V Gorici, 25. oktobra 1878
Tecaj VU1.
„Soca" izhaja vsak petek in velja a po&to prejemana alt v Gorici na dom po§iljanar
Yse leto.....f. 4.r»0
Pol let*.....„ i\30
6-tvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri .,pa-slam'cah" se plafisije za navatlno tristop-
f kr. L• M tisica I krat
7   „   „   „     „   2   n
«    »    »    „      »    3    n
Z*veE« firkt po pro*toni.
Posamczne itovilke se dobifaj© pt 10 soldov v Gorici v tobakarnici v gt-sposki ul'oi bliz<j „treh kron". in na starem frgu.—r Trstn v tobakarnici „Via della ciud-nia 60".
Dopisi innarocnina naj Kt blagovo-Ijno poSiliajo uredniStvu „So6e" y Gorici Via del Muuicipio v Kalistrovi hiSi Hi. nailstr.
Rokopisi se ne vrafcajo; dopisi naj st blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugitn wpremoftnim s» naroCnina znifca, akose oglase pri ur«duiitvu.
(Jlasiio slovenskega politifnoga dnistva gori&kcga m branibo narodnili pravic.
DruStvene stvari.
Dru>tveni odbor -Slo^e* jc sklenil po-piati na tabor v Doliuo deputaeij.j sestavijeno iz sledfftli j!f?. dru>twnib odbnrniknv: pj;: drzelni poslanec ,Jo«j. Fug.iupl. pus. v Useku, Fi\ I.eban, ˇeleposotmk i/ ("Vniii-j. .In.-. Yahntimie. veU-post. v Plavah. Ant. Fertila trgovec v Gorbi.
I'rav tako je odlocil. da gr(\-re le niogo-te, oeii dntftveni odbor k slovcsnosti 70 let-nice g. Dr. Blmeis-a, prvega boritelja in na-Sega narwdiu'iM „Oreta- v Ljubltano. tor izn»ci Ce>titko (adn'Rti) jubilantu.
Ob enem je sklenil, da im bit: po ilruMvo-nih pravilih lc*t*»Miji je.sen<ki obini /bor .Slope" v Komnti in  hicor 1<>.  iwivmhra tj,
Dnevni red ol.javi *e v prihodnji >ti viiki. Sprejel je tndi 24 imvih dru*>tvi<nikov i/. Ko» menskega «»ki;'ja. prav odlienih gospudov in ro-doljubnih mo/.
Vwm w. druHtvenikom „Slope'! I'o-zivlja Va* druitveui odbor. da se vdeb/ite za-niinivc?a tabora v Dulini, tcr da «• pridruzite deputaiiji dni>tveneg.i odbora «K!oge". ktoro b<» vodil g. dez. posl, Fagaucl. Ni-dtdjo o!» s. zju-traj odrinc dcputacija pu zdezniei v Trst. Ke-dor pojde na tabor, naj s^i> ji pridruii na kolo-dvoru Gurfckun, da skupn» gredii potcm Gorifia-ni iz Trsta v Doliiiu. IV zelezuiei ni ccna za polovico znilavt.
ODBOE „SL0GE-
Tabor v Dolixii (v Istri).
Bratje JiigosloTani!
Vie IQ let je minolo, od kar  se  je   nai
Dared zbiral ? tabore, da jatno proglaia svoje ielje in teinjc, svoj narodni program, od kate-rega nij odstopil nikoli in ne bode. Nastopila je pntem tiha doba; delali smo mirno na narod-iiem polji dolgih 10 let; nai ntrod pa Se zme-rom ^aka svojih najsfetejsih pravic. — Prilli
USTEK.
VII>OVl6l,
(Po Mtckiewiczi)
Stari Vid tri sindve v dvore s\*oje poz6ve,
Krilate besede jim reLe: 8Iloke ˇ STez si podajte, brze vrance sedlajte,
Zagrabite kopje i meLe.
BoJDa trobb'a od Bdsne straSi vrage pondsne:
Trl zbori gredo na tri straae. MiloS v Ogre te Ijdte, HrndoS v Vlahe te krute,
A Srpo§ v Slovence naj plane.
Vi ste krepki i zdravi, v koiist vsej oSetnjavi
Naj na§i \as bogi ohrane. Letos z vami ne gredem, v dobro vam pa navedem,
Trije ste, v tri mahnite strane.
S kmeti MiloS polSti v Ogre, narod prokl^ti, Podrobi madjarske peebrate,
<;,» resni c*asi: vazno slovansko prasanjc na ju- I trovcm ri'Mije se prav zdaj in pretcsa vso Ev- | ropo. Tudi uase i-csarstvo je mucno proSinila ta irnva dol»a, kateri nmrajo slediti osodopolne pri'iunvdlii'. Tcb pivnaredidi pa so nijinamo ba-ti mi Avstrijski Slovani, ki se vedno zaupljivo ubraCamo na miijjoi'in^a nascga vladarja, kate-ri-^a zi'lja jo, da kraijnje mir iu pravica mej narudi pod njogovim zezlom zivcicimi.
V. umu sili nan in* posebno polit, tc2nja bliznjeKa kraljestvva, da razto^nc svoje gospo-darstvu tudi »*ez primorsko pokrajine, v katcrih bivamo mi .lugnslovani v ogronmi veCini.—Ta ti'/nja pa je nasla odmev tudi na l'riinorskcm; oHiovala se je mej Italijaui v Trstu, Gorici in nekateiib Istrskih niestih ncka stranka, ki drzno projilasa primursk*^ pokrajine kot del italijan-ske!,fa kraljestva iu te nakaue javi po veleizdaj* 4iih fin b. ¦¦— Mi Jugo^ovani, ki Kino naravni P»pudarji jadnuiskej"u prinmrja, ne murcino vse to mirno gli'dati, autpak slovesno nam je pro-testovnti ]>roti oniin einoiu. (ilede na to in pa tudi z ozirom na druge silue potrcbe naSega naroda, kliee vas Jutfoslovaiie odbor politihke* ga <!: s tva Edinost v tabor v Ooliiio pri Tr-stit. Ta taiior bode ^7. t. in. na velikem pro* storu blizo eerkve v Dolini iu zacne ob 2l& uri popoludue. — Obravnavalc in sklepale se budo sledeee tucke;
\) Adresa vdanosti na ccsarja in protes proti rogoviljenju one italijanskc strauke, ki de-la na spojenjc primorskih slovanskih pokrajin z Italijo.
2)  Xasveti in sklepi, kako bi se dalo po-spescvati gmotno in dusevno blagostanje nasega naroda sploh, in primorskih Slovanov posebej.
3)   Nasvcti in sklepi, kako bi se dale pov-zdigniti bolstvo na Primorskem, posebno pa v Istri.
4)   Kasvcti in sklepi, kako bi se dale po* gozditi mnoge goliiave na Krasu in v Istri.
Jiiiioslovani! Vse te tucke so preimenitne, in sveta dol-Inost nam je, potezati se za narodnost na§o, za
Tamo runa so sliladi, srebra polni §0 gradi, Poberi jim zlate vrnate.
Z vojsko HrudoS naj vpade v Vlahov divne osade,
Kder v morje se zlivajo reke* Zlata tam je ko peska, sukna dudnega leska,
Dahovske v brilaatih obleke.
Srpoi, ti se odprivi gor po Kolpi, po Savi K Slovencem, — po zlato ne hodi.
Ali k srefii §e veCi §Citi njih so i mcfii. Nevesto od tarn mi privodi.
Svet, kar ima mladenek, lcp§ih nej od Slovenck,
Ko malice mlade so live. Lie so belSih od mleka, vitke rasti ko smreka,
Njih ofii so zvezde ljubljive.
Bivii mladim elovekom z onih stran pred poMkom
Privedel sem devo za 2eno. Da si v grobu 2e spdva, du§a k ojej mi Se plavaf
Pred manp amer lice je ajeno.
omiko, za svobodo in odinost, kajti drugaCe ne ne moremo resiti uaSega naroda veliko nevarnosti, Dojdite torej iz Istre, GoriSkoga, Kranj-skega, sploh iz vseh jngoslovanskih pokrajin in izrecite javno in pred vsem svetom, da niti pe-di slovansko zemlje nijma zgnbiti na§ na* rod, nas;i Avstrija! Kone^no prosi podpisani od* bor vse rodoljube vsacega stand, da mej naro-dom lirijo vest o taboru in odbor podpirajo na vso moa, da bode tabor lep, reden in iiv dokaz zrclosti nasega naroda, Zivila vzajemnost slo-vanstva!
V Trstu 20. ohtobra 1878.
Odboi* politilkogft druitva „Edinost,M
Adresa hrvatskega &eh zbora,
B kolikoiMio koli pozornostjo ta zbor razmifi!ja» ter lioce tudi vnaprej raismiSljati o notranjih driav-nib putrebah dezele in skupne moiiaihije, vendar mu se sree in dusu zanosno zamika v one sosedno vzhod-ne kraje, katnor' je zinagonosno oroije Valega Veil-cunstva pri^jalo z novo sjajnostjo 1 blavo, kjer je hra-bra vojska Vascga VcliCanatva, v kateiej so na tisoCe tekmovali sinovi te delete in posestrime Dulmacije, izvcla uenavadua debt polrtvovalnosti, ter z nova vz« budila uajlepge spomine monarhije in preteklosti hr-vatske, pokazujofi' vsemu svetu, da v tern Bloznem krogu zjedinjcnih tiarodov nikdar ne presslme vu* ne-prcmagljivega junaStva.
Zmagovitahrabra vojska ,Va5ega Velicatistva ne polaga samo temelj sigurncj bodoCnosti in veliCini mo* narhije, temveL tudi privaja svobodi, blagostanju in omiki KOiodne nam kraje, ter izpolnuje veliko nalogOj katcro kronitbeua prisega polaga na duSo kralju oger-skodirvatskemu, da pod vzviSeno svojo krono priVcde vse po nezgodi Casov odtujene deSele in kraje.
V globokej hvaleznosti za to velikodusje VaSegfc Veli^anstva hrvat^ki je narod prinaSal zn&mtnite ih tudi inilostljivo priznane 2rtve, a mi, njegovi zastop-niki svefiano izrekajo( narodovo zahvalo, sveCano In glasno v njpgovem imenu izjavljr.rao, da mu ne bode 2al niti ^ivenja niti imetka, da se zadeto veliko delo srecno in slavtio dovrSi ter da se dostojanstvo in in-teres monarhije oMuva od vsacega made^a in vsake opasnosti (nevarnosti).
Yelika je naloga, katero z okupacijo Bosne av-strijsko-ogerska monarhija jemlje na-so, in gotovo je
Tako ufii sindve, dade jim blagosldvej
In oni jezd6 so pobegli. Mine jesen i zima, sinov nima i nima,
Kaj neki so v boji polegli?
V dir po zmrznjenem gazi ja§e perjAnec i rarazi.
„Kaj nosi pod pla§5em iz boja? NosiS runa, denarjev v plasci, plen od Madjiirjev?a
BSNe otfiei Slovenka to moja!-8
Jezdec drugi privriSce s plenom v otca gradiSCe.
„Kaj neki on nosi iz boja? Nosig sukna, cekinov v pla§cl, plen od Latinov?"
n „Ne otfie i Slovenka to moja I* *
Tretji kdnjaaik plane s plenom v dtCeve atane,
Src6 mu kipi od raddsti. Jedva plen on pokdie, stari otec ukd2e
H trem avatbam pozivati gdsti.
LukaveCki,
prosvetljenej modrosti VaSega Velicanstva predobro znano, kako se ta naloga more ugotoviti. Verni ta zbor vendar poniino meni, da bi se trajno ugotoviti mogia samo tedaj, ako se organizem pridobljene po-krajine malo po malem tako vravna, da bi se s ca-som mogel navezati na organizem kraljevine Dalma-cije, Hrotske in Slavonjje v njegovej drzavnopratnej razmeri proti kraljevini Ogerskej, ter da tako postane biser krone ofersko-hrvatske.
Tak organizem more se pa samo tedaj pomisliti in dosledno izvajati, ako se za rana vresnici po na-godbenem zakonu zagotovljena, v interesu monarhije kakor tudi Ogerske lezeca celokupnost kraljevine Dal-macrje, Hrvatske in Slavonije, in vemi ta zbor t tern zmislu hvalezno pozdravlja in razuraeva ono radostno Bado t previSem odpisn VaSega Velicanstva, da se priblUtoje cas, ˇ katerem se bode reSilo vprasanje de-ielne celovitosti. Bazcepljenost tch sorodnib, nekdaj zjedinjenih deSel tudi v resnici slabi juino - vzbodne meje drzave, ote&uje njihovo samoupravo, vzrokuje negotovost in z njo nezadovoljstvo, na katero nepri-jatelji monarhije raCnnyo vidnise, nego kedaj poprej.
Negotova osoda posestrime Dalmacije, katerej se prav sedaj odpira na vzhodu prostrano ozadje, traje uie let* in leta, ovira jej narodni in materijalni raz-vitek in oteicava jej promet z Hrvatsko, z monarhijo in srednjo Evropo. Vsi njeni in tudi monarhije interest jo zavracajo poleg Bosne na jedinstvo z Hr-vatsko, in ker se je dalmatinski dezelni zbor na poziv nsiega zbora uie dvakrat drage volje oglasil ter po-niino prosil, naj bi se vresnieila velikodusna zelja VaSega Vehcanstva, da se poslanci obeb zboro? sni-dejo in se posvetujejo o pogojih zdrazenja, usojamo se mi narodni zastopniki ponoviti to prosnjo, naj se konecno vredl jaioo-vzhodna stran monarhije in iz-polni zelja in potreba veraega Vasema Velifcanstvu naroda.                  ___________
Deielni zbor goriski.
IX. seja dne 5. oktobra. (konec.) Dr. Tonkli poroca o proracunu dezelnega zaloga za I 1879, ki se potrdi se sledeCimi koncnirni zneski:
I.  za dezelni zbor......•  2.319 gl.
II.  oWni stroSki za oskrbniStvo    .   . 20.582 „
III.  stroSki, katere prizadeva nepre-ttaktiito dezelno premozenje .   .   *   .   .   2.009 „
IV.  stroSki za kmetijstvo in obrtnijo.   1.042 „
V.  za javno varnost......14.611 „
VI.  zdrav3tveni stroSki.....3.532 „
VII.  za hnmanitarne zavode.... 86.669 „
VIII.  za javni poduk in za splosno
odgojo    i   .   .   .   ¦........ 25.692 „
IX.  podpore za skladovne ceste    .   .   8.000 „
X.  zapriprege in drage voja§ke potrebe   1.016 „
XI.  dezelni dolg    .......   2.593 „
XII.  razni stroSki......   .   2.350 „
XIII* prijete predplace proti povrafilu 12.500 „
skupaj 192.689 gl. DOHODKI: 1 Dohodki, katere daje dezelno premozenje ............21.865 gl.
II. dohodki prihajajoLi iz javnih na-
slovov...........          575 „
skupaj   83.291 gl. Ce se primerjajo stroSki dohodkom,  pokaze se primanjkljeja 109.398 gl. in da se ta zalozl, pobirali se bodo sledeci davki t
1.  doklada po 120/0 k izravnim davkom z voj-nim prikladom ired,
2.  doklada po 20% na uzltnino vina, moSta in mesa, od drzave odloceno in v najem dano,
3.  davS&na I gL od vsacega hektolitranadrobno Senega piva.
Ob enexn je poirdil zbor sledece predloge fi-inega odseka: Dezelnemu odbora je naroceno:
1.  da ima kupiti kamnotiskalcico za rabo dezel-nih uradov,
2.  da ima odpovedati pogodbo oni tiskarni, ka-ters priskrbuje zdaj tiskovine za dezelni odbor in zbor ter skleniti novo pogodbo z onim tiskarjem, ka-teri bo najnize cene ponudil,
3.  da ima nemudoma razpisati sluibo dezelnega tajnika ter to sluibo podeliti,
4.  da se ima pri kompetentnih oblastnijah za to potezati, da doseze povraCilo stroskov za italijaoske potirance.
Finandna postava obaegajofia doklade za dezelni in zemlji&no-odvezni zalog se potrdi tudi v zadnjem branji.
X. seja 5. oktobra ob 5. uri popoldne.
Dr. Tonkli poroCa v imenu finan&iega odseka 0 raJunih za 1. 1876. in 1877.: a) depozitiranega in tujega denarja, b) deielno-obcmskega zaloga, c) dezelnega zaloga, d) glavnega zaloga za uboge, e) zaloga deielne gluhonemice — ki se potrdijo po odsekovih predlogih.
JPoro&valec Winkler. Potrdi se na{rt postave
zastran razdelitve ob^inskega zemljisca BCrna Glava" v Grgarji.
Porofievalec dr. Maurovicb. Odboru za sta-rinski muzej v Ogleji se dovoli 150 gld. podpore.
Porofevalec dr. Abram. O prosnji Antona GabrijeltfC-a zastopnika draibe najemnikov erarske uzltnine za Kanalski okraj. da bi se mu zni al dolg na dezelni uzltnini, prestopi zbor na dnevtii red.
ProSnja Josipa Devetaka, udteljskega kandidata v Gorki, za podporo se zavrne.
Odboru za niorsko kopelj v Gradii se dovoli 100 gld. podpore zraven ouih 300 gld.j ki jih je uie de-ielni odbor nakazal.
Prosnja, da bi se ista morska kopelj povid^oila med deielne zavode ter bi dobivala letno dotatijo iz dezelnega zaloga, se zavrne.
Poroievalec PovSe. Vsled proSnje iipanstva v Bomansu se naro^i dezelnema odbora, dm ima pre-gledati in pretehtati, kaj bi se dalo v brambo levega brega hudonrnika Verse zapo^eti in koliko bi to stalo, ter da poroci o tem v prihodnjem zboru.
PoroiSevalec PovSe. Vsled proSnje pol. droltva ^Slogc* naroci se deielnemu o«lbom:
1.  Naj izrazi visoki vlidi ztljo, da po postavni poti jez postavi pogubljivemu oderuStvu ;
2.  naj naprosi vlado, naj po postavodajni poti preskrbi, iesar treba, da se olajsajo silne nadleinosti, ki jih prizadeva posilno legalizovanje nekaterih pisem;
3.  naj ponovi prosnjo pri c. kr. ministerstvu za pravosodje, da bi hotelo pomnoliti stevilo pomocnih uradnikov pri komisijah za osnovo novih zeroljilkih knjig in tovnamen, da sedotii-na dela skoro kontajo;
4.  naj si prizadeva dosed ugodno reiitef petfcij, ki sta jih predlozili druStvo »Slogaw in odvetniika zbornica GoriSka v namen, da se ustanovi za Goriiko okolico poscbna okrajna sodnija;
5. naj prosi visoko vlado, da se odpuste" davki vsem onim kmeckim posestoikoni; kateri so bill kot reservisti pod orolje poklicani ter se delete Boseaske okupacije.
6. Slednjii": je narofieno deielnemu odboru, da ima pretresti vse druge v petictji druStva BSloge" za-popadene predloge, po katerib bi se imelo zbolj.sati stanje poaestnikom, in naj stops v ta namen v dogo-vor s c. k. kmetijskim dru§tvom, katero je u^e izvo-lilo poseben odsek z nalogo, da pretehta to vpraSanje ter potem poroCa. V prihodnji sesiji naj predlo/i de/. odbor svoje dolofrie predloge.
Porocevalec Maurovieh. Pro§nja Blaia Chia-des-a iz Gorice, da bi se podelila njegovemu sinu Ludviku, slikarskemu akademiku v Milanu, de^elna podpora, se zavrne.
Porocevalec Pov§e. Za cestne potrebe se do-vote sledece podpore:
1. Cestnemu odbora Tolminskemu za most C*ez Tolrainsko 1000 gld.; — 2. istemu odboru za cesto Robie-Loge 1000 gld.; — 3. eest. odboru selanskemu 1500 gld. za cesto Vrem-Naklo-Trst; — 4. cest. odboru ajdovske mu za most cez Vipavo pri 2abljah 1500 gld.; — 5. cest. odbora cerkljanskemu za cesto od Zelina proti Idriji 1000 gld.; — 6. obcinama Korminin Marijan za most cez Verso iu za popravljanje ceste mej Vilaorbo in Marijanom 1000 gld. — 7. obeini Sebreljam 300 gld. za most Uz Idrijco; — 8. cestnemu odboru komenskemu 800 gl. za cesto Cez „Ze-lezna Vrata*; — 0. cest. odbora Cervinjanskemu 2000 gl. za cesto od Pradicijola proti ital. meji.
Winkler predlaga, naj se dovoli cest. odboru Tolminskemu za most cez Tolminsko zraven dovoljene podpore §e 4000 gld. posojila iz dezelnega zaloga, kateri znesek bo po tem v letuih odplacilih povraLal.
Dr. Deperis pa predlaga, naj se pooblasti de-felni odbor, da sprejme na ragun dezelnega zaloga samo garancijo za povracilo 4000 gld., katere naj si cest odbor Tolminski drugod na posodo vzame.
Winklerjev predlog pade in sprejme se Depe-lisov.
Po predlogu poslanca Dottori-ja se naroSi de-zelnemo odboru, naj na to pazi, da se dovoljene podpore potrosijo samo za tista dela, katerim so name-njene.
Peticija ranogih obeinskih zastopnikov iz Rene, St, Petra, Bilj, Vertojbe, Temnice, JLipe in dr., da bi se dovolila iz dez. zaloga ter zaprosila iz drz. zaloga izdatna podpora za popravljanje ceste, ki drzi iz Bend v sredi^e Erasa, izroCi se dezelnemu odboru, da jo real.
Porocevalec F a g a n e I. U5iteljskima pripravni-koma v Eopru, Edvardu Morsani in Ivanu Budal-u dovoli zbor vsakemu 40 gld. podpore.
ProSnja Josipa Fabricijo-a, preparanda v Kopru, za podporo se zavrne, — tako tudi enaka prosnja Artura Knipfer-ja, pravoslovca na Dunaji.
Porocevalec dr. Abram. Prosnja Ane Scbebat, vdove Gradi§kega ranocelnika, da bi se ji dovolila letna pokojnina iz dezelnega zaloga, izrofii se deielnemu odboru, da se prepsica o nje premozenjskem stanji in Ce se poka^e, da je zares potrebna, da ji na-kaze letno pomo6 150 gld.
PoroCevalec KovaCiC. O proinji Opacjesel-skega 2upanstva za pomoc siromaSnim prebivalcera na Verha prestopi zbjr na dnevni red.
Prosnja ^upanstey CerniSkega ia Sempaskega, da
bi se dovolila kaka pomoc tistim nesreLnim gospo-darjem, katerim je zivinska bolezen veliko §kodo pri-zadela, izrofii se deielnemu odboru z naro&lom, da pozve dotiCue raztuere ter potem dovoli primerne podpore tistim najpotrebnejSini prebivalcera, kateri so po zivinski belezni poo§kodovanl.
Porocevalec P a g a n e 1. Odboru podpiralne za-loge za uboge vseueili§6nike v Gradcu se dovoli 20 gld. podpore.
Ker je koncan dnevni red in so re§eni vsi pred-meti, ki so se imeli v sedanji sesiji obravnavati, sklene glavar s priraernirn govoram zborovanje, nazdravljaje Nj. Veli<5anstvu cesirju Fr. J. I. Poslanci vskiikttejo ^ivijfrf Ewtva!—
Seja je koneala ob 8. uri zve^er. PrihodnjiC bo-mo nadaljevali svoje opazke o zborovem delovanji v leto&nji sesiji.
Dopisi.
h Vipoli 1, oktobra *) (lav. dop.) V Boil St, 38. je v dopisu iz Kozane nekdo prav zbadljivo go-voril proti pro§nji, ktero sti podali obWoi Vipolze in Kozana slavnemu dczeltiemu zboru glede odtrganja od §t. Martinsko-KtiSfianske ^upanije in ustanovit?e nove samostojne znpauije Vipulze-Kozaaa. Da ge wb ne-koiiko razjasni, naj g. dopisniku povem, da ot/cina VipoMe sama plaftuje 126U gl. reduwga clavka brez do-klad, tedaj naj vefi med tsemi oMioami cele lupanije, Kozana se pristeva tudi k pervin dafkoptoietalnim obCinam sedanje iupautje, torej si Itejenw v cast, da se poteguje tudi Kozana z nami za novo zupanijo,
Kozanski dopisnik vidi labko, da Vipoize in Kozana imati toliko moii, da omagati vse tiste velikan-ske streike, o kterih govorite. Po tem Ukem bi vas moralo veseliti tako odterganje, ker potem vam ne bo treba zakladati za Vipolze-Kozano, kakorvata naopak rabljena beseda Bistina" govori.
Bli vara pa Jahko a fiteviikarat dokaiemo, la treba pri priloznosti, ako pridete na dan, da so morale le Vipol^e—Kozana zakladati za gorenje oMlne; to vidite bo ntstimur pa ne vale govorjenjo brei nobene podlage. Stroiki za pisaniico, tajnika m iupana ne bodo nid veCji, kakor jih zdaj imaino v tlmM t ve« liko ^upanijo; beri ko ne, da bodo So manjsi, kerti* sti „marsikaj druzega" znabm bi se dal prinas labko odpraviti.
No, naj bodo tudi vecji strolki, kakor jih zdaj imamo, saj so se podpisaii za novo iupanijo tudi gg. grof Attems, dr. Luzemberger, nunski samoitao, dve cerkvi in tako tudi vsi veliki posestniki, ktere se, ka* kar vidimo, bojite zgubiti. liavno omeojeni so pa tri Spice v kolesu vaLe ^karjole* m ako te odvzaniimo —z Bogom akarjola* in vaSe po tleh ?olene peruti -* znabiti bi videli potem njihjostanke Vip,jizci iu Ko* zanci po ,,Versi* v Furlanijo plavati.
Gesla 0Viribtts Unitis", tega se tudi prav dobro posln^njete; saj se vidi, kako je preSIa zadnja volitev* pri kateri ste dobili Vipol^e in Kozana ,samo po dva ob5. svetovalca, pa nobenega podlupana; ali je pri taki pravicnosti mogoCe, da bi „Viribus unitiste delali in ziveli?
Kar zadenejo bolnidnidiil stroSki, poglejte, koliko moramo pla^evati in koliko bolnikov imamo, potem se vam poleze korajla, dalje tako o nalih obcinah pisa-riti.—
Toliko za zdaj, U pridete na dan, kaj vefi. Ob5inar iz Vipoll.
12 Sempasa 20. okt. (Desetletnica ierapaskega taborja.) Minulo nedeljo je preteklo deset let po Sem-paskem taborji pri katerem se je zbralo na tisuce Slovencev, in so tam pod milim nebom tirjali svoje svete pravice. Tabor Sempaski je tisti velikaaski shod, kateri je nas GoriSke Slovence izdramil iz narodnega spanja, in nas navdu§U k cvrstema delovanju. Zato pa so se zbrali nekateii rodoljubi v namen, da so praznovali njegovo desetletnico, katera se je minulo nedeljo prav dostojno vrgila. Precej dopoldne je nas pocastil s6 svojim prihodom mnogo spo§tovani gospod France PovSe, predsednik polit. drnitva „Sloga". Za njim so se pripeljali vrli solkanski m ^empeterski pev-ci in drugi rodoljubi, ki so precej obiskali ua§e „bral-no druitvo", v katerem so navduseno svoj glas pov-zdignili. Od tam odSIi smo na doioceni kraj, bjerse je vr§ila veselica, pri katerej seje zbralo vec odiicnih moz" naSega okraja. Vrli solkanski pevci so nas s pe-tjem pozno v noC razveseljevali; pa tudi govorov iu napitnic ni bilo ne konca ne kraja.
Iz Komna 20. okt. (Izv. dop.) (Pogozdenje Kra-sa.) Da spregovorim tudi jaz eukrat o pogozdenju Krasa, dal mi je povod dopis iz Tista v 41 St, Soce. Odkritosrdiio povem, da pogozdovati na§a kamnita tla
*) Vipolle placuj^ai2?4gl., Kozana T34 gl., Verliovlja 536 gl., VianjeTek 809 gi.f in gt- Martin-KviSko 1782 gL, izror-ne^ja dark* brez vojnoga prikla4a.                       Oj), ur«(i.
pri zborih, je prav lebka stvai> apraksa 2alibog dru-gace govori. — Spotoin in neumorno marljivostjo se da Se kaj doseci, toda pri vsem je premisleka treba.
Gosp. dopisnikovo misel v 41. St. Soce spostu-jem, a odobravati je nikakor ne morem.—Preden bo-deni svojo misel in natrt glede pogozdenja utemeljc-val, naj popiSero poverSno naS svet—Kras se ne more priStevati k planinam, nego v pravem zmislu sracli bi ga imenovati gorsko planoto (plateau). Med rav-nino so zemljate doliue in dolinice, se ve da s kame-njem pomeSane. Kar se liribov in holmov nahaja, je pa ve&del sam kantenit svet, le tija pa sem nahajajo se male zemljatc plasti.
Sedanji gospod dez. gozdni nad/ornik v Terstu. je tega menenja, da bi se raven, bolj rodoviten svot razdelil. koliker mogoce v senozeti. morda tudi v njive razdelai, a na^protno, bolj nddalj^na. sterma, slabejSa tla, naj bi s<* pogozdila. To j** /.o nmja statu iiii>H, in kakor t'-ujem. so go/duarji pri zboru v TvrAw ena-ko resolucijo sprejeli.
C'e dul'i kim-tovalec ko'.Wkaj rodovitno, ne pre-kamnitu prijemsc jno <<»ddeb'k» obeinskega pa^nika, se gotuvo ne v>tra.si. jo p-ci-titi. saj to nam prejMija ra/delitev dovoSj jasno dukazuji*. a naj bi iuu dab nv-rodoviten, prekamuit <da u«' reiem skalovjoj svet, fvsa naj f-e lotiV Taka tla .se dajo ie z zdm/immii moemi popravitt in z vladno poJporo. — l*og»zdetsje Krasa mj napredovato v zatatku. ker je «w».i cele pervuletne nasade tnittla: tor«j ukd«ini trud zaman.—Ko bine bi!o YAjmti se s l*in rVmetttunh bil bi ze Kras #v-len. —I'ri saj«»nji so t?i ii /,t pravituo napravljanje j.im premalo skerbek; v xadnjt.-itt uust *' je pa to jmpfa-vilo.—*
Tiinj.«"e ni*o u-r. go/duarji dju/tya v s\«>jj<>j rf-KOluciji izrozih iieuo, da se ra/deb* na Krasu samo oni pa>n»ki, ki w kaj vndm, v»i iuptadm deli pa naj se oUlrrze kot kHuina Hrfiije. ter por'ozde na podla-gi tlOtieiM1 i ::1 :». -I. *"'i. 7. ; p'.-Uve, uieiiim. da so pravo zad'-Si ¦-i'e bi \ki /stall n.aisikak ft Kra:>* vu, kakor pravi (?. d'»pr>J.«k. b"lp u,i<wW dajati. mv:«» i/Hoiani ^ozdiiarji, m«-ral b» ^<s!5 Kru.* ze ktdaj /ilen! Kedor tako K^vori, daje i>o\r.t7!)ikti mo/je v roke m pretivi he napr^dka, kak*>r inur^ikateri ?e ne ni/.»*.it-Ijeui Kra^evii! Tidiko si-m fpri^usoril iz jrak«-e. — 0 priliki m:.'r.!;» Sc kaj.
A. Hrekelj.
(Z TrSta- ii':. rkt^^ra. «Ta!Mn -« Sklep srHJe di'Z. Eboru. • ¦ Un'dUariMiu /a'.i>tika. --' VJ.idi UuU.i Tabur v Ikdini oUVa b;ti \el:ka»-k, kajti u. \>i\x m okylivc trza^ke H' rapiavlja sm\ kar more hodiM, iz nekaterih \a>i odpravsle se b-tdo na ta!»yr rt due pro* eer-ije Jjiidt >e /a>t.iva»ii. no-ibo itd.; tako na pnhko odide iz S5v, Ivana kakih :;i»*i Ijrii s<*/a^taio. tuecr.o godbo in pt'V.tkim zboroiu; prav tako iz I'ro^.-ka, in Kriza, Uojaua in Barkole; v Dultni ce bitt naroda na ti»o<!e. (iut«»\t i-iuo. da nas Kra^evci in Vipavci v o-bilnem ste*s!-» s»btfiVjo in da tudi got*ka sirau iJoii-Skoga posljf' uikoliko za>top!iikor. IU bode pot^vaujc ceneje, pre.rkrbel je odbor nE'lino»tiJ vozne lif-te za polovko na y.uu'i ieieznici. Kar je bil Sempa&ki tabor za gorifeke Slovene*?, ae vec bole tabor v Dolini za istrske, jako zapascciit Stovanc, bodisi lilovecct*. bodisi Hnate. Kar je &e poi-ebno zatdmivc^a pri km «ko'.lu, je njega lastin.»st kot jugi^lovanskt tabor, kakor je to razvidno iz dkliia. m rrsi.U:.o v Dolini ?e bosta ^reeala hrvafski in ?'uven-ki ek-nieiit ter spojila v bratsko te!o. .Naj bi se vsan taboMti»;u ^loboko v serce vcepiia ideja j^'sbn-aMstsa. naj bi iioiiiia po-menljiva ostala vzpidovini Ju{;osiu\ai:ov. kattnh ste-vilo prav zdaj nar^ca v Av.-tryi.
V saboto btla je zadiija **^ja <b zelncga zbora trza^kega. ro.-refllo se je ta pot nasim ltafijanosn s pomocjo vladnih mat, skleuiti oao postavo, ki bode vzela okolici lep del zemlje tor jo priklcnila me&tu. Okolieani s tern zgnbe mnogo. ker bodo morali uzit-nino plaCevati od onega blaga. ki $& bodo nosili v novi del mesta. Tudi v narodnem obziru je ta razhirjatev mssta skodljiva okolifanom. Ko bi ««¦-. btla samo Se dva poslanea. katera je volila okolica, odtegnila srji, pa ne bi bil mogel skleniti zbor te postave. Ta dva poslanca sta bila dozdaj Slovenceni nekoliko pravicna in sta vedno obljubavaia. da ne bo<ta nikoli proti okolici glasovala. A one obljube, katere tujec daje, kedar se da voliti. nijso nikoli odkritosrene. Xa§i e-kolifani pa naj bi se naucilt iz tega morale: „Svojega volite in ne zaupajte tujeu svojih pravic." Kadarbodo priSle novc volitve, naj okolieani ta slucaj v svojo ko-rist porabijo. Cuduo pa je tudi od vlade, da zarad malega dobicka pri uzitnini ^rtvnje interese zvcstih okoiicanov, in jih tako sama od sebe podi, kajti uze zdaj se sliSi Italijanctfe govorili: 9No, kajjste dobili za VaSo zvestobo ? Malo brco 1
Menda pa ta postava Se nij tako gotova in morda bode na Danaji vendar Se kaj veljal protest okoliea-nov% air pa proinja na Cesarja. Vladi pa so se I-talijani za nov dar prav dostojno zahvalili. Cujte! ko je podesta sklenil sesijo in kakor obicajno zaklical; aSlava Cesarju*, zafiela je galerija 2vi2gati in ro-potati. da je vladni zastopnik kar obledel in da je moral podesta nthot6 grajati galerijo. Italijani so si 8 tern pridobili. kakor vse ka2e, ve5 greipekta" od peke stranij nego bi bilo potreba la mi  Slovenci?
Cadna ucba bi se dala iz tega kombinirati. Fletna je tudi ta, da naSi uradni inv,poluradui listi o tern Skandalu moWe, kakor — —. Cudna so pota vladne previdnosti.
Iz spodnjega §tajerskega (K). is. oktobra
(Izv. dop.) Minuli torek, 14. oktobra i.odpeljala se je vcCina ranjencev in bolnikov iz triSaSke boIniSnice v Bed, koji so zraven innogth boleCin v pondeljek v mcr-zlem de2ji in velikcj burji na hitrem morali preSeliti se, nektere, se ve, tla so morali pa prcnaSati, ker je podstreSje cele boIniSnice zgorelo. Ko so se do Celja pripeljali, izstopilo jib je mnogo iz vagonov, ter vsak skoro je preolwniil vse zepe in moSnje, mislec, da vdobi se kteri krajear, da si lehko grozdja in jabelk kupi. A kar naenkrat pride pctorica Slahtuih dam in za iijim par nowiiVv z iiapolnjeninH opertniki (koSi). Do vagonov <lospev.se zatele so deliti mej revne voja-ke bpe bele zemlje, vino in smodke. Lebko si u2e v^,\k misli, da so imele radodaniK dame mnogo kupcev.
Ko je n/o premanjkovalo iSenielj in vina, da bi vsak vojak u«-koliko dobil, tekli t*te dve mladi njeJSui gospodieni z iiDsad-ui proti mestu, pa ko bi treuilste se vernili in pnnenli jntlne roke in sfcepa smodek, no-saC pa viua ia kruba. Delile so vse dame tako hitro od vagona do vagoita, v kterih so bill vojaki, da jim j»« pot po nideCih licili in celu tekel. Ker nijso imele dovoij kiipie. so vojakom v kaniclc vino vlivale. Na obra/ti se jim je brala tadost, ker so bile tako srec-nv, da «o tohko reve/ev nekoliko okrepCale. Ko pa J.nka Matija /a>,vizga. /afeii so okraprani vojaki do-bitititiee /, rokaiiu in s Se preeej mceuim niivijoa po-/dravljati. na kar so tudi iniioglasiii damni glasovi odgovarjali in /. robri odzdravljali. Marsikateremu opa-zovaliMi so se s<dze vtrinjale oil voselja Tudi vojaSki zdravnik je z vesi-ljem gledal, kakobeizo ilahtoegtro-znice vnjakom /ajuterk dole. Hog ohranl Se mnogo let take dobrotniee!!
I'risla j»i zopet jesen, kojo vsak producent u^.e t. /ko priCakuje. A take jesoni ?e vsak bolj boji, nc-go je i-riniknje, ker je podobna „g'aiajn potopu"; vse lavmue so podobuc velikemu jezeru; vse reke in po* t"ki h» «tekajn wf, vse bugove, deio po travnikih in tudi po ludovitmii lijivah in umogo pndelkov odnesd rcviiftiiti kmetn. Tudt mnogo mostov in veivi so odne-? h divji valovi, da ne inoivjo nekteri ljudje Se iz bis lmditi.
ritdi'Iaki se je na spodujein .Stajerskein letosse preeej dosta zi-rnja in sadja, a ubogi kmet si vendar more malo pomagati, ker ne more svojih pridelkov lxkoiisttti. NibOe ne more nic oddati. Jabelcni moSt, ks ; skoro pmlobiMi tibuli, prodaja se po goldiuarji »vii ¦¦. itsp nece nihee se po 3 gl. polovnjak  kupiti.
V uektenh ktajjlt so zafeli ul& tergati. Vino-gradniki pravijo, da kvautila Se velja, a hvaliteta ne bode kej, ker jagode so popokale radi uepveuehljivega dczja in* se t vudo napile.
Politifini pregled.
Cesar se je v Iastnoro^iiem pismu zahva-lil kuezu Au^rspergu, da tako dolgo vlado vodi, naznanivsi am, da mil bode v kratkein imenovati naslednik. V istem pismu izrazuje cesar svojo zadovoljuost, da sc je tisti del armade, ki ni vec onde potreben, tako hitro in tocno do-tnov razpustil. Cesar ukazujo ministru, naj ljud-stvu. eegar sinovi so Sli v boj zoper Turka, pa tudi zupanstvom in ces. uradom, ki so sodelo-vali pri mobilizaciji, izrece toplo njegovo zahvalo.
V drziivDcm zboru, ki se je 22 t. m. seSei na Dunaji, izrazil je predsednik drt Rech-bauer v svojem ogovoru najtoplejSo zahvalo cele zbornice zmagonosni vojski v Bosni, ki je zopet pokazala svojo staroslavno hrabrost in po^rto-valnost* Zbornica vsklikne trikratni Slaval —• Dopis ministra Auersperga naznanja, da je cesar sprejel odpoved ministerstva.—Vlada je predlo* zila tiuancno postavo za I. 1879 in postavo za izdajo 25 miljonov gold, zlate rente za izredne potrebe.
Avstrijski proracun za 1. 1879 razkazuje nekda 12 milijonov menj stroskovin 4 milijone menj dohodkov od lanskcga; deficit bode znaSal 15.3 milijonov in bilanca bo za 8 milijonov u-godnejSa od lanske. Yse te §tevilke je zdaj po vladni razlo^bi se tesko razumeti;—moramouze poCakati, da jih razprave v dr2av, zboru razjas-n-jo.—
Minister De Pretis je paslanskim klu-bom objavil svoj program. Onjenasprotentemu, da se Bosna sprejme v avstrijsko zvezoj stro§ki za okupacijo se morajo izdatno zmanj^ati in o-
kupacija ima le tako dolgo trajati, dokler bode popolni red v zasedeni deSeli vveden, da se ne bo bati drzavi od tc strani nobene nevarnosti.— Kako so sprejeli poslanski krogi Pretisov program, se ni znano.—Dr^avno zborovanje je^ pre-fielialo do ustanovitve novega kabineta.
Pri^kanjc med knezom Aucrspergom ingra-§ko „Tagespost« sc ni se konfialo z Auersper-. go vim pismom do dr. Rechbauerja. Tudi dr. Svoboda, urednik omenjenega lista je poslal predsedniku poslanske zbornice pistoo, v katereni trdi, da je vse do piLice resnicno, kar je ^Ta-gespost" iz govora kneza Auersperga 18. avgu-sta svetu odkrila in da on in pa gosp. Syz, predsednik Lcykam-Josefsthalske delniSke dru^be sta pripravljcna, pred vsako sodnijo in tudi pred drzavnim zborom to potrditi. Radovedni smo, ali bodo gg. poslanci obtiSali nasproti javnemu suuinieenju podkupljlvosti, katero prihaja iz mo-rodanjnih tist ministerskega predscdnika.—Knez Auersperg postane nekda predsednik nojviSega raaunovodstva z 20.000 gl. letne place. Malen-kost!
Ogorski dr^avni zbor so je prlcel 20. t. m. s prestoluim govorom, v katerem pravi vla-dar med drugim: Vsled prevzetega evropskega mandata na bcrlinskem kongresu gled<5 okupa-cijc in upravc Bosne in Ilercegovine, more se, ker se je armada tako hrabro dr/ala, prvl del naloge kot dovrSen smatrati; dobro porazumlje-nje, v katerem zivimo z vsomi velevlaatmi dije upanje, da se bode tudi ostali del na§e na'ogo tako zvrfiil, da ie bo kolikor mogofie malo !r* tev tirjalo od narodov.
Uuskc vojske ho U vedno pomiknjo proti jugu in ne spusto iz svojih klei5 Carigrada, kder vlada Se ni spoznala, da je polumcsccu odklenkalo v Kvropi, ter se ccl6 braui spolnitl Barolinske pogoje.
Tariija je v svoji predrzhosti poslala «f-ropskim vladam okrolnico, v kateri toll AVstrijo zaitran velikih gro^ovitosti, ki jih nje vojaki v Bosni uganjajo. A Porta, se je s to okroinico zelo spekla, ker so v njej zapopadene debele lazi povsod vzbudile najvecjo nevoljo.
V Bosni in Hercegovilli so vojne o-pcracije za letos menda koncaue, ker So naSi vzeli uie vse trdnjave in povsod ljudstvo razo-rozili. Vojaki demobiliziranih divizij so se uzo zafieli domov vra6ati; teh je po „Pest. liloyd* 57.000 mo2, ostane jih pa v Bosni Se 86,000 in 312 kanonov. Gtovorice, da bo moral povelj* nik Filipovic Bosno zapustiti, ker deluje pre-ve6 ? slovanskem zmislu, se do zdaj niso vres* ni&le in se menda tudi ne bodo. -«- CeBar je zaukazal, da se ima vsem vojakom, ki so bili za Bosno in Hcrcegovino mobilizovani, Steti leto 1878 kot vojno leto in da dobe vojno medaljo, ustanovljeno 1. 1873. Uradni listi priobcujejo imentke odlikovanih fiastnikov, katerih je prav mnogo. Imena domacih odlikovanih junakov ob-javimo v prihodnji Stevilki. — 2eleznica DaVja* Vukovar Brod bode 20. novembra dodelana iti prometu izrofiena. Crta Vukovar * Vinkovce hi Vinkovce-Vrbovije ter Vrbovlje-Brod tiode do 30. novembra izdelana*
Razne vesti.
Ooridka ditalnica napravi dne 9. novemka veliko besedo z vstopnino na korist revaim dfuiinam v vojno sluSbo poklicanih reservistov. Zanimivi program, Se bolj pa blagi nameu veselice nam napolni, tako se zanaSamo, vse druStvene prostore, da se bo mogla tudi naSa Citalnica ponaSati z obilaim daroin za uboge drugine na§ih hrabrih vojakov, katerim bo go-tovo na vuji zemlji v veliko tolazbo, sliSati, kako skrbe doma rojaki za njih osamele zene in nedol^ne otro-aiCe. Program bo obsegal izvrstno Saloigro BVinska bratca", Kam. MaSekov samospev BNezakonskamatitt, potpourri za meSan zbor „Vojaku, velicasten „Stabat mater" za glasovir, Schubcrtovo nSerenadoa samospev, Donizetti-jev dvospev nK slovesu", Hajdnh-o? cveterospev BV sladkih saojah", Dr. G. Ipavfiev samospev se zborom 9Danicirf ltd. NataucnejSe poroCimo prihodnjiC.
Mill darovi:   Cast, gosped Fr. Leban, vikar v Eavuici poSilja gl. 4.50 o&branih 9d O^inarjcv y
Bavnici in 1 gl., kterega damje c\ g. vikar sam za ranjence. 6. gospod Martin Cukjati vikar v Grad-nem: 2 gl. za druzme reservistov in I gl. zaTanjcnce.
DruStvenikom „Sloge." Mozato, neustrasljivo in neutrudljivo delovanje slovenskih narodnih poslancev v Krfnjskem dezelnem zboru, kder vlada sedaj neraSkutarska stranka, ki nepravieno zatira nase slovenske brate na Kranjskem, je pri vseh rodoljubih na Slovenskem probudilo iskreno radost in obimo pri-znanje. Saj se oni tudizana§ blagor, za na§ program borijo, zato je odbor „SlogeB Stel si v sveto dolznost, da narodnemu kiubu poslancev v Ljubljani izrazi pis-meno iakreno priznanje, zahvalo inbratimski pozdrav. Na to odborovo pismo prejelo jc nase drustvo sledcee pismo od predsednika narodnega kluba, vclcspoStova-nega nssega narodnega voditelja in oieta dr. I5iei-weisa, ktero javimo vsem p. n, dnistvenikom „SIogeu:
Slavno druStvoI Vase preprijazno pismo od 2B. n. m., namenjeno klubu narodnih poslancev, scm do-ticnim gospodom bral, ki so ga z vciiko radostjo na znanje vzeli in mi nalog dali, se prisrino zahvaliti si. odboru za tako ll\o in castno priznanje nasega de-lovanja v pricujocem dezelnem zborn.
V  adresi cesarjn namenjeni nahajatc odmev tudi VaSih 2elj po zedinjcni Sloveniji. Upili bomo se veC-krat po njej, — kedaj pa jo imeli, to pac le sam Bog ye. BNe udajmo se ltt — to naj bode zmirom naSa prislovica, vsaj gre za blagor naSega naroda in srefo celo Avstrije pod krilom svitle IlabsburSkc diuastijo.
Spvejmite bratinski pozdrav se posebno od mene Vam udanega dr. JAN. BLEIWEIS.
V  Ljubljani 5. oktobra 1878.
Vabilo.   Vodstvo dezelne vino- in sadjcrejske ! Sole na Slapu  pri Vipavi  vabi vse p. n. prijatclje kmetijskega napredka, k letosnji javni preskuSnji, ka- | tera bode dne 30. t. m. dopoldne.
Podporno druStvo gosp& se snujc v Trstu, katero hoce raztezati svoje blago delovanje cez celo Primorsko. Njcga namen je oskerbovati in podpirati ranjene in bolne vojake oziroma podpirati invalids pa tudi vdove in sirotcpadlihvojakov. DruStvo opirasvojo | delavnost na sklepe mednarodne konferencijc v (ionin oktobra meseca 1. 1863 in posebno na tamkej sklc-njeno inednarodno pogodbo od 22. avgusta 1864. DruStvo je v zvezi s patrijoticmmi podpornimi di ustvi go-Bpa, koja zastopa glavui odbor na Dunaji in kojili na-men je, oskrbovati in podpirati ranjene in bolne vojake v kronovinah in dezelah, ki so zastopane v dr-zavnem zboru. Drustveniki platujejo po 2 gl. na ieto. Sede2 drudtvu je v Trstu. Osnovalni odbor je razpo-slal sledeci pcziv:
Osnovalo se je domoljubno pcdporne druStvo go-spii za Terst in Primorje v to sverho, da bi ranjene ia bolne vojake oskerbovalo in podpiralo.
Ze njegovo irae kaze, da je njegov namen blag in vlovekoljuben. Cem vec" se jib pa drustva udelozi. tern veci bode mogei biti uspeh njegovega delovanja v prid nasin soderzavljanov, ki so pri vojacib in ki zasluiijo nase naj gorkejso socutje.
Podpisani odbor se torej obraca do blagodusnih prebivalcev Tersta in vsega Primorja, posebno pa do gospa z nujno pro§njoY naj blagovolijo druitvu pristo-piti, ter prosi slavne gosposke, stareslnstva in Cestita vredniStva raznih listov, naj blagovolijo podpirati na-mene druStva, da se ono okrepi, in da bode moglo v obilnej meri razSiriti svoje delovanje, ako bodo to zah-tevali dogodki.
Oglase k pristopu z letnim doneskom sprejemajo podpisane gospe.
Dru§tvo pa bode posebno hvalezoo osebam, slav-nim gosposkam, stareSinstvom, vredni§tvom, katera bodo blagovolila nabirati oglase druStvenikov, ali na to delati, da jib mnogo k druStvu pristopi.
V  Tersta dne 20. oktobra 1878. Za osnovalni dra§teni odbor:
JOYAHA BARONOVEA PIHO
nacelnica.
MMA RENNER
nadom. NaCelnica
tenelope Afenduli             Gabrjjela Burgstaller-Bidi-
scbini Ema Deseppi-Gosslett       Marija plera. Guttmansthal Amalija Hutterott             Marija Bar. Morpurgo
Adele OpuiC-Fontana        Elizabeta Bar. Petz Angelina plem. Picbler.
Skozi Trst &e previa mocna emigracija v Bosno in Hercegovino; te dni je od§lo tija 5ez 200 nemSkih rokodeleev in naSi itaUjanski listi tudi agi-Urajo, da bi se osnoval nek komite\ ki bi podpiral take domafie tr2a§ke delalce in rokodelee, ki zele na-seliti se v Bosni. Torej tudi Italijani bi radi imeli svoje kclonije v Bosni. Te dni je tudi mnogo nem-Skih voznikov iz Stajerskega, KoroSkega itd, priSlo gem, da se vkrcajo in odidejo v Hercegovino, Le glejmo mi Slovenci, da nas Nemci ne prehite in da ne poplavijo slovanski jug. Sicer je od§lo od tnkai tudi mnogo sloveuskik voznikov v Bosno in Ilerct "o-vino in tudi za na§e kmete bo tudi tam boljge polie nego pa v Ameriki; a dobro bi bilo, da bi se tudi
na Slovenskem napravilo ceko dru§tvo, ki bi za take, M se hot6 preseliti ˇ nove avstrijske de^ele, preskr-bovalo vse potrebno in se §e posebno pogajalo z vlado zaradi pogojev, kajti red in natanjfoost sta v tern ob-ziru neobhodno potrebna.
Te doi so v Kopm zaprli dva doktorja, ker sta se kviva storila veleizdaje; na§li so mnogo spisov in drugih dokazov v stanovanjih obeb ouih znanib go-spodov. Agitacija ilaiijanska je ve'ikanska, a ne bo dal; SIcwani ne puste te!i ileM Italijanom, oni terjajo u2e glasno gospodaratvo, oni neCejo vec robovati.
Javna zahvala.
Podpisana rodirrlja priserf-no i najtoplvj^o livalo izrekata *. gg. zupnikiu dub. noniofniktt. uC-iti iju. znan-com, prijatflji'nu sorodnikom in vsij va>ki mladini za skazano sofintje v hnlczni njane uepozabljive nath'pol-ne hferke AMALUE in vdflc/itev spniji-ma i^t« k ve-fincmu poritkn v tuko ohilnt>ni At**vilu dn»i 2i. t. m. V VolCah dne &l. oktobra 1>7S.
Zultijofci roditolja KAIIOL i TEREZIJA HVALA.
Poslanica.
Pojasnilo k d»»pisu i/ S^anAkcga okraja ys. sept. t. 1. Koliko j<» rrMiirj* v rcfottrrn dopi:-u, vr do-pisnik sam naj i»>iji».—Ivor bi pa vt^uilo uveriti ka-terega L bralca „Soi*eu, da v. kr. ukrujni .4, s>vet res razsipljc labkomibeljno in brez prevdarka donarje iz okrajnega zaloga, naj mi slav. uredniitvo dovuiispre-govorUi.
Holske biSe so v obf*e v pnmanjkljivtMn stanu. Na vec" krajih so sobe obilno ]>riMtizktMia celo 2" 15 n\. visoke, pa lemne tako. da uiiuajo se I4 potrebne svit-lobe. Koliko upljiva svifloba in zrak na cloveka v obCe, vedo zdravniki; koliko pa na otroke in naprc* dek,—skuSani ueitelj.—Od kod toliko krp.tkovidnth? Od kod zaspanost otrok uze v drugi iol^ki urtV^
Vsak goapodar ve, da so struski pri bisi. (\> je okraj. Sol. avet potrosil za vzdr/evanj*' it; popr.ivljanjc Solskih hi§ v 7 tetih okoli f. 2ww% uij goto-vo proved. Da so s to svoto ui moglo napraviti palafi, je jasno.
V obCini R. je Solska soba na neprimernem kra-ji, ona meri 15Q m. t. j. za 15 otrok prostora in je visoka 21/2 in. Obrina ima h\ za Solo sposobnih otrok. ULilelju ni mogoie dobiti stunovanja, — gola soba ni §e stanovanje.—-Zato je okr. sol. svet skleuil v pervid zidati tu S. hi§o, za katero bode okraj. S. zalog trosil f. 2900. Kje je drugih po 6—8000 gl., ki bi jih bil okraj. s. svet odlofii za zidanje &. hi§., ne vem—so sanjarije g. dopisnika.
G. dopisnik je tudi proti nagradam, katcre se dajejo uciteljem zavoljo bolezni ali iz posebno veljav-nih uzrokov—Ce§, da so ufttelji u2edovolj plafteni.
OpustivSi c. kr. slui^abnike, naj omenim samo, kako je preslavni de^.'zbor doloiil dohodke uiiieljem in kako najniiim del. stu^abnikom.
PoduCiteljici f. 280 za stanovanje f. 60,
ueiteljtci f. 320, 400, 480 stan. f. 00,
poducitelju f. 300 stan. f. 80,
ucitelju f. 400,
uCitelju voditelju f. 400 stan. f. 100,
„       n 500    n    n 100,
,            ,       n 600     „     , 100/
Po f. 500 ima vitvati samo 1/4 ucateljev
Po „ 600  B      „        f,   ym
UCitelji pla5ujejo takse, iu sicer plaiuje uCitelj f. 400 Iet;ie plafiet
1.  takso imenovanja f. 31.50 (prvo leto,)
2.  v penzijski zalog 1. leto f. 40r naslednja leta po t. 8,
3.  za okr. uCit. knjilnico vsako leto f. 2. Kajnizim dez. sMabnikom pa:
Solskemu iuvaju pri kmet. §oli [let plaCe f. 300 stanov. 1 60,
vertnarjema let. place f. 400, stan. f. 60,
deklam v gluaonemici let. place f. 260. 240,240, in zraven posteljo,
drugemu sluzabniku pri dcJelnem zboru 1. place I. 450.
Koliko taks pla&ijejo ti, ne vem; toliko je go-tovo, da so dekle nod in dan v zavodu, in da jim nisem videl nikdar nositi juzine v zavod.
Od katerih se veL tiija? kateri je moral vef po-trositi, da je dospel do cilja? NavedSt to nesem za-viden nobenemu sluzabniku. Terdim pa, da odgoji-telju mladine, v katerega rokah je gorje in blagor cele obCiue in ljudstva, nlso plaCe preobilne. Na druge opazke molcim, dokler g. dopisnik ne pokaze svojega lica; toliko pa vendar dostavim, da domoljub ne pise tako.
Okr. Sol. nadzornik.
LISTNICA. OPRA.V. G. Jakob Simcic Lemo t Res je, da ste sept, poslali 2.20, pa za pop red ni nic doposlanoga. — Gosp. Jg. Yolerif v I<1. pri Kob. Nc zamcrito! ekspodicijti kriva. List nodaj dobito in dcn.ir zabiljezimo en del za I in pol mceec I. 1S79. — Gosp. Jos. Kom. v St. A. potrjujemo, da ste zata placali za colo leto 1878.
##.#¦¦«» #4L#<*:+ #.«/#:#¦. ¦
Jako  znamenito! • Aiitiepilepticani,
pripomoC-r.'k, katc-rc{jaHO zdruvnisUi vcljuki pre^kuSali ut «*po/r.:iIi. du j>? izvirt-n in da zdruvi iiajrttrasnejso wmU iiob/ni
pa tali w !toI<>/ni na ciitntcali ali in-rvili. Ta prsp'innnS-k ji- jaki* pmnt'Jiljiv
„...-. ,.......„........Iiolnikf,  ... ...
..........         ihcIi (i/diMvil. kar "]<• wdutakljivit ri'r»-
nit-a. J»k'ifi> \-,i tiiHopiii in-^traiMki in doina«'i nu to /dravilo |.rip'»n.r-ali. V /abojili pit V, ftcklcnic ?. Hii\(,iU>m /a ralm i.<ipM>.I,ujtt -tatt" ^'i trunk, ali L'Omark. V^i-'h j" ijarantiran.        V i/v.u:r"dmk   slm'ajih  naj
»f i»-mlj.' ilviijmi di»/a. Xar»i"iia iri p'-u-idbt:   naj m jii)Sil|a,{«' glauicj znbifji
C. F. KIIICIIXKK, Berlin, SW. ileriisak»int'rKtra«»m» X.!),
Vazno oznanilo.
S pomorjo slavnoznanrga prahu IwcIIh Zitinorv si vsakdo v iickntorih inintitih, in ne da Id no. motil z miirtno ziozenimi stroji, napravljafi PIVO, odlicuo po svojem okusu iu po zdra\>tvi'iiih l.i»tno>tih in utc nizc od oniii piv, ki se iiaivjaju v (aveni, n;n Dunaji, na liavnrskfiii, in siicr prav po ci'iii, kajti liter stane, <!*» so vsi stroski vnirwiijn, samo 14 eenti-zimov. Kavadua ceua zaboja za IviO litmv f, gld. n    «;'»    »       :»   ,,
n                                 n                     HO      „             i»      h
(Piosto po.-tMim* v vs»j Itaiiji i;i Avstnji.) V ysaktai  zab(»ju  je   prav   raziuuljiv poduk,   kako se ima ravnati,   kar je tako laliko, da se ni mo^oce zmutiti. Naroe'uje se pri
G. Pcrino in Coggiola (Italia).
Mi      Ofglarski izdelovalee      fttl
IVtoi I'otoi nik A
se priporofia  Cast duhovSCini,
ft
M
|| in prijateljem muzike   za izdclovanje in rS popravljanjc cerkrenih orgel,  Harmoniu-
M
jly mov, glasovirov in druzili iz lesa delanih JL f& muzikaliCnili instrumentor (Streichinstru- II
ft
if
gjj mente) in zagotovlja
M.....
„      „    za izverstno dobro Jl PJ|f delo, za hitro postrelbo kiikor tudi pri- r*L
&j memo ceno.                                                |fjj
RS       Pri meni je tudi en glasovir napro- " |J!l daj?   katerega  pmv vestno priporofiam. Kedor ga zeli kupit ga dobi za primerno ryi
i
|fjj ceno in tu&i, ako se pogodimo, proti pladi iRi r,? v ratah.                                                      H
Stanovanje:   glediske ulice na stari JL
.....-             w
posti  pri tick
9L
Jjj posta veccliia.)
!4
(Coutrada Teatro,   casa
-ats Beates und Preiswufdioste"s^^-.--;'"-y;:
Die Regenmantel,              1
'Wa^endecken (Plachenl Beltemlagen, Zellsloffc j
~~ der k. k. pr. Fabrik :Z^=~z~L===:
mi von M. J. Elsinger & Sbhne g
EfM  in Wien, Neubau, Zollcrjrasse 2,*' |p||
L
bton* I to od|QYorni ureOmk; AKTOJI FABUAHI. ~- Tiskart MAIUNO v Oorici,