. Naša delovna brigada je precej mlada, v njej pa prevladujejo večinoma učenci in delavci, medtem ko študenta ni niti enega, kar za strukturo brigadirskega kadra vsekakor ni pozitivno. Do teh težav je prišlo, ker na Vrhniki začnemo delovno brigado vsako leto sestavljati zadnje dneve pred odhodom na akcijo, namesto da bi zanjo poskrbeli čez leto. Navkljub temu, da so »švohotni in ne morejo delati toliko kot recimo študentje, delavci in dijaki, pa gre vsa pohvala najmlajšim brigadirjem, polnim delovnega zanosa, ki rešujejo čast naše brigade. Na trasi so se vsi
Milena Leben
dobro odrezali, čeprav so delali v okvirih visoke norme naselja, ki je veljala za vse brigade in so jo celo presegali oziroma smo jo s prizadevnim delom vsi skupaj. Z ostalimi brigadami smo se dobro razumeli in tudi znotraj naše težave ni bilo problemov, razen nekaterih
manjšin, ki niso vplivale na dot razpoloženje in delovno zag" nost. V bodoče bomo morali paZ 6 da bodo tudi podjetja dajala svo I najboljšo delovno silo, kajti : . sedaj ni v vseh primerih tako, V , pa se bomo morali zavzemati1 pionirske brigade in ustanavlja" 6 le-teh. Letos je potrebno organif | rati na Vrhniki več klubskih več ( rov, kjer bi se morale ml adim priK a zati moralne in politične kvalitete, jih je moč pridobiti na delovni akc f (
Organizirati bi morali tudi več' ; kalnih akcij na Vrhniki in z njimi ^ pridobili brigadirje ter še marsik koristnega, dvignili pa bi tudi irrt1 res in delovno vnemo med mlat 8 mi. Vse ostalo mislim, da je v Wk) gadi dobro teklo, čeprav so se p1 j, javljale tudi težave in napake, ki s pač zmeraj prisotne tam, kjer ^tj dela. Prihodnje leto si želim seved 6 zopet na akcijo in upam, da '• . bomo Vrhničani letos nanjo bo pripravili, vsi: od starejših do ml1 dine...« e
Tako je bilo letos v Posočju, kj< I je pri izgradnji vodovoda pomaga) MDB Ivan Cankar in dobila pohvi in priznanje za svoje delo, čepfl je bilo brigadirjev premalo, da dobili trak akcije in to jeza našo ol čino nedvomno žalostna resnid S Delo je nuja in ponos človeka samoupravni socialistični druŽt Le tako s e lahko u st varijo pogoji * realizacijo osebnih in skupnih inW resov. Mladinske delovne akd omogočajo izredno priložnost, i mlad človek zaživi in občuti 1 družbeno kvaliteto, kjer se oseV interesi prelivajo v skupne in dfl možnost vsakomur, da spro* svoje ustvarjalne sposobnosti. 1 možnost pa si ustvarjajo brigadi1 sami, ko s svojo kreativnostjo' dogovarjanjem spodbujajo satf sebe, da vsakdo v spektru razrl j raznih  dejavnosti  najde svoij mesto pri oblikovanju življenja i dela na akciji.
FRANCI TRŠA'
a
1
Marksistični krožek na osnovni šoli Borovnica
Kot mentor marksističnega krožka se čutim dolžan, da spregovorim nekaj besed o pomenu in cilju našega krožka, ki je edini te vrste v občini Vrhnika. Krožek deluje dve leti in ustanovili smo ga z željo, da osnovnošolski mladini predstavimo osnove znanstvenega socializma, predvsem pa smisel in pomen zveze socialistične mladine kot avantgarde organizacije mladih, ki pa se, kot vemo, srečuje z najrazličnejšimi problemi, predvsem s kadrovskimi. Že vrsto let se srečujemo s pojavom, da se mladi, ko zapustijo osnovno šolo, pozgubijo na razne konce in kraje. Pri tem pa pozabijo, da so člani ZSMS in s tem dolžni v svojem prostem času aktivno sodelovati v svojih osnovnih organizacijah, oziroma v samoupravnih organih, bodisi v krajevni skupnosti ali v šolah. Pri tem pa ne smemo kriviti samo mladih, ampak mora največji del krivde pripisati sami sebi, se pravi, da so zato odgovorne družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih in v osnovnih šolah, ki posvečajo premalo ali pa sploh nič pozornosti vzgajanju osnovnošolskih mladincev v revolucionarnem duhu, v duhu, da se mladi zavedajo svoje dolžnosti do družbe, v kateri živijo in katera jim omogoča šolanje in delo.
Cilj marksističnega krožka je tudi ta, da si skušamo zagotoviti dobre kadre, ki bodo kos nalo-
gam, ki čakajo nas mlade. Mislim, da je ena od oblik idejnopolitičnega izobraževanja mladih prav marksistični krožek. •
Seveda samo taka oblika delovanja ni dovolj. Mladi morajo tudi sami segati po družboslovni literaturi, to literaturo pa jim skušamo predstaviti samo v našem krožku.
Naj sedaj spregovorim še nekaj besed o samem krožku. V letošnjem letu je štel 15 članov, v glavnem učencev 7, nekaj pa tudi iz 8 razredov. Krožek smo imeli vsake 14 dni po dve uri. Aktivnost članov je bila zelo zadovoljiva. Najbolj pridnim pa smo ob koncu podelili priznanje.
Kot sem že uvodomaomenil, je krožek edini te vrste v občini, na OK ZSMS Vrhnika pa se dogovarjamo, da bomo ustanovili marksistični krožek še na osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki, žal pa imamo probleme glede mentorstva, kar pa ne bi smel biti problem saj imamo na Vrhniki veliko ljudi, ki so za to delo sposobni, žal pa premalo osveščeni, da bi to nalogo prevzeli.
Toda prepričan sem, da bomo krožek ustanovili, kajti le tako si bomo pridobili ljudi, ki se bodo zavestno borili za interese delavskega razreda in za uresničitev nalog, ki nam jih je zadal naš velikan delavskega razreda — maršal Tito.
JANEZ ČERIN
Deseti pohod po poteh AVNOJ-a
Letošnjega jubilejnega, desetega pohoda po poteh AVNOJ, sva se udeležila tudi dva vrhniška mladinca, in sicer Andrej Petrič in jaz. Ob tem sem sklenil napisati nekaj besed, jubilejnemu pohodu AVNOJ na pot.
Obujanje in razvijanje tradicij in izročil narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije je z vsakim dogodkom, kakršen je tudi letošnji . jubilejni deseti pohod po poti slovenskih delegatov na drugo zasedanje AVNOJ, večje in močnejše. Toda ne le kot »obujanje spomina« na dogodke, ki so v temelju preobl iko vali in spremenili zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti, jugoslovanskega delavskega razreda in delovnih ljudi, pač pa tudi kot utrjevanje sposobnosti in pripravljenosti za današnje boje, ki jih sicer ne bijemo s puško v roki, toda zato nič manj odločeni in pripravljeni.
»Zgodovina je nekoč bila, je pa ni več«, bi lahko parafrazirali znano misel iz zgodovine delavskega gibanja kajti ravno odnos do razvijanja tradicij in izročil socialistične revolucije nedvomno kaže tudi na odnos in razmirje v bojih, ki jih vidimo, kakor tedaj tudi danes, zato deseti pohod
AVNOJ 80, ki je na prvi pogled mani-festativna akcija Zveze socialistične mladine Slovenije ne izgublja na tem, pogojno rečeno »praktičnem pomenu« boja za uveljavljanje samoupravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi. V tem je zasidran pomen in važnost letošnjega in vseh dosedanjih pohodov.
Nobeno naključje ni, da se v aktualno političnih h strateških načrtih ' v političnem delu vedno znova vračamo k točki, kjer se je zgodovina razrednih bojev na slovenskem najbolj izkristalizirala: V narodnoosvobodilno borbo in socialistično revolucijo, ki je s tem ne zaklepamo ne v arhivske šefe niti je ne omejujemo zgolj na »občasne proslave«. Titove besede, izrečene prav v tistih revolucionarnih dneh v Jajcu, ko je dejal: »Baba naših narodov in sijajni uspehi, ki smo jih dosegli s svojo slavno narodnoosvobodilno vojsko in partizanskimi odredi so nam ustvarili pri vsem naprednem svetu velike simpatije, ustvarili so vse pogoje, da naši narodi uresničijo svojo težnjo — Svobodno, resnično demokratično Jugoslavijo;« te besede niso le rezime določenega obdobja,
ocena situacije, ki jo je maršal > slavije znal s sposobnostjo ^ lt stratega izluščiti iz dejansko5, pa tudi vodilo in napotek naW tega boja. -i jr
V kontinuiteti in-perspektivi' | noosvobodilnega boja in s stične revolucije Jugoslovan?' 5, rodov in narodnosti, delavsW , j zreda in delovnih ljudi ter p* ^ stvom komunistične partije i.r slavije, je začel boj za uvelJF n delavskega samoupravljanja11$ jevanje oblasti delavskega J? v političnem sistemu socialisif* ;!r samoupravljanja.   Zveza P » stične mladine Slovenije moffk nadaljevati. Povsod! V svoji} danji politični aktivnosti, ko interese mladli, v šolah, toy^ društvih in družbenih organi*! in nenezadnje tudi na način. Ti1; nega je ubrala naša pohodna da. J:
Prav zato smo si ob končni »Na svidenje«, mladi v JajcUl, cali tudi k boljšemu in ustvafl. šemu odnosu do izročil naše11., noosvobodilne vojne in socia" revolucije.
UST 1960
NAŠ ČASOPIS
5
riška kulturna srečanja so Jj"^ kulturne dejavnosti Pflce leta v naši občini. Od W° 30. junija je srednjeveški ■ v Bistri zaživel s kulturnimi ■*vami. Letošnja kulturna nja so bila že četrta po Programsko so zajela Ustavitve domačih Ijubitelj-skupin na gledališkem, Bnem, zborovskem, lite-in folklornem področju Akademski komorni "2 Kranja, Primorsko dram-|9tedališče iz Nove Gorice, : Zupana iz SNG Maribor ^aneta Zajca, gosta literarna večera.
:A Slovani program je doživel sp ememb; nekatere so * ; Pičene, druge pa kažejo 1 °dnos izvajalcev do kul-. e dejavnosti. Tako npr. an-lbel »Sončna pot« iz Ljub-6 sPloh ni prišel na napove-" koncert, čeprav je pogodbo jotr<ii'-  Precej obiskovalcev, ig^ho mladih, pa tudi iz Ljubic   ie tisti večer zapustilo Bi-j! . 2 negotovimi občutki. Mobi arrT1e »Lizika« pa ni bilo za-,ti' ^ezni igralke Milene Muhi-ia"|e- Prijetno nadomestilo so
iir
grama in tudi najbolj obiskani. Vsekakor bi več pozornosti zaslužil koncert AKZ iz Kranja. Nenavadno hladen večer je prav gotovo, vplival na zelo majhen obisk ljubiteljev zborovskega petja. Lep koncertni večer sta pripravila tudi MPZ IUV TOZD Usnjarna in MPZ LIKO Verd, ki sta združena zapela eno Titovih najljubših pesmi »Pleničke je prala...« Tako je misel na veli-
Poleg prireditev je v prijetnem bistriškem okolju potekala tudi likovna kolonija, ki se jo je udeležilo trinajst likovnikov in umetniških fotografov; poleg vrhniških likovnikov in ustvarjalcev iz Ljubljane je sodeloval tudi gost iz Poljske in dva gosta iz Irana. Likovna kolonija je bila letos drugič; gostoljubje TMS v Bistri je pripomoglo k poteku kolonije, tako da si v razstavni dvorani ob
dustrijski kombinat Vrhnika. Delavci te delovne organizacije so s svojim delom in sredstvi pripomogli k boljši organizaciji in popestritvi programa. Prav tako je TMS z razumevanjem prisluhnil vsem željam in potrebam. V imenu organizatorjev kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij Vrhnika, se vsem, ki so pomagali pri izpeljavi prireditev, lepo zahvaljujemo.
^ Pridige Janeza Svetokriške-
)rikl!f 'in Je zel° prepričljivo po-■ter1 Jože Zupan.
ikcVnL
( "KViru poletnih prireditev so mi J*6 ,ri'e g|edališki večeri; si/a Predstava je nudila obi-intNlcem lepo umetniško doži-la*' gledališke izpovedi, ki so [ ( Poinili še pogovori z ustvarja Po predstavah.
'^av tako je bil prijeten literarni 3 jTr' kjer so se naši mladi lite-jolSrečali s pesnikom Danetom •niffcm.
p vsa leta so zborovski kon-kjf1 stalni spremljevalci pro-
Mi
)!•■ a 0 lii ca it ji J nV ;ci|
Letos se je v Bistri prvič predstavila folklorna skupina in prikazala pester in obsežen program.
kega moža naše in svetovne zgodovine živela tudi na naših kulturnih srečanjih v pesmi in plesih. Folklorna skupina Bistra je namreč svoj obsežen in pester program zaključila s pesmijo »Jugoslavija«; iskrenost in sproščenost mladih pevcev in plesalcev sta občinstvo navdušila in letošnji program popestrila z novo dejavnostjo.
jezeru lahko ogledate dela, narejena v času kolonije. V salonu IUV pa je bila v okviru kulturnih srečanj otvoritev razstave »Bistra/G«. Frof. dr. Mirko Juteršek je zanimivo in obsežno podal misli o ustvarjanju na likovnem področju.
Prijetna novost letošnjih četrtih kulturnih srečanj je pokroviteljstvo, ki ga je prevzel lesnoin-
Novosti v Cankarjevi knjižnici
Si^Okovne knjige
"akouche P.: Glavoboli in migrena jknesch K.: Uganke preteklosti "'landžić D.: Zgodovina SFRJ {■orchert U.: Ekspresna kuhinja Br0z J.: Vojna dela I.—V. d   ^ram C.W.: Pokopane kulture
M
05
i;°urnot L.: Srčni infarkt ^mernik A.: Spomini na sodne zapore ^edijer V.: Dokumenti 1948. I—III. ir°linar D.: Pozitivizem v literarni vedi ~oring I.: Telovadba za vsak dan °žinič F.: jantar K.: ^eister I. Godi,
umetnost v prvi
lina F.
Komunikologija Helenizem Slovenske ptice : Prekmurje 1941-
1945
.(8;vJtrovat M.: Gost in potnik d 3o;.Humer J.: Če bi jaz sestavljal načrt kulturnega živ-
5 NES?
;>dlesic M.: Zastopanje tujih podjetij v Jugoslaviji trjnkret A.: Novi spomini na branje jt, j^mbrek P.: Uvod v sociologijo 3f tk £a'an F.: Med Trubarjem in moderno M £ersnič L.: Amortizacija investicijskih sredstev v *neippov priročnik l^jančič R: Temeljne skupnosti in enote v SIS Poster H.: Dietna kuhinja
V toplih poletnih dneh vas Cankarjeva knjižnica na Vrhniki vabi na obisk v atrij, kjer boste v Prijetnem okolju pod brezo prebirali dnevno časopisje in revije, ki jih je na voljo 90 naslovov. '. Knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 19. ure 'n vsako soboto od 8. do 11. ure.
Vsak dan je odprt tudi pionirski oddelek °d 11. do 13. in od 15. do 18. ure, v soboto od 11. do 13. ure.
Užitne divje rastline
^—. .... uicuid kuhinja l^išnik Z.: Velenje kurent T.: Razvoj industrije in tovarn Hudstva sveta. V. |ubej F. D.: Odločitve -JJuSič V.: Urbanizem J^virk A.: Literarna teorija yt°n Župančič v prevodih °povič J.: Bolečina v hrbtu in išias jj°tresni zbornik
*2edpisi o oblikovanju cen in družbena kontrola
Rudolf B.: O izvoru slov. moderne
B.: Življenje v kraškem podzemlju *'°var slov. knjižnega jezika. III.
Spolna vzgoja. I.—IV. Srečanja s kurirčkovimi nagrajenci Statistični koledar Jugoslavije Šetinc F.: Smo potrošniška družba Škraba J.: Prvi koraki Štrukelj P.: Romi na Slovenskem Trinkaus V.: Delitev po rezultatih dela Urbančič B.: Češčina Zadravec F.: Slovenska besedna polovici 20. stol. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnvke
LEPOSLOVJE
MLADINSKO:
Balog Z.: Jaz osel
Dickinson P.: Plešoča medvedka
Farjeon E.: Moja mala knjižnica
Glocko P.: Kako je dimnikarček potoval po svetu
Grabcljšek K.: Učiteljica
Jurca B.: Marjanka Vseznalka
Makar ovič S.: Pravljice iz mačje preje
Medvedja svatba
Reichman J.: Muca
Stojsin V.: Kino v škatlici vžigalic
Vučičevič M.: Deček v viharju
Winkler V.: Mucka Lizunka
Zaje D.: Lokomotiva
Župančič O.: Ciciban, ciciban, dober dan.
ZA ODRASLE: SLOVENSKO: Munih-P.J.: Za kos kruha Zidar P.: Njene oči Boje t u B.: Zabon Gradnik A.:Pesmi Pesmarica naših pesmi Vegri S.: Konstelacije Wudler B.: Perpetuum mobi le
prevodi:
Božovič S.: Tebi, moja Dolores Gunther K.H.: Skrivnost sedmih palm Hibbert V.: Čarovnica z morja Jerafejev V.: Moskva — Petuški Kesten H.: Jaz, kralj Krieger A.: Jukunda, I. II. Moravia A.: Notranje življenje Notram P.: Grk Miron Rive R.: Obsedno stanje Sciascia L.: Nasilje Tomizza F.: Boljše življenje Upton P.: Večer pred 20. aprilom
v srbohrvaškem jeziku:
Dumas A.: Grof Monte Kristo. I.-
Dum as A.: Napoleon
Dumas A.: Tri mušketira. I. II.
-III.
Za konec pa lahko rečemo, da je naša Bistra kot kulturno zgodovinski in arhitekturni spomenik še vse premalo obiskana. Devet strnjenih kulturnih dogodkov je obiskalo približno 550 ljudi. Za soliden program in lepo okolje kar premalo!
Pristnost doživetij posameznih večerov, pogovori z izvajalci, aplavz navdušenih in razumevanje pokrovitelja je vzpodbuda za prihodnje leto, ko bomo slavili že 5. obletnico bistriških kulturnih srečanj. M. R.
Okence
Okence je naslov glasila mladih iz Verda. V njem mladina seznanja krajane KS Verd ter mlade iz drugih OO ZSMS osvojeni delu, uspehih ter problemih, s katerimi se pri delu srečujejo. V juliju so mladi Verjani praznovali majhen jubilej. Izdali so namreč deseto številko svojega glasila.
Mladinke in mladinci iz Verda so že zelo zgodaj (prvi v občini) začutili potrebo, da s svojim delom seznanijo širši krog ljudi. Tako so leta 1973 izdali prvo številko svojega glasila Okence. Njej so v polletnih presledkih sledile še tri številke. Nato pa so se nad glasilom zgrnile vse »otroške bolezni«, tako daje bilo Okence dve leti »zaprto«. Kakor zdravnik z vztrajnim zdravljenjem pozdravi bolezen, tako so Verjani z vztrajnim delom, pričeli spet redno izdajati svoje glasilo.
In o čem pišejo v svoji zadnji številki? Najprej je tu kritičen zapis o delu v mladinski organizaciji v nekaj zadnjih mesecih. Nato opisujejo, kaj so napravili na področju kulture, športa in mladinskih delovnih akcij. Temu sledi nekaj misli krajanov o delu mladih. V glasilu je tudi informacija, kako napreduje obnavljanje Kašče in zakaj se je le-to ustavilo. Seveda pa so v glasilu še drugi literarni prispevki in humor.
S svojimi prispevki v glasilu redno sodelujojo tudi pionirji. Mladi pa si žele, da bi ta vir informiranja uporabljale tudi druge DPO in KS Verd.
V. J.
Naši učenci so ob obisku enote naše vojne mornarice položili tudi venec k spomeniku v njihovi kasarni.
Šola v naravi
Otroci četrtih razredov osnovnih šol, ki so bili letos v šoli v naravi, tako kot že vrsto let nazaj v Valovinah pri Puli so domov prišli z nekaj znanja več in z novimi izkušnjami in vtisi. Prizadevni vaditelji — poleg učiteljev je veliko tudi tistih, ki že vrsto let celo del svojega dopusta namenijo našim četrtošolcem — so v tistih desetih dneh imeli veliko dela, da so otrokom »vcepili« tudi plavalno znanje.
Vaditelji in učitelji s prizadevnim koordinatorjem Lojzem Peternelom na čelu so uspeli v svoji osnovni nalogi, da so se učenci uspešno vključili v novo okolje. Šola v naravi je šola za življenje in ne počitnice na morju, saj so se poleg plavanja spoznavali z drugačnim načinom življenja, ki so ga navajeni doma.
Povsem nekaj novega je Mio za učeno« srečanje z mornarji na ladji nase vojna mornarica.
Plavati za zlatega delfi nčka je bila želja vseh otrok, zato so si še bolj prizadevali. Vsem to ni uspelo. Dobili pa so srebrnega ali bronastega. Na koncu pa so bili še najbolj veseli tisti, ki se jim je ravno v Valovinah posrečilo prvič v življenju preplavati tistih nekaj metrov, ki pomenijo »splavati«.
Švedski Slovenci spet v Valovinah
Tudi letos, tako kot prejšnja leta, so bili otroci Slovencev, ki živijo na Švedskem, v šoli v naravi v Valovinah pri Puli z našimi otroki. Le da jih je bilo letos več kot kdajkoli doslej. Kar 23 jih je bilo, z njimi pa dve vaditeljici.
Na švedskem se Slovenci združujejo v desetih društvih. Njihova dejavnost je usmerjena v ohranjanje kulture in identitete lastnega naroda. Ustanavljajo razne krožke, hočejo vključiti čim več otrok v razne dejavnosti. Predvsem pa učijo otroke slovenščine, saj jih 20 učiteljev uči
domačega jezika. Imajo svoje društvo in izdajajo svoj časopis.
Ravno zaradi ohranjanja kulturne dediščine in materinega jezika starši pošiljajo otroke v šolo v naravi, kjer so vključeni v skupine (vrste) otrok naših šol. Sami plačajo tudi vse stroške bivanja in prevoza, le vaditelja plača občinska izobraževalna skupnost.
Letovanje otrok pri nas je ena dobrih oblik sodelovanja in želijo da postane sodelovanje tesnejše tudi na drugih področjih.
PROBLEMSKA KONFERENCA O TELESNI KULTURI
Temeljito razjasnjeni problemi
: »Telesno-vzgojna dejavnost krepi človekove telesne in tudi mske sposobnosti, ga tudi navaja na to, da je vsakodnevna fi-čna aktivnost vse bolj potreba našega časa. Človek mora biti »ko vzgojen, da izvaja aktivnosti po lastni presoji na vsakem 'testu in ob vsakem času. S tem bomo dosegli cilj: da nam bo elo na delovnem mestu veselje, radost in igra, ne pa breme. To bi bil največji prispevek telesne kulture k stabilizaciji na-- aga gospodarstva brez omejevanja porabe, celo povečala se bi shko, saj bi v tem primeru materialne možnosti to omogočale. Najbrž ne bi bilo vsak dan odsotnih z dela skoraj 300 delavcev, "udi fluktuacija delavcev ne bi bila 44 % v letu 1979 v občini Vrh-tika,« je v uvodnem referatu na problemski konferenci o telesni kulturi, ki je bila sredi junija, poudaril sekretar OK SZDL Mladen Šumina.
f Sicer je problemska konferenca temeljito obravnavala in ocenila ffelesnokulturno dejavnost v naši občini, številni razpravljala so poudarjali, da so kritične ocene na račun telesne kulture v naši občini v '/ečji meri opravičene. Vsekakor pa niso opravičeni načini kritike, ki jiajvečkrat ne prispeva k zdravemu razreševanju problemov. Res je, JtJa s sedanjim stanjem v telesni kulturi ne moremo biti zadovoljni, vendar je možno tako stanje preseči. Pomemben korak k izboljšanju ^akega stanja je bil storjen že s problemsko konferenco, saj so se v • azpravo vključili vsi dejavniki znotraj telesne kulture in družbenopolitične organizacije, predvsem krajevne organizacije SZDL. Tako so v ./seh osnovnih sredinah ocenili stanje in sprejeli ustrezne usmeritve za svoj prispevek k spreminjanju razmer. Le tak pristop in odnos do področja in dela nasploh pa je porok za nadaljnji napredek.
V razpravi so ugotavljali, da mora krajevna skupnost postati ena temeljnih celic, v kateri bodo ljudje zadovoljevali tudi svoje telesno-kulturne potrebe. To dejstvo so vsi soglasno podprli z utemeljitvijo, da mora biti osnovna usmeritev množičnost in rekreacija, saj je osnova za kvalitetne in vrhunske dosežke ravno množičnost.
Lahko trdimo, da je konferenca resnično temeljito spregovorila o vseh problemih. To dokazujejo misli, ki so jih v razpravi izrekli številni delegati:
Lovro Novinšek, delegat OŠ Ivan Cankar Vrhnika—Več pozornosti je treba posvetiti pouku telesne vzgoje v 3. in 4. razredu, ker je učenec v tem razredu najbolj dojemljiv in njegova sla po gibanju je i najbolj močna. Pri pouku telesne vzgoje bi poleg učiteljev telesne vzgoje sodelovala tudi tovarišica. Pouk telesne vzgoje naj bi bil deljen ; na dečke in deklice s tem, da se upošteva normativa največ 15 otrok v skupini.
Aleksander Jerič, KS Borovnica — Telesnokulturna organizacija I kot posebna športna dejavnost in množična organizacija v KS si mora skupaj z drugimi dejavniki prizadevati, da bi krajevna skupnost uveljavila družbenoekonomski odnos krajanov in delovnih ljudi, kiživijo in uresničujejo interese svojega življenja in razvoja v KS. Vse organizacije, društva in sekcije, ki imajo sedež na območju KS, morajo imeti delegate v KK SZDL kot frontne organizacije. Prek KK SZDL se morajo vse telesnokulturne organizacije uveljavljati in vključevati svoje delegate v organe KS skupščine, svet KS in ostale organe v KS. Tam pa, kjer še danes nimamo nobene sekcije niti društva, si bomo morali prizadevati prek ZTKO, da organiziramo taka društva tako, da nobena KS ne bo brez telesnokulturne organizacije.
Bogdan Lomšek, ZTKO Vrhnika — ZTKO Vrhnika je pravilno ugotovila, da je potrebno vse te organizirane dejavnosti združiti v enoten koncept telesnokutturnega gibanja med zaposlenimi. Zato je za leto 1980 pripravila enoten program občinskih tekmovanj na področju množičnosti in uvedla tudi trimski koledar, ki je dostopen vsem občanom Vrhnike.
Tomo Petelin, delegat KS Borovnica — V KS Borovnica opažamo vse večje zanimanje za šport in rekreacijo, zlasti slednje ima vse več privržencev. Precej krajanov še aktivno deluje v katerem od društev v KS. Problemi pa nastajajo pri objektih, ki naj bi bili namenjeni za šport in rekreacijo. Telovadnica je premajhna za vse, ki bi se radi rekreirali, prav tako smo ostali brez šolskega igrišča.
Mateja Grom, delegat TTKS Vrhnika— Bistvo nove usmeritve, po sklepih — portoroških — je množičnost. Na področju vrhunskega športa je treba nuditi vso podporo in pomoč tistim, ki so sposobni doseči vrhunske rezultate. V naši občini smo se odločili za 4 prioritetne
panoge, vendar pa sedaj ugotavljamo, da vsem 4 nismo kos. Caka nas resna odločitev, kateri od štirih se bomo odrekli.
Obrad Cicmil, delegat strelskega društva Vrhnika — Pogoji delovanja nekaterih društev v občini so slabi. Srečujemo se s kadrovskimi ,n predvsem prostorskimi problemi. Že z vidika SLO ni pravilno, da se društva nahajajo v takem položaju, to zlasti velja za strelsko, ki ima 200 članov in nima niti osnovnih pogojev za delo in za Radio klub, ki he bi imel možnosti delovanja brez pomoči doma JLA. Tako stanje strelskega društva in radio-kluba je problem širše družbenopolitične skupnosti, ki ga je potrebno rešiti ali pa se opredeliti za ali proti delovanju teh društev.
Dionizij Prizmič, delegat AMD Vrhnika—Za razvijanje množičnega športa je potrebno predvsem v popoldanskem času zagotoviti usposobljene kadre.
Programi, sprejeti v portoroških sklepih, za delovanje telesne kulture v občini Vrhnika niso primerni. Treba seje opredeliti za kraj, način in možnosti delovanja, kajti občina Vrhnika se ne more primerjati z Ljubljano, Celjem, Mariborom.
Stane Kukec, delegat TTKS Vrhnika — Poudariti moramo, da smo v obdobju stabilizacije, zato gospodarstva ne moremo obremenjevati z dodatnimi obremenitvami za telesno kulturo. Če gledamo stvari za naslednjih 5 let, pa imam občutek, da bo breme stabilizacije padlo na ljudi vgospodarstvu, vproizvodnji. Programe moramo finančno skrčiti, le najbolj nujno še naprej zagovarjati, vse ostalo pa črtati iz programov.
Bojan Ščukovt, delegat ZSMS Vrhnika — Zagotavljali bomo, da bodo mladi delovali v samoupravnih organih in prispevali k doslednemu uveljavljanju delegatskih odnosov in uresničevanju načel kadrovske politike v samoupravnih telesnokulturnih skupnostih, društvih, zvezah in drugih združenjih in da se bo le z dogovarjanjem, samoupravnim sporazumevanjem in skupnim snovanjem programov uveljavljalo načelo svobodne menjave dela kot edino družbeno sprejemljivo zagotavljanje materialne podlage telesnokulturne dejavnosti.
Marta Rijavec, delegat KK SZDL Verd — Večji poudarek je treba dati telesnokulturni dejavnosti v KS, predvsem v izgradnji in obnovi rekreativnih površin, ki bi z urejenostjo omogočale večjo aktivnost krajanov pri zadovoljevanju njihovih ciljev in potreb. V zvezi s tem predlagam, da se v srednjeročnem razvoju telesnokulturnih objektov izvrši sanacija Matjaževke; ne samo kot krajevnega rekreacijskega objekta, temveč kot objekta širšega pomena za celotno občino, saj že v sedanjem stanju omogoča neorganizirano rekreativno aktivnost.
Franc Fortuna, delegat ZZB NOV Vrhnika— Mlajša generacija naj se zavzema za krepitev telesne vzgoje tudi na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, za usposabljanje v primeru eventualne vojne in za krepitev našega samoupravnega obrambnega sistema.
Franc Hiti, delegat KK SZDL Dragomer-Lukovica — Dotaknil bi se portoroških sklepov. Nobena skrivnost ni, da so prinesli veliko dobrega, predvsem rekreacijskemu športu. Povedati pa moramo, da s tekmovalnimi sistemi verjetno ne moremo biti zadovoljni. Poudaril bi, da bi verjetno o telesni kulturi morali vsaj enkrat letno razpravljati v skupščinah KS, tako bi dosegli velik napredek tudi na tem področju. Vendar pa ugotavljamo, da je velik problem pri telesni kulturi prav kadrovanje, kajti še zmeraj nam primanjkuje usposobljenih kadrov.
Andrej Krašovec, delegat TTKS Vrhnika —Telesnokulturni objekti so dotrajani. Potrebno je zagotoviti sredstva za obnovo. Prav tako je potrebno objekte dati nekomu v upravljanje. Prav tako je treba programe ocenjevati, zmanjševati.
Franc Žužek, deleg at IS SO Vrhnika — Izvršni svet ugotavlja, da bodo prostorski pogoji za telesno kulturo z dograditvijo predvidenih šolskih objektov rešeni. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa je potrebno sredstva za investicije nameniti za odprte telesnokulturne površine v posameznih manjših krajevnih skupnostih v občini Vrhnika.
Izvršni svet ugotavlja, da bodo sredstva za skupno porabo naslednje obdobje morala biti celo manjša, kot so bila do sedaj. To ugotovitev izvršnega sveta je potrebno upoštevati tudi pri nadaljnji pripravi programa Temeljne telesnokulturne skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje.
Na osnovi razprave je sekretariat problemske konference OK SZDL o telesni kulturi pripravil zaključke, ki sta jih že obravnavala predsedstvo občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta na skupni seji in se zavzela za njihovo dosledno izvajanje.
Košarka na Vrhniki
21. junija se je končal prvi del kadetske in mladinske lige v košarki za
Malo takih prizorov na kadetskih mladinskih tekmah
področje Notranjske in dela Primorske. Prav je, da v tem trenutku pogledamo in poskušamo analizirati delež vrhniških igralcev, mesto, ki so ga dosegli, in igro, ki so jo pokazali.
Kadeti so zasedli odlično tretje mesto. Pred njimi sta le dva košarkarska centra: Lesonit iz II. Bistrice in Postojna. Pred tema dvema moštvoma so vrhniški kadeti tudi klonili Objektivno močnejša je samo Postojna, ki ima letos izredno ekipo desetih igralcev, povsem izenačenih, dočim je Lesonit enakovreden Vrhniki in le športna sreča in poškodba našega najboljšega kadeta sta pripomogla k temu. da smo nesrečno izgubili s košem razlike. V Postojni pa smo gostovali z nepopolno ekipo, ta tekma je bila tudi prva. kar se je pokazalo v nervoznosti nekaterih ključnih igralcev, predvsem pa v strašni neuigranosti. Tako smo s kadeti dosegli v prvem delu tekmovanja objektivno tisto mesto, ki ga v tem trenutku zaslužimo. Drugi del tekmovanja se bo začel v septembru.
Najnevarnejši tekmec. Postojna, pride gostovat na Vrhniko. Domači teren nam bo vsekakor velik zaveznik. Avgust bomo posvetili pripravam in pospešenemu vsakodnevnemu treningu Tako smo prepričani, da nam tudi prvo mesto v notranjski ligi — in s tem uvrstitev v super ligo — ni nedosegljivo. Pričakujemo pa tudi izdatno pomoč gledalcev in zvestih navijačev.
Mladinska vrsta Vrhnike ie dosegla solidno četrto mesto. To je bilo
glede na prikazano igro in nihanje forme tudi pričakovati. Nasploh |e bilo v vseh kolih opaziti veliko nihanje in prehitro vdanost in predajo ob morebitnem neuspehu Čeprav ima letos mladinska ekipa dva ali tri vrhunske igralce, pa ti celotne ekipe niso mogli dovolj stimulirati. Pomanjkanje treningov in neživljensko kombiniranje treningov mladincev s članskim treningom je vsekakor terjalo svoj davek, ki ga je povečala še nedisciplina nekaterih igralcev.
Pred nadal|evan|em lige bo potrebno urediti nekatere zrahljane odnose
med igralci, njihovo disciplino in odnos do igre.
V moštvu lige imamo kadeti Vrhnike dva predstavnika, v moštvu mladincev pa enega. Prav tako je najboljši strelec med kadeti tretji strelec lige.
In še besedo ali dve o gledalcih. Veseli nas, da pride na tekmo ca. 80 gledalcev. To nam daje slutiti, da zanimanje za košarko na Vrhniki ni zamrlo. Še več! Strokovnemu osebju in igralcem dajejo gledalci zavest, da je njihovo delo pravilno in da ga odobravajo. Iz vsakega gostovanja smo se vrnili srečni, ker smo vseskozi ugotavljali, da imamo na Vrhniki trenutno največ gledalcev na tekmo. V drugem delu tekmovanja bodo gotovi tudi plakati, ki bodo sprotno opozarjali in vabili še več gledalcev, informirali o vsaki tekmi posebej in tako pripomogli k vračanju slave in uspehov vrhniške košarke.
Naj na koncu prikažemo še lestvico po končanem prvem delu tekmovanja: KADETI
1.	Lesonit (II. Bistrica)	6	5	1	10 točk (razlika v koših	+ 108)
2.	Postojna	6	5	1	10 točk (razlika v koših	+ 45)
3.	VRHNIKA	6	4	2	8 točk (razlika v koših	+ 56)
4.	Tomos (Koper)	6	4	2	8 točk (razlika v koših	+ 21)
5.	Logatec	6	2	4	4 točk (razlika v koših	+ 4)
6.	Cerknica	•6	1	5	2 točk (razlika v koših	- 52)
7.	Kraški zidar (Sežana)	6	0	6	0 točk (razlika v koših	— 182)
MLADINCI						
1.	Kraški zidar (Sežana)	5,	5	0	10 točk (razlika v koših	+ 68)
2.	Postojna	5	4	1	8 točk (razlika v koših	+ 49)
3.	Cerknica	6	3	3	6 točk (razlika v koših	+ 11)
4	VRHNIKA	6	3	3	6 točk (razlika v koših	— 24)
5.	Lesonit (II. Bistrica)	6	2	4	4 točk (razlika v koših	+ 46)
6.	Tomos (Koper)	6.	2	4	4 točk (razlika v koših	— 23)
7.	Logatec	6	1	5	2 točk (razlika v koših	— 127)
Ekipa kadetov Vrhnike
Med Kraškim zidarjem in Postojno pa je bila zadnja tekma prekinjena, kar pa vrstnega reda v ničemer ne spremeni. Za KK Vrhnika Sedej Marjan
Zaključki problemske konference OK SZDL o telesni kulturi
1. Telesna kultura vse bolj postaja potreba in sestavni del cel* nega družbenega življenja, je izrednega pomena za zdravje, obnav' Ijanje in utrjevanje delovnih, umskih in drugih sposobnosti posame2' nika in celotnega naroda, prispeva k utrjevanju bratstva in enotnosti," smotrni porabi prostegačasa in osebnem zadovoljstvu ter s tem k izrS' zanju, oblikovanju in potrjevanju celovite človekove osebnosti.
Pri tem pa morajo imeti delovni ljudje in občani kot ustvarjalci sred-stev in nosilci ter uporabniki telesnokulturne dejavnosti odločujoč vpl'v na oblikovanje telesnokulturne politike.
2. Središče športno-rekreativne dejavnosti mora postati krajevi skupnost. Vsi dejavniki v krajevni skupnosti morajo spodbujati ustanO" vitev vsaj enega športnega društva (lahko z več sekcijami), v katere"1 se bodo zbirali delovni ljudje in občani in zadovoljevali svoje potreb* po športni rekreaciji in vrhunskem športu. Njihova organiziranost n* raste tako, da bodo sposobna prevzemati in uresničevati dogovorje"8 naloge in obenem skrbeti za objekte v krajevni skupnosti.
3. Največjo odgovornost za uveljavitev nove vsebine odnosov v te1 lesni kulturi imajo vodstva in športni delavci v osnovnih telesnokultuf' nih organizacijah in med njimi še posebej člani ZK in ZSMS. Poleg i* zvijanja telesnokulturne dejavnosti morajo društva skrbeti za vzgOF dela z mladimi in jih idej no-politično usposabljati. Analizirati moral"" dosedanje delo aktivov ZK in ZSMS, tam kjer teh aktivov ni, pa moramo vpeljati pobude za njihovo ustanovitev.
4. Nosilci planiranja telesnokulturne dejavnosti so delovni ljudje organizacijah združenega dela (OZD) in občani v krajevni skupno* zato moramo ustvariti pogoje, da se interasi in pobude, ki jih na p0" dročju telesne kulture izražajo delavci vzdruženem delu uresničujejo krajevni skupnosti.
Krajevne skupnosti naj pregledajo elemente za pripravo srednp ročnih načrtov, saj se nekatere telesne kulture sploh niso dotakni'6
5. Posebna pozornost mora veljati nadaljnjemu razvoju in podruž^, Ijanju vrhunskega športa. TTKS Vrhnika naj izdela analizo smotrn"5 razvijanja sedanjih prednostnih panog v občini. O tem, katere panog I aktivnosti in naloge bodo prednostne v naprej, naj odločajo delovni W dje in .občani ter neposredni udeleženci telesnokulturnih aktivnos
6. Programe športno rekreacijske dejavnosti v telesnokulturnih ganizacijah naj se v načelu sklene na ravni občine. V okviru tekmow nih sistemov moramo poiskati take rešitve, da bomo tekmovalni sistei" razvijali zlasti v krajevni skupnosti in v občini ter širše, če so zato H6" resi in materialne možnosti.
7. Zlasti pomemben poudarek moramo dati razvoju telesno-k"'' turne dejavnosti v vzgojno-varstvenih zavodih in šolah, kajti telesc kulturna dejavnost je izrednega pomena v času odraščanja in dozore-vanja mladega človeka. u
Pouk telesne vzgoje mora postati predmetni pouk v vseh sredin9 osnovne šole, tako na predmetni stopnji od 5. do 8. razreda, kot na'*" zredni stopnji od 1. do 4. razreda. Za uresničevanje takšnega pouka P8 je potrebno izboljšati materialne možnosti.
Zagotoviti moramo uresničevanje pedagoškega normativa, ki dov°j ljuje v osnovnih šolah 14 do 16 učencev v vadbenih skupinah-učenci se morajo v osnovni šoli naučiti plavati in smučati, zato moran1 že naprej izvajati letne in zimske šole v naravi kot sestavni del učnefl načrta.
8. Osnovna pozornost v nadaljnjem razvoju telesne kulture v občjjjj [ mora biti namenjena razvijanju množičnosti-in vključevanju rnlad' (zlasti po končani osnovni šoli) v vse zvrsti telesnokulturne dejavno* ■
Pomembno vlogo pri razvijanju množičnosti v telesni kulturi imel , organizacije in društva, katerih dejavnost in vključno telesnokultun' (planinska društva, taborniški odredi, društva in klubi zveze organi** cij za tehnično kulturo, strelska društva) vključujejo pa veliko mladih te1 delovnih ljudi in občanov. jn
Dejavnost teh društevje vidnega pomena tudi za ljudsko obrambo' družbeno samozaščito (LO in DS), zato je potrebno programe teh m javnosti enakovredno opredeliti tudi v kriterijih za financiranje množjj' nosti v telesni kulturi. Prizadevali pasi bomo tudi za organiziranje čiC' več akcij, ki imajo za svojo vsebino razvijanje tradicij NOB.
9. Program investiranja v nove objekte mora temeljiti na izena#J vanju pogojev v vseh okoljih. V vsaki krajevni skupnosti moramo nu" možnosti za telesnokulturno dejavnost ter pri tem izkoristiti tudi n» ravne pogoje. Prednost pri izgradnji morajo imeti predvsem večn* menska igrišča v krajevnih skupnostih, ki jih lahko gradimo ter s sre° stvi samoprispevka in prostovoljnim delom. 0
Investitorji objektov zaradi katerih se posamezna telesnokulWr^ površina — objekt uniči, so dolžni zgraditi ustrezne nove objekte. " gradnji šolskih objektov je nujno zgraditi tudi zunanje telesriokultum , površine (večnamensko igrišče, tekaška steza— 100m, površine* skoke in mete).
10. Vzdrževanje in upravljanje posameznih objektov naj se v c&° prenese na posamezno društvo, krajevno skupnost ali OZD, ki so * posebej zainteresirane za objekte. S tem bomo ljudi navezali na oV jektein povečali skrb za čuvanje, racionalnejše izkoriščanje in cenej', vzdrževanje teh objektov. Nujna je tudi maksimalna odprtost šolsK' objektov.
11. Financiranje telesnokulturne dejavnosti mora temeljiti na osn<j vah svobodne menjave dela. V večji meri kot do sedaj moramo sp°^; bujati in uresničevati volontersko delo. Pri pripravi finančnega plj*v TTKS moramo upoštevati, da se nahajamo v obdobju ekonomske#J. bilizacije in da bo potrebno tudi v telesni kulturi s sredstvi, ki so narr)™' I razpolago, uresničiti več samoupravno dogovorjenih akcij. B
V SIS naj se zagotovi skupna odgovornost delovnih ljudi in telesd ^ kulturnih delavcev, da bodo sredstva resnično namensko u porabljen i za samoupravno dogovorjene programe in aktivnosti. it) u
12. Potrebe po strokovno usposobljenih kadrih v telesni kulturi^! še vedno velike in se kažejo predvsem v pomanjkanju telesnokulturflf učiteljev v osnovnih šolah, društvih in vrhunskih selekcijah, zato njji ramo izpolniti sistem šolanja, štipendiranja strokovnjakov in usposO^A čim več strokovnih delavcev-amaterjev, ki vodijo pretežni del telesn" kulturne dejavnosti v športnih društvih, TOZD, KS in občini. A
13. Pri izbiri kadrov za vodilne funkcije v telesnokulturnih organizmi cijah je treba dosledno upoštevati načela kadrovske politike. StarosFf struktura za vodstva pa naj bo odraz starostne strukture članstva tef f
snokulturnih organizacij.
14. Eden temeljnih pogojev samoupravne preobrazbe telesne ture in njenega uveljavljanja v nadaljnjem razvoju družbe je uveljawl nje delegatskih odnosov, zato moramo krepiti vlogo skupščine SlS^ telesno kulturo, ki mora postati prostor dogovarjanja in sporazume^ nja o pobudah, možnostih in programih telesnokulturne dejavnost
15. Še naprej moramo razvijati delavske športne igre, ki pa mori., biti resnični odraz množičnosti in vključiti večino zaposlenih v 0™\
V OZD je potrebno izbrati organizatorje reki eacije, ki bodo na arn? terski osnovi in v sodelovanju s strokovnim sodelavcem ZTKO skrb" za rekreacijo zaposlenih. ,.
16. Za uresničevanje sprejetih stališč in sklepov nosijo odgov"!: nost: organi SIS za telesno kulturo. ZTKO, športne organizacije društva, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, ki dolžne stalno spremljati uresničevanje sprejetih stališč in sklepov vsaj enkrat letno razpravljati o razmerah v telesni kulturi.
<li
AVGUST 1980
NAŠ ČASOPIS
Kako dolgo še?
GRADIŠČE, SOBOTA, 12. 8. 1980 — Skozi okno v prvem nadstropju stanovanjskega bloka je žena opazila iskrenje vrh električnega <yoga na opuščenem (?) gradbišču v Gradišču. Natančnejši ogled zadeve je pokazal, da iskrenje ni nič drugega kot nadvse zabavna otroška igra.
Kako to gre, se vprašujete?
Z vrha droga sta namreč viseli dve žici in če eno od obeh krepko za-*aš, se na vrhu droga močno zaiskri. Lepo in zabavno, ni kaj, vendar <'cam, še posebej, če visijo z električnega droga in se na enem koncu epozaiskrijo, ni kaj prida verjeti. Zato sem v igri zmotil tri približno petine kratkohlačnike in odšel naravnost na »DES«, da bi zadevo lepo °Pisal dežurnemu. Ker je dežurnemu zelo težko kaj opisati, če ga ni, sem se odločil za postajo milice, kjer so moj opis otroške igre (ki jo je verjetno moč videti le v Gradišču) poslušali, zapisali in obljubili, da podo pristojnim za električne igre sporočili, naj store tisto, kar bi (verjetno) moral nekdo že zdavnaj.
Zadovoljen, ker sem po svoji presoji storil dobro delo in si dokazal, da sem celo samozaščitno osveščen, sem odšel na naš konec urejenega mestnega zemljišča. Da, urejenega, kajti predstavljam si, resda laično, da bi bila stanovanja lahko občutno cenejša, če se del sredstev ne bi porabil za komunalno in sploh urejanje in opremljanje mestnega 2arnljišča. Tudi gradbenega, če hočete. Po drugi plati pa imajo vsi stanovanjski bloki, kar pet jih je, uporabna dovoljenja, kar pomeni, da jih ahko brez nevarnosti uporabljamo, z njihovo okolico vred.
Zal nam je od te okolice ostalo bore malo. Pretežno površino zav-
jM*B makadamski dovoz do posameznih stopnišč, če pravim dovoz, ohn,}° dobesedno, kajti dostop skorajda ni mogoče, razen v sušnem
bdobju. Ostale površine pa so: luže, mlakuže, potok, bivše in bodoče »radbišče (bivše je zanesljivo, o bodočnosti bi veljalo razmisliti) in več-narnenski prostor, večnamenski zato, ker ga uporabljamo stanovalci za parkirišče in
nietišče, oziroma prostor, kjer je nameščen smetnjak, občasni gostje
3 opravljanje najrazličnejših potreb (od male do velike), otroci za 9nsče in komunalno podjetje za skladišče. Bilo je namreč tu ogromno
aznega materiala, ki so ga, priznam, v dveh letih precej porabili, ostale Ion kana'izacijske cevi' velike, dolge in predvsem težke po par sto ki-°9ramov, naložene precej na visoko. Pred kratkim so jih nekaj celo 'mili in strokovno naložili na vrh.
Nič lepšega za otroško igrišče. Krepke denarje odštevajo vrtci v ob-£lni za razna igrala in plezala. Zakaj se torej ne dogovorijo s KP Vrhni-
a'naj jim za kako leto ali dve posodijo, denimo, trideset cevi. Dogovoriti se je le potrebno, da jih zlože tako, da se ne morejo po-areti. »Naše« so se. 'stega dne, v soboto, je bilo na ceveh več kot deset otrok. Naenkrat
9 se podrle in se pričele kotaliti. Da se je vse končalo le z buškami, ^[^ninami in strahom, ima zaslugo le smetiščni kontejner (ta je tudi
e[otroškega igrišča), ki je junaško zaustavil kotaljenje.
iih i roc'so le2a" me(*cevm'' zavozlani in pomešani med seboj, da bi i'n lahko ločil le izvedenec za sodno medicino, pa še ta bi moral stano-a,i kako leto v Gradišču. Zaradi grmenja cevi in otroških krikov so se v enutku napolnili balkoni, naslednji trenutek pa je bilo dvorišče polno Prestrašenih staršev. Če bi cevi lahko nadaljevale pot, bi svojo zastav-fPp nalogo temeljito opravile. O končnih posledicah ne razmišljam. Zato še enkrat hvala bogu, da je bil kontejner tam. Se pred dnevi smo ga stanovalci preklinjali, ker je zvrhano poln odpadkov na — k sreči ne prepogostem soncu stal kakih devet dni in audarjal, osnovne funkcije zbiranja odpadkov zaradi prenapolnjeno-' ni več opravljal. Resda, to počne še danes (stoji in zaudarja), kljub "Oioku o zbiranju in odvozu smeti in odpadkov, v katerem lepo piše, da j^Je potrebno tudi razkužiti. Po potrebi seveda. Verjetno je kontrolno esto za ugotavljanje te potrebe nekje v središču Vrhnike, do tja pa, er)amem, še ni prismrdelo.
Konec koncev, človek se vsemu privadi, le okolice nemajhne sosede v Gradišču težko, saj je, če jo poistovetim z živim bitjem, milo reče-
■ taka, da je niti lastna mati ne bi marala.
°a je temu res tako, najbolj zgovorno pričajo fotografije. M°b tolažbi: »Bo že kako, važno je, da so računi plačani in otroci aravi!«, mi ostaja le vprašanje: »Kako dolgo še?«
JANEZ KOŠIR
Strelci na glinaste golobe zopet uspešni
jI, dni- 25. 26. in 27. julija, je %? RePublišk0 strelsko pr-jlj na novo zgrajenem j^'jskem strelišču v Novi Go-<re|n.a katerem so se najboljši !lj Cl ha glinaste golobe pome-^ d|scip|jni TRAP. r,J! rePubliške naslove in ob W tudi za uvrsti,ev na Oralo ° prvenstv0 se Je potego-l6 11 ekip in preko 60 posa-^"'kov. Ekipno normo, ki je 0s Odetih golobov od 600, so kih 4 eKiPe' med katerimi je ■ j, hSD Vrhnika — TRAP sek-
5v0 °lomiti s 521 zadetki in d ,6him odličnim 3. mestom.
^nad°stuje za udeležbo na dr-
^ 6rri prvenstvu v Sarajevu
Noto avgusta- Prv0 mesto ie
5 '''a z novim republiškim re-5£ ekiPa Svobode iz Seno-^ 'kije bila prva tudi v republi-I nAP ligj jn za katero na-lrp* Odlični strelec Marjan Sot-ic' vakratni letošnji zmagova-a republiških tekmovanjih.
1
REZULTATI EKIPNO
1. Svoboda — Senožeče 543
2. Olimpija — Ljubljana 534
3. Dolomiti — Vrhnika 521
4. Mercator — Ptuj 516
5. Nova Gorica 506
6. Bine Grajzer — Vevče 504
REZULTATI POSAMEZNO
1. 'Marjan Sotlar (Svoboda Senožeče) 192, 2. Jože Zadni-kar (Olimp. Ljubljana) 185, 3. Janez šekoranja (Ol. Lj.) 184,4. Jože Šinigoj (Nova Gorica) 184; 5. Aco Rebrnik (Bine Grajzer Vevče) 184. Tekmovalci SD Vrhnika so dosegli naslednje rezultate: Matjaž Šturm 183-3, Milan Velkovrh in Franc Končan 175, Roman Bokavšek 171 in Stane Skubic 170-3. šturm in Skubic sta bila kaznovana z odvzemom 3 zadetkov, ker sta zaradi prometne nesreče zamudila začetek tekmovanja.
FRANC KONČAN
ŠAHOVSKE VESTI
Hitropotezni turnirji:
Na 7. hitropoteznem turnirju ŠD Vrhnika v začetku maja je sodelovalo 14 šahistov. Zmagal je L. Gostiša z 12 točkami pred B. Hadali-nom z 10,5 točke in J. Bolho, ki je dosegel 9 točk.
Na naslednjem hitropoteznem turnirju v začetku junija pa je igralo 18 šahistov. Prvo mesto je osvojil L. Gostiša s 16,5 točkami, drugi je bil J. Sodja s 14 točkami in tretji B. Hadalin z 13,5 točke.
Po osmih kolih za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika za leto 1980 je vrstni red na tabeli naslednji: 1. Leon Gostiša —105 (igral na sedmih turnirjih), 2. Bogomir Hadalin — 102 (osem turnirjev), 3. Janez Bolha — 79,5 (sedem turnirjev) 4,—5. Jože Pavinšek (sedem turnirjev in Boris Hadalin 58,5 točke itd.
Turnir v Dragomeru ob občinskem prazniku
Manifestativnega turnirja v počastitev občinskega praznika, ki so ga priredili šahisti Dragomera, se je udeležilo 7 ekip, dve ekipi iz Vrhnike, dve iz Borovnice in tri iz Dragomera. Zmagala je ekipa Dragomera I. pred Borovnico I. in Vrhniko I.
V zmagovalnem moštvu so igrali: Čopič, Šoln, Pezdir in F. Zore. Po končanem ekipnem tekmovanju pa je bil še hitropotezni turnir za posameznike. Udeležilo se ga je 25 šahistov. Zmagal je M. Hadalin (Vrhnika) pred Čopičem in Šolnom (oba Dragomer).
Pionirski šah
Ekipno prvenstvo Notranjske za pionirje je bilo aprila v Cerknici. Vrhniški sozmagali pri mlajših pionirjih, starejših pionirjih in pionirkah, medtem, ko so bile mlajše pionirke druge. Največji uspeh Vrhniškega pionirskega šaha pa je osvojitev naslova moštvenega pionirskega prvaka Slovenije za leto 1980 na republiškem prvenstvu maja v Mariboru. Republiški prvaki pri starejših pionirjih so torej postali: SašoČačič, Matjaž Justin, Novica Novakovič in Sandi Koprive. Nato so na državnem prvenstvu zastopali Slovenijo in zasedli peto mesto.
Iz številnih uspehov in aktivnosti v delu s pionirji velja povedati, da je krožek OŠ Ivan Cankar na tekmovanju »Izbiramo najboljši šahovski krožek v Sloveniji« osvojil prvo mesto s 1603 točkami pred OŠ Staneta Žagarja s 1267 točkami. Za najboljši krožek se je potegovalo 32 krožkov. Na svečani proslavi v Celju so razglasili rezultate, priznanje Šahovske zveze Slovenije pa sta prejela tudi mentorja naših mladih šahistov Slavko Čačič in Janez Sodja.
Mladinski šah
Na letošnjem republiškem mladinskem prvestvu, na katerem je nastopilo 56 šahistov, so Vrhničani opravičili zaupanje. Naš najboljši je bil Leon Gostiša, ki je zasedel tretje mesto, devetnajsti je bil Boris Hadalin, Sašo Čačič štirintrideseti in Matjaž Justin štirinštirideseti.
Miladin Stankovič
Matevžu v spomin
7. maja letos je tragično preminil tovariš Novak Matevž-Lipe iz Male Ligojne. Bilje 12 let predsednik krajevne skupnosti Li-gojna — nazadnje predsednik skupščine krajevne skupnosti Ligojna. Še pred tem je bil dolga leta predsednik krajevne organizacije ZZB NOV in pa član OO ZZB NOV Vrhnika.
Že v mladih letih je kot sin malega posestnika občutil vso trpkost takratnega režima in življenja na vasi. Moral je v uk za mizarja in to dobo srečno prestal, da bi kasneje s svojimi pridnimi mizarskimi rokami garal pri več mizarskih mojstrih v ljubljanski kotlini.
- Vojno je preživel težko, tako kot so jo preživljali vsi, ki so ljubili svojo domovino. Že leta 1941 je sledil svoji patriotski zavesti. Povezan v organizaciji OF je velikodušno pripomogel, da so DOLOMITSKI PARTIZANI iz Ligojne dobivali tisto, kar jim je pripadalo. Organiziral je zbiranje vsemogočega materiala in orožja ter ga po vezan spravljal na prvo mesto. 1942. leta je vstopil v Dolomitski odred in tam postal vodnik voda. Zaradi nesrečnega slučaja je bil v ofenzivi istega leta ujet ter odpeljan v internacijo, iz katere se je vrnil po kapitulaciji Italije. Do sovo-boditve je delal kot aktivist v svojem domačem kraju. Po vojni se je z vso vnemo lotil takrat najvažnejše naloge — graditve porušene domovine. V raznih podjetjih se je izakazal svojo pridnostjo in izkušnjami ter se je z vso vnemo vključil v samoupravno misel in prakso.
Ni še dočakal svojega 60. rojstnega dneva, katerega bi praznoval 19. semptembra letos, ko mu je kruta usoda pretrgala življenje v trenutku, ko je v mislih imel še polno načrtov, kako izboljšati življenjske pogoje svojih krajanov. Njegovemu nemirnemu duhu, zanj značilni upornosti in pa pridnim rokam krajanov obeh Ligojn je treba pripisati vse uspehe v povojni izgradnji vasi.
Prenekateri dan je žrtvoval za trakanje na vrata ustanov in podjetij, pri katerih naj bi dobil zeleno luč za izgradnjo tega ali onega v vasi. Prenekateri dan je zato nabavljal in dovažal material ali pa kontroliral izvedbo tega ali onega v vasi. Naj samo naštejemo: elektrika, vodovod, telefon, kanalzacija in pa cesta skozi vas. To so pridobitve, na katere so ponosni krajani Ligojne, vsem pa je botroval s svojo požrtovalnostjo njihov dolgoletni predsednik Matevž. Koliko delovnih ur, koliko kolektivnih delovnih akcij— koliko požrtovalnosti, je bilo potrebno za izvedbo nalog, katerih materalizacija mnogo pomeni za družbeni in osebni življenjski standard Ligojnčanov!
Matevža res ni več. Vendar je zapustil mnogo tega, na kar bodo krajani ponosni. Zato so se s svojo masovno prisotnostjo kar v največjem številu dostojno in hvaležno poslovili od svojega predsednika. In prav je tako, če je že moralo biti. Ni pa prav, da se na proslavi krajevnega praznika niti z besedo niso spomnili človeka, ki je ljubil akcije, kolektivnost in pa predvsem pošteno delo.
Naj se mu tu, na tem mestu in tako zahvalimo za njegov trud ter smisel za kolektivni duh, ki ga je tako uspešno gojil med svojimi občani.
Matevž — hvala ti. VIKTOR KIRN
%
Anketa
Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika želi zbrati stanovanjske potrebe občanov za naslednje srednjeročno obdobje. Podatke bi potrebovali zaradi načrtovanja števila stanovanj, velikosti stanovanj kot tudi zaradi načrtovanja lokacije za gradnjo.
Ker je precej občanov zaposlenih izven občine, podatki, ki jih dobimo od OZD v občini, niso realni, zato se poslužujemo ankete, s katero bi zajeli vse občane.
Prosimo vas, da nam posredujete svoje želje, če želite:
— pridobiti solidarnostno stanovanje,
— pridobiti stanovanje od OZD, kjer ste zaposleni,
— kupite stanovanje v etažni lastnini,
— graditi stanovanjsko hišo.
Vaše želje bomo skušali vnesti v naš plan za naslednje srednjeročno obdobje.
Če svojega stanovanjskega vprašanja nimate zadovoljivo » rešenega, izpolnite to anketo in jo do 20. 8. 1980 pošljite na I Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika. Cesta gra denj 1. Na ovojnico napišite »Anketa«.
Naslov (ni obvezno)...................
Kje ste zaposleni (naslov OZD).
Število družinskih članov in njihova starost
3.......................................................................-...................... K
4....................................................................... ................. j
Kakšno stanovanje želite pridobiti? (ustrezno obkrožite)
a) garsonjero č) trisobno
b) enosobno d) štirisobno
c) dvosobno
Če bi menjali stanovanje za večje ali manjše, napišite kakšno I imate in kakšno želite? (ustrezno obkrožite)
Imam: Želim:
a) garsonjero garsonjero
b) enosobno enosobno
c) dvosobno dvosobno č) trisobno trisobno
d) štirisobno . štirisobno
Na kakšen način želite rešiti svoje stanovanjsko vprašanje?
a) s pridobitvijo solidarnostnega stanovanja
b) s pridobitvijo stanovanja od OZD, kjer ste zaposleni
c) z nakupom etažnega stanovanja č) z gradnjo stanovanjske hiše
(ustrezno obkrožite)
Kje (v kateri KS.ali območju) bi želeli pridobiti stanovanje ali graditi stanovanjsko hišo?
(Napišite KS ali območje v KS, kjer je z zazidalnim načrtom predvidena gradnja) ...............................................................
Vaše posebne želje glede pridobitve stanovanja ali gradnje?
Komisija za delovna razmerja KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA
razpisuje
v skladu z 9. in 10. členom Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in opravila:
1. POMOŽNEGA SIRARJA
— 4 delavce
2. MESARJA- 1 delavec
Omenjena dela in opravila lahko opravlja:
— delavec s končano poklicno šolo
— delavec, ki ima veselje za izučitev poklica mlekar — sirar, oziroma mesar.
Osebni dohodek do 8.000 din.
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi, pošljite jih na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA. Cankarjev trg 5, 61360 Vrhnika.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega ljubega moža. očeta in dedka
Borisa Brusa
učitelja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem
sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč. Posebna zahvala velja krajevni skupnosti Podlipa-Smrečje, gasilcem in ostalim družbenopolitičnim organizacijam, pevskima zboroma, godbi in govornikoma za poslovilne besede.
Podlipa, Ljubljana Žalujoči: žena Minka, sin Aljoša, hči Sonja z družino
NAŠ ČASOPIS
AVGUST 1*
Od 4378 zaposlenih delavcev v naši občini jih kar 1098 ali 26,2 odstotka prejema bone kot nadomestilo za organizirano malico je v analizi uresničevanja sprejete politike na področju organizirane prehrane med delom ugotovil republiški sindikalni svet. Že takoj moramo povedati, da soglasja za bone za nakup živil v trgovini izdaja občinski sindikalni svet. Letos so izdali soglasja 480 delavcem. Lahko je torej ugotoviti, da je večina tistih, ki dobivajo »ilegalne« bone, torej brez soglasja občinskega sindikalnega sveta.
Ko je sindikat pred leti začel z akcijo za organizirano prehrano med delom, je skušal doseči, da bi delavci energijo, porabljeno med delom, lahko primerno nadomestili. To bi krepilo delovno sposobnost, pripomoglo k zdravju in dobremu počutju delavcev — kar vse vpliva na večjo produktivnost in ustvarjeni dohodek.
Res so razmišljali tudi o vrednostnih bonih, ki pa bi veljali le v izrednih primerih. Z njimi bi regresirali prehrano delavcem, ki so pretežni del na terenu in pa onih, ki potrebujejo dietno hrano, ki je v vsakem obratu družbene prehrane pač ni možno zagotoviti.
Na občinskem sindikalnem svetu ugotavljajo, da se izdajanje vrednostnih bonov največkrat opravičuje s slabimi in neprimernimi pogoji za organiziranje prehrane med delom, oddaljenosti od obratov družbene prehrane, z manjšim številom zaposlenih ter s terenskim delom. Ali izdajanje bonov pomeni, da je organizirana prehrana med delom vse slabša? Najbrž temu ni ravno tako. Nekateri imajo zgledno urejeno družbeno prehrano. Pa delavci kljub temu niso zadovoljni. Delavci negodujejo, da hrana ni dobra.
Nekaterim je o okusna, drugim ni. Sto in sto izgovorov najdejo, samo da bi dobili bone. Seveda v trgovini z njimi kupijo, kar se jim zahoče, ne samo hrano. Postali smo »preobjedeni« in izbirčni. Nekaj resnice je najbrž tudi v tem.
Nihče ne pospravi
O izgradnji plinovoda, trasa gre kot vemo tudi skozi našo občino, je bilo do sedaj izredno malo napisanega. Marsikateremu kmetu je bil uničen najboljši travnik, njiva ali gozd, pre-nekateremu krajanu je bila razo-rana tista edina »poljska gredica« za katero je živel in se na njej znojil, toda očitno je, da izvajalca del ti problemi bolj malo zanimajo.
Izvedel sem, da se izplača odškodnino le tistim lastnikom zemljišč, ki jim je bil uničena ali posekana gozdna površina. Oškodovanec, katerim so uničene njive ali travniki se odškodnine ne izplača, čeprav ne zna nihče pojasniti, zakaj ne. Obljubljeno je bilo tudi, da bodo izvajalci del traso za seboj uredili, vendar tega niso naredili povsod, marsikje pa površno. Mnoge obdelovalne površine so uničene, kamenje je raztreseno vsepovsod po okolici in zasute so poti. Verjetno imamo tudi na Vrhniki komisijo, ki je posebej specializirana za reševanje takih problemov, žal pa nimamo nobenih informacij, kdaj bodo dela ■končana, kdaj in kdo bo uredil razrito traso, na kakšni podlagi
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-41016 —Telefonska,    številka uredništva:
70-325........-Tisk: Tiskarna Ljudska
pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. ---
bod6 izplačane odškodnine in še in še. Vsak lastnik zemlje, preko katere poteka plinovod, je seveda prizadet in to opravičeno. Tak odnos do lastnikov se mi zdi nekorekten in nepošten. Prene-kateremu občanu se je utrnila solza, ko je gledal na svoje ra-zrite travnike, njive in gozd in marsikoga še sedaj boli, saj ni dobil nobene odškodnine za zemljo na kateri je delal, se potil in vanjo vlagal svoje žulje. Izvajalec del je sicer že posejal travo po trasi, ki se v šopih bohoti med razmetanim kamenjem; toda te površine so neurejene in neuporabne.
Poleg tega je s travo zasejana tudi stara Idrijska cesta, tako imenovana Rimska cesta in prav po njej se je nemalokateri občan podal na nedeljski izlet. Nekoč je bila to kar lepa pot, sedaj pa je ostala le še kamenje, ki ga skuša prerasti trava in tako ravnanje ni ravno pohvalno, vsaj glede na obljubo, kako bo trasa počiščena.
T. TRŠAR
Nevarna ograja
Pred mostom na Verd proti Borovnici stoji tabla z napisom: »Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali tako bogate in koristne učenoV, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli...«
Zaradi spoštljivega spomina in predvsem zaradi naših otrok, ki hodijo vsak dan mimo lukenj v ograji, je treba ograjo popraviti. Lansko leto enkrat januarja so ljudje govorili, da je z mosta padel prvošolček — skozi tiste luknje v ograji. Menda se je hotel izogniti avtomobilu. Kasneje smo izvedeli — bila je le neslana šala osnovnošolcev, ki so poklicali celo policijo, potem so se pa razbežali.
Pa vendar bi se bilo to res lahko zgodilo. Ko hodimo mame z majhnimi otroki tod mimo, jih krepko držimo za roko, a otroci sprašujejo: »Kaj je pa to?« Na prvem samostojnem potepu lahko pogledajo malo bolj pogumno in se jim zvrti...
Otroci hodijo v šolo vsak dan. Vsa opozorila so lahko zaman. Samo enkrat se lahko eden spozabi.
Bomo počakali na to?
LIDIJA GOLC
Sicer pa poglejmo v naše delovne organizacije, kako imajo urejeno prehrano med delom.
V Kovinarski delavci lahko dobijo toplo in hladno malico. Toplo malico jim dostavlja Mlečna restavracija pod enakimi pogoji kot ostalim kupcem v občini. Hladno malico pa pripravljajo sami. Delavci imajo možnost izbire malice, in sicer po predhodno izdelanem jedilniku za obe vrsti malice. Poleg malic med delom pa nudijo tudi mlečne in mesne izdelke za nakup in tudi razne brezalkoholne pijače. V obeh obratih imajo avtomate za hladne napitke, avtomati pa so često pokvarjeni, ker se neodgovorni posamezniki pri uporabi poslužujejo raznih načinov. Namesto denarja (2 din), uporabljajo razne kovinske predmete, zaradi česar seveda se stroj pokvari. Regresirano prehrano v obliki vrednostnih bonov prejemajo delavci, ki so z zdravniškim spričevalom dokazali, da morajo imeti predpisano dietno prehrano. Teh je šest in dva šoferja, ki jima zaradi narave dela ni možno zagotavljati organizirane prehrane med delom.
V Usnjarni vsem delavcem zagotavljajo topli obrok v lastnem obratu družbene prehrane. Delavci, ki nimajo urejene prehrane, pa lahko dobijo tudi kosilo in večerjo. Bone izdajajo petdesetim delavcem. Večino bonov izdajajo na osnovi zdravniških potrdil zaradi dietne prehrane in šoferjem, ki vozijo na krajših relacijah in jim ne pripada dnevnica. Pri njih je ekonomska cena malice 29,70 din za obrok, vsak zaposlen pa zanjo plača 1,50 din.
V Kamnolomu v Verdu dopoldanski izmeni zagotavljajo topli obrok, saj imajo svojo menzo. V popoldanski izmeni pa običajno dela devet delavcev, za katere pa se jim toplega obroka ne splača pripravljati. Sicer pa delavcem poleg malice nudijo tudi zajtrk in kosilo, ekonomska cena vseh obrokov je 127,00 din.
Novi družbeni pravobranilec samoupravljanja
Skupščini občin Logatec in Vrhnika sta na zadnjih sejah za novega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenovali Franca Žužka, ki je bil dotedaj načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe pri SO Vrhnika. Dosedanji družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Jerina je prosil za razrešitev, ker je prevzel funkcijo sekretarja OK ZKS Logatec.
Franc Žužek je rojen 8. 1. 1928 in stanuje na Vrhniki. Leta 1963 je diplomiral na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani.
V Liku imajo na obeh lokacijah, v Borovnici in na Verdu, delavski restavraciji in čalni kolektiva plačajo za malico 3,00 din, za kosilo ali večerjo pa 20,00 din. Bone prejemajo le diabetiki.
Nekaj zaposlenih pa malico nosi od doma, vendar ne prejemajo bonov.
Vsi zaposleni na Vrhniki, v skupnih službah in TOZD Blagovni promet, prejemajo bone, v proizvodnih obratih na Verdu in Borovnici pa je teh 73.
Organizirane prehrane nimajo v Iskri-Tovarni antenskih naprav Vrhnika. Dobivajo pa bone v višini 550,00 din, ki jih lahko koristijo v Mlečni restavraciji. V poročilu občinskemu sindikalnemu svetu so poudarili, da morajo na vsak način v elaboratu, ki ga delajo za investicijo v letu 1983, upoštevati tudi prostor za družbeno prehrano.
Velika večina delavcev v Fenolitu se prehranjuje med delom s toplim obrokom, ki ga pripravljajo v lastnem obratu družbene prehrane. Trinajstim delavcem izdajo bone zaradi dietne prehrane, ki jo utemeljujejo z zdravniškim potrdilom.
Tako je z organizirano prehrano v naših največjih delovnih organizacijah. Manjši kolektivi pa po večini ali vozijo topli obrok iz Mlečne restavracije ali izdajajo bone. V Žitu — TOZD Mlini pa so se povezali z Industrijo usnja Vrhnika. Ravno v teh manjših kolektivih je pretežni del vseh zaposlenih v občini, ki dobivajo bone, saj je kot kaže ravno zaradi narave dela ali njihove majhnosti neracionalno organizirati prehrano. To je eden od argumentov, zakaj se izdaja toliko bonov. Pa je le to vzrok? Mar ni vzrok tudi ta, da s temi listki nadomestimo denar in nakupimo še vse kaj drugega, ne samo hrano, za katero smo »listke« pravzaprav dobili.
Nedvomno bo treba poiskati prave vzroke slabosti, se bolj posvetiti vprašanju kakovosti prehrane med delom, čeprav je že sedaj dokaj dobra, razmišljati o novih zmogljivostih. Sindikati si namreč morajo prizadevati za to, da bi delavci imeli topli obrok med delom. Poudarek je torej na hrani, in sicer po možnosti topli. Boni naj bi obveljali le v izrednih, opravičenih primerih. Problemi družbene prehrane so vedno bolj aktualni in dejansko gre za dejavnost posebnega družbenega pomena, ki lahko vpliva na marsikaj. Ne smemo prezreti, da se obseg družbene prehrane sicer veča in da bo nadaljnji razvoj odvisen, od tega kako bodo reševali ta problem tam, kjer družbene prehrane še nimajo organizirane.
Franc Žužek
Po aktivni službi v JLA je bil med leti 1960 in 1973 zaposlen v občinskem ljudskem odboru Vrhnika, najprej kot vodja referata za zdravstvo in socialno varstvo in nato kot načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe. Po krajši prekinitvi, ko je delal v gospodarstvu in zvezi društev slepih in slabovidnih, je v letu 1976 ponovno prevzel funkcijo načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe v upravnem organu Skupščine občine Vrhnika.
To funkcijo opravlja do sedaj. Bil je član izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika od 1976 do 1978. leta.
Z dosedanjim delom tako v združenem delu kot v upravnih organih si je pridobil bogate delovne izkušnje, ki se odražajo tudi v zelo dobrem poznavanju družbenoekonomskega sistema naše družbe.
Kot aktivni družbenopolitični delavec se je še posebej vključeval v delo Zveze komunistov kot sekretar osnovne organizacije in predsednik komisije za organizacijo in razvoj pri občinskem komiteju ZKS Vrhnika.
Mcol *ins
Gluha Viatorjeva ušesa
do-%
. V okviru stabilizacijskih prizadevanj se v nedeljo dopoldne ne pripelješ z avtobusom v Borovnico. Če imaš kak opravek,, se pripelji ob štirih popoldne in pojdi čez pol ure v Ljubljano^ Ali pa pešači na vlak, če nisi ravno pod borovniškim Kajti avtobus, kije odpeljal iz Ljubljane v Borovnico ob devetih, vozi samo do Podpeči in od tam ob pol poldne v Ljubljani Tako stabilizacijo je uvedel Viator. Tudi med tednom poldne imaš samo dve izbiri, če si ravno z Brega ali s Pa ali iz Brezovice, Zabočevega in Ohonice: pot pod noge in p< t do železniške postaje, če nimaš svojega vozila, ki ti ga kajp$ jg, zaklene odlok o omejitvi voženj in si vsaj enkrat tedenskih pešec. Pri dejstvu, da se skoraj 800 Borovničanov vozi delo v Ljubljano, če ne več, so te prometne zveze nevzdržni Tudi na Vrhniko prideš zgolj občasno, kajti za uradne opravi je delavski avtubus prezgoden.
3kegt&
reds( He \ fpbči
late
lemb
_ se ''kaln
tudi Jam Stani Hik Aro var Jostp So ko, 'enije dru nov 'stev IN p ovoi orgi 'anizi
Jostir tod ar:
Vkljl
»Odan
Ukrepe za varčevanje z gorivom so spremljale obljube, d*jto je se bo okrepil javni prevoz. Izvajamo samo prvi — uzakO aa' še njeni —del, drugi, kije bolj priporočilo, je ostal priporočilo rn
dober namen.
»rtih u; f°Šnjei
Lepo bi bilo, če bi krpan ali tudi kak manjši avtobus tovol borovniške okoličane pogosteje v Ljubljano in nazaj, celo 2' ceno ovinka čez Vrhniko. Toda to so le pobožne želje, ki s sts bili zaci jo pri Viator ju nimajo prave zveze. Ali pa se za ViatC svet konča v Preserju?
TONE JANEZU
V teh dneh gre h kraju asfaltiranje cest na Logu. Krajani pi NN
so tedaj, ko so začeli z asfaltiranjem zbrali ie dodatnsP °bč
sredstva in tako bodo ceste marsikje širše in urejeni t6 pretoki. Pa še sami z delom pomagajo pri ureditvi cestf
Pristi
ZV(