Požtnina plačana v gotovim
nurutorskl
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 84
Maribor, sreda 15. aprila 1931
»1UTRA«
izhaia razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav v Ljubljani št. 11.4-09 Veha mesečno oreieman v upravi ah po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelsk ..Jutra" v Ljubljani,^Prešernova^ihca^š^
Naši brezposelni in tuji delavci
Nedavino se je vršila v Beogradu, v ministrstvu za socijalno politiko, konferenca, ki je ugotovila, da je v naši državi krog 100.000 domačih delavcev nezaposlenih, med njimi krog 30.000 kvalificiranih. Na drugi strani pa je ugotovila, da razna tuja podjetja vkljub vsem dosedanjim zakonom in naredbam še vedno drže na tisoče tujih delavcev pod krinko neogibne potrebnosti, dasi bi že po dosedanjih zakonskih naredbah vsa ta podjetja bila morala tekom minolih let vzgojiti nov domač materija] kvalificiranega delavstva. Zakaj tuja podjetja drže „tuje, zlasti nemško delavstvo, je na dlani in ni treba za to nobenih nadaljnih komentarjev.
Minister za socijalno politiko je na podlagi sklepov navedene konference izdal naredbo, v kateri so predvsem poostrene določbe glede dovoljenj za dovajanje in zaposlenje novih tujih delavcev v naši državi in pa glede stalnega Postopnega zmanjšanja števila tujih, v naši državi že zaposlenih kvalificiranih delavcev ter njih postopno nadomeščanje z našimi delovnimi močmi. Tu.e kvalificirane moči se smejo dobavljati v bodo-samo v slučaju, ako je doprinesen do-j da so vsi domači kvalificirani de-avci iste stroke zaposleni in da je od za-Poslitve tujega strokovnjaka odvisen ob-stanek odnosno večje napredovanje pod Jetja in vsled tega tudi večje zaposlenje domačih delavcev.
Ministrova naredba izrecno navaja dejstvo, da mnogi delodajalci iz gotovih Posebnih razlogov, in ne iz stvarne potrebe, prosijo dovoljenja za zaposlite, tujih delavcev, ki bi jih po njihovi strokovni usposobljenosti prav lahko zamenjale domače delovne sile. Zato povdar-ja naredba, da treba zelo skrbno ugotoviti, ali ima tuji delavec, za katerega de-odajalec zeh dovoljenja, res tudi ono teoretično m praktično strokovno usposobljenost ki mu jo delodajalec v ulogi pripisuje, ko prosi za dovoljenje ali z podaljšanje dovoljenja za zaposliti m tudi, ali je dotični delavec v resnici 'tudi zaposlen v onih poslih, za katere je bilo zaprošeno zanj dovoljenje.
Častna abdikacija kralja Alfonza in njegove rodbine
Uooštevajoč volio večine svojega naroda, se ie kralj Alton* sinoči odpovedal piesioiu in s svojo rodbino že odpotoval v London — Nova republikanska vlada in prvi njeni ukrepi
Minister v svoji naredbi tudi povdar-ia, da so se dosedaj različno tolmačile in aplicirale odredbe o zaposlenju domačih klavcev poleg zaposlenih tujih kvalifi-c'ranih delavcev v svrho strokovnega Usbosobljanja in izpopolnjevanja in da so Se te odredbe v mnogih slučajih izigravale. Zato morajo v bodoče pristojne oblasti pri prošnjah za zaposlenje ali za Podaljšanje zaposlitve tujih delavnih moči vedno tudi točno ugotoviti, ali je v do-tičnem podjetju domačemu delavcu sploh anamožnost, da se v smislu zadevnih odredb poleg tujega delavca izpopolni
snom ni i .
MADRID, 15. aprila. Španska je včeraj prenehala biti monarhija. Zunanji minister grof Romanones je sno-či imenom kralja Alfonza XIII. formalno izročil pečate in izvršilno oblast voditelju republikancev Alcali Zamori. Takoj nato je Zamora povabil k sebi domače in inozemske novinarje ter jim je naznanil, da se je kralj Alfonz v svojem imenu in v imenu svoje družine odpovedal pravic do španskega prestola in odpotoval v Pa riz. Pred svojim odhodom je izročil vso oblast vladi admirala Aznarja ter izjavil: »Izid občinskih volitev ne dopušča nobenega dvoma, da se je Špan ski narod izrekel proti meni. Nočem pahniti Španije v državljansko vojno in popolnoma dobro vem, kaj je moja dolžnost. Upam, da se bo našla rešitev na mirni podlagi. Nikakor ne želim, da bi moji prijatelji v pretirani vdanosti podcenjevali važnost nedeljskih volitev«.
Amiral Aznar je takoj po odstopu kralja Alfonza izročil vso državno oblast voditelju republikancev Zamori, ki ie sestavil sledečo vlado: Ministrski predsednik Alcala Zamora;
Finance Garcia Prieto;
Zunanje stvari Lerrotn:
Vojno Avala;
Mornarico Ouiro;
Notranje stvari Maura Justlco De los Rios; javna dela Alboruos:
Soc. skrbstvo Caballero:
Promet Barrios.
Nova vlada bo vodila državne posle do izvolitve ustavotvorne skupščine. ki bo izdelala ustavo nove Špan ske republike. Po vsej državi vlada silno navdušenje, no večjih mestih se neprestano vrše demonstracije. Tudi na kraljeve sovražnike je napravil njokov odločen nastop mogočen vtis.
MADRID, 15. aprila. Ko se je med ljudstvom raznesla vest, da je kralj odpotoval v inozemstvo, so se fokfo Izpraznile vse kavarne, gledališča in kinematografi. Na tisoče ljudstva ie valovilo po ulicah In vzklikalo: »Oti ie odšel, pognali smo ga!« Ce le kdo zaklical: »Smrt kralju!« so drugi odgovarjali: »Pustite ga, saj je že odšel!« Orožniki niso motili navdušenega razpoloženja In so celo sami vzkll-
‘“joga aeiavca izpupuim in pecijallztra v tej vrsti posla in v kak-■ em času. Kjer delodajalci te naredbe 6 TOlnliijejo^ jim mora oblast predpisati. na najdalie v teku meseca dni *a-
kall: »Živela republika!« Pred kraljevo palačo pa ljudstva niso pripu-
still.	...
MADRID, 15. aprila. Nova vlada je imela takoj po sestavi pod vodstvom Zamore sejo, na kateri je bilo predvsem sklenjeno, da se izvrši vse potrebno za ohranitev miru in reda na Španskem. Korak kralja Alfonza, ki se je prostovoljno odpovedal prestolu, je napravil po vsej državi globok vtis. Nova republikanska vlada je ta njegov vitežki korak tudi upoštevala in odredila, da se izkažejo kralju in njegovi rodbini pri odhodu iz države vse kraljevske časti. Viada je izdala ukaz, da se morajo najstrožje kaznovati vse Izjave ali celo demonstracije proti kraljevi rodbini. Kralj Alfonz sam pa je sporočil Zamori, da nikakor ne želi, da bi se proti morebitnim demonstrantom nastopilo z orožjem.
Ne da bi ga narod oviral, ie kralj Alfonz v dvornem avtomobilu v spremstvu svojega sina infanta Gon-zala zapustil kraljevo palačo in se odpeljal v Cartageno. Častna četa mu je izkazala pri tem vse vojaške časti. Čim ie zapustil palačo, so sneli kraljevi grb. Na vsej poti do obale ni bilo slišati niti enega vzklika proti odsto-pivšemu vladarju. Kraljeva rodbina ie sledila kralju tekom noči. Odstopivšo kraljevo rodbino bo neka španska voj na ladja odpeljala v London, kjer se bo za enkrat nastanila v gradu kra-ljice-matere.
Ministri nove republikanske vlade so se zbrali zvečer v magistratnem poslopju, kjer so položili prisego v roke pooblaščenca naroda. De los Riosa. Nova vlada je sestavila obenem proglas na narod, ki pa bo objavljen šele potem, ko bo kraljeva rodbina zapustila španska tla. V tem proglasu so tudi ukreni za ohranitev miru in reda in za varstvo kraljeve rodbine. Vojaštvo je dobilo najstrožji ukaz, da mora za enkrat ostati še v vojašnicah. Vlada hoče namreč na ta način preprečiti vsako vmešavanje vojaških krogov v politične zadeve.
Izročitev vladnih poslov od dosedanjih ministrov se je izvršila čisto gladko. Le voini minister general Be-renguer ni hote! prepustiti svojega resora republikancem. Zaprl se je v svojo vojaško soho in ni pusti! niko-
gar k sebi. Nato mu je bil dovoljen rok nekaj ur za izročitev poslov. Cim poteče ta rok, je vlada trdno odločena, da upornega bivšega vojnega ministra šiloma odstrani iz kabin ta vojnega ministrstva.
posle poleg tujca domačina v svrho uspo sobljenja za ta posel. Kdor bi tega predpisa ne izvršil, se mu ne sme še zana-Pfei dovoliti zaposlitve tujega delavca.
Minister nalaga s svojo naredbo kr. banskim upravam in inšpekciji dela dolž, nost. da se čim bolj in čim prej odstran-jajo pri nas zaposleni tuji delavci, kojih strokovna usposobljenost ni takšna, da je ne bi mogli doseči domači delavci s primernim šolanjem ob strani tujega kvalificiranega delavca. To velja i za navadne i za kvalificirane delavce. Vsako podjetje mora v gotovi dobi i toretično i praktično usposobiti zadostno število domačih delovnih sil. ki hnrtn zameni*’''* tuice. V
drugih državah delajo i delodajalske 1 delavske organizacije na to, da se v splo šni krizi čim bolj eliminirajo tuji delavci z domačega delovnega trga, pa se mora to žgoditi tudi pri nas. Za to morajo skrbeti kr. banske uprave in inšpekcija dela.
Ni dvoma, da bi se naš delovni trg dal še znatno izboljšati v interesu našega domačega delavstva, ako bi naše oblasti — pri vsej stvarni obzirnosti! — bile v smislu ministrovih odredb na mestu. Na žalost to dozdaj ni bilo vedno, upamo, da bodo novi predpisi ministrstva, ki so stvarno globoko utemeljeni, napravili re-medur:
Kralj Alfonz XIII., ki se fc zase id za svojo rodbino odpovedal španskemu prestolu, se je rodil 17. maja 1886 kot najstarejši sin kralja Alfonza XII. Španski prestol je zasedel 12. maja 1902, štiri leta kasneje pa se je poro-j čil s princezinjo Viktorijo Battenber-j ško. Na dan poroke je bil izvršen v I Madridu nanj anarhistični atentat. Kralj in kraljica sta ostala sicer nepoškodovana, pač pa je bilo pri tej priliki ubitih 15 drugih nedolžnih ljudi. Iz zakona se je rodilo 6 otrok, ki bolehajo deloma na neozdravljivih boleznih ali pa so telesno zaostali. Prestolonaslednik infant Alfonzo boleha na krvavljenju, drugi sin infant Jaime je gluhonem, infantinji Beatrice in Ma rija Kristina ter infanta Juan Carlos in Gonzalo na so telesno zaostali. Tudi slednja dva sta v nevarnosti, da dobita krvavljenje. Kralj Alfonz XIII. sam se je rodil šele 5 mesecev _ po smrti svojega očeta Alfonza XII. in je do njegove polnoletnosti 16 let upravljala vladarske posle kot regentinja njegova mati Marija Kristina.
Noue uolitue u Rumuniji
BUKAREŠTA, 15. aprila. Radi veliko« nočnih praznikov so pogajanja za resi-tev vladne krize zaostala. V pondeljek popoldne se je vršila skupno konferenca šefov vseh strank pod predsedstvom kralja. Kralj je poskušal eliminirati ne-sporazum med posameznimi strankami Izrazil je željo, da se čimprej reši vprašanje narodne koncentracije. Sefi strank so pod kraljevim predsedovanjem tud' ugotovili glavne smernice skupnega delovnega programa. Nerešeno je še ostale vprašanje razpusta parlamenta in razpisa novih volitev. O tem vprašanju je razpravljal včeraj popoldne kronsk svet. Za razpust parlamenta se ie najbol zavzemal maršal Avarescu, ki je izjavil da je pripravljen sodelovati s svoje stranko v koncentraciji samo v slučaju ako bo razpuščen parlament in bodo razpisane nove volitve. Zato pričakujejo, de bo danes kriza vlade rešena.
Včerajšnji-listi poročajo, da sta se narodna kmetska in liberalna stranka tu skupni konferenci v pondeljek zvečer ' prisotnosti obeh šefov strank, dr. Mamula in Duce, zedinili v vprašanju razpu sta parlamenta in razpisa novih volitev Ker sta obe glavni stranki pristali m razpust parlamenta, sedaj za razpust n več nobene zapreke. V političnih krogil so prepričani, da bo kralj še tekom tegJ tedna izdal dekret o razpustu parlamen ta in razpisu novih volitev.
Šefi strank sedaj z zaupanjem gledaje i na pogajanja Titulesca za sestavo kon-1 centracijske vlade.
Ljudsko štetje v zgodovini
Mariborski in dnevni drobiš
Statistika prebivalstva je bila že od nekdaj eden glavnih pripomočkov državi pri vodstvu uprave, zlasti pa za finančno in vojaško organizacijo; danes rabi država točno število prebivalstva in gospodarstva poleg notranje in gospodarske politike še prav posebno za zunanjo politiko.
Prva ljudska štetja v našem smislu besede so izvedli Kitajci. Grki ali Rimljani ljudskih štetij v našem smislu besede niso izvajali. Na tem tudi niso imeli interesa, prvič radi sužnjev, za katere se država ni zanimala in drugič, ker je popis posestev in vojaških obvezancev zadostoval rimski vojaški in davčni politiki. Fevdalizem srednjega veka je povzročil, da so posamezni zemljiški gospodi imeli trajno zabeleženo število posestev z določenimi dajatvami, mesta pa število političnih meščanov. Država kot taka se je zadovoljila samo s posestnim stanjem zemljiških gospodov in mest samih, vsled česar moremo o ljudskih štetjih v srednjem veku še manj govoriti kot v starem.
Razvoj novoveške uprave in gospodarstva je ustvaril potrebo po v današnjem smislu urejenem ljudskem štetju. Prvo tako ljudsko štetje je izvedla Švedska 1749. Švedski so sledile Zedinjene države 1790. V začetku XIX. stoletja so začele z ljudskim štetjem vse evropske države razen Rusije ter razširile ljudska štetja po možnosti tudi na kolonije. Rusija je v carski dobi izvedla samo eno ljudsko štetje 1897; že koncem XIX. stoletja pa je stopila v vrsto kulturnih držav z urejeno statistiko Japonska.
Znanost se je morala pred uvedbo ljudskih štetij zadovoljiti s cenitvami. Cenitve so temeljile na popisu za vojaštvo sposobnega prebivalstva, kakor v starem Rimu, ali pa samo na cenitvi vojaških in davčnih obvezancev, kar je bil do zadnjega časa slučaj v Turčiji. Začetki današnjega ljudskega štetja izvirajo iz popisa domov ali selišč; ta se pomnožijo s številom predvidevanega prebivalstva v posamezni hiši, ali (pri nomadih) v posameznem taborišču, ali pa pri poljedel-
(Dariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 15. aprila ob 20- uri »Plesni večer Grunt-Zukovski. Kuponi.
Četrtek, 16. aprila »Leseni konji« ab. A.
Kuponi.
Petek, 17. aprila. Zaprto.
Sobota, 18. aprila ob 20. uri »Koncert tria Brandlc. Dramske cene.
Ptujsko gledališče.
Petek, 17. aprila ob 20. uri »Leseni konji«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Iz gledališča. Ker je v četrtek, 16. tm. vojaška godba odsotna, bo ta dan prva ponovitev zanimive in duhovite družinske komedije »Leseni konji«. Ab. A. Kuponi. V kratkem bo po daljšem presledku zopet premijera otroškega dela. Vprizo-rila se bo pravljična igra hrvatskega pisatelja St. Širole »Začarana žaba«, ki ji je pevske točke uglasbil avtorjev sin Dr. B. Širola. Pravljica bo razen pevskih točk opremljena še z godbo in mičnimi plesnimi točkami ter bodo med drugim zaplesale tudi žabe- Režira H. Tomašič.
Leseni konji
Komedijo pod gornjim naslovom iz peresa A. R- Antonie in M. Leryja v prevodu R. Pregarca in v dobri režiji Joška Koviča nam je sinoči podalo naše gledališče. Povprečna zakonska komedija brez kakih duhovitih zapletljajev, mestoma dolgočasna s svojimi dolgimi dialogi, končujoča s filozofsko sentenco, da so «,akoni kakor leseni konji na vrtiljaku, ki večno beže drug pred drugim in vendar zopet večno drug za drugim. Snov se vrsti krog dveh zakoncev, Jaquesa (Joško Kovič) in Jeanine (Evira Kraljeva), ki sta se radi razmerom malenkostne zadeve pred letom dni po devetih letih zakona razšla in ju samo trma drži narazen. Pa pride ženin oče, Duteil (Pavle Kovič), na obiske in oba zakonca, ki nočeta. da bi oče izvedel resnico, mu igrata
cih v posamezni vasi. To metodo so n. pr. uporabljali 1897 Rusi za Osrednjo Azijo, kjer so število hiš pomnožili s 5; ta metoda je danes v rabi zlasti med mo-hamedanci, nomadi in v pustinjah, v kolikor se tu ljudska štetja sploh izvajajo. Kajti zavedati se moramo, da 35% prebivalstva na naši zemlji (8/i» od površine Afrike, od površine Azije) sploh ne izhaja iz ljudskih štetij, ampak samo iz povprečnih cenitev, n. pr. iz množine uporabljenega ali uvoženega blaga itd. Najvažnejše je pomanjkanje ljudskega štetja na Kitajskem, kjer je ponehalo v srednjem veku. Kitajska vlada v Nankingu ceni prebivalstvo celotne države na 500 milijonov, medtem ko smatrajo nekateri geografi, da ni prebivalstvo Kitajske višje od 350 milijonov duš. Ogromna diferenca mora naravno uplivati na vse prebivalstvo naše zemlje, medtem ko neznatne diference iz redko poseljenih, a površinsko ogromnih gozdnih ozemelj Kanade, porečja Amaconke, ali notranjosti Avstrije ne pridejo v poštev.
Kot največja dela moderne statistike moramo smatrati ljudska štetja, katera so izvedli Angleži v Indiji od 1869 dalje vsakih deset let. Prvo indijsko ljudsko štetje je trajalo štiri leta (1809—1872)! Drugo tako veliko statistično delo je ljud sko štetje v sovjetski Rusiji 1926.
Težkoče pri obeh ljudskih štetjih izvirajo iz tega, ker se hočejo obe državi izogniti vsaki cenitvi in jo nadomestiti s točnim štetjem, kar je posebno težko radi družinskih razmer pri mohamedancih, radi nestalnih bivališč pa pri nomadih, v indijskih džunglah ali v sibirski tajgi.
Pred svetovno vojno je bil mednarodni običaj, da so vse kulturne države izvedle ljudsiko štetje na koncu vsakega decimalnega leta. Po vojni se je ta običaj močno izgubil. Za državne potrebe je to sicer vseeno, ne pa za znanstvene. Kajti nemogoče je primerjati dve državi na znanstveno popolnoma točni, podlagi, ako izvirajo iz ene podatki o ljudskem štetju n. pr. iz 1926, iz druge pa iz 1931. Job.
teater srečnega zakonskega življenja, ne vedoč, da je očetu njuna historija znana. To je kratka vsebina treh dejanj. Reči treba, da so vsi trije glavni »junaki« napravili iz svojih vlog najboljše, kar so mogli. Tudi Clement (Furijan) kot Jaque-sov sluga in Marie (Zakrajškova) kot Jeaninina služabnica sta ustvarila dobre tipe. Ema Starčeva je odigrala kratko vlogo gospe Aubeil, ki pa igra večjo ulo-go v ozadju komedije nego na odru. Danica Savinova kot bog Lar je pokazala tudi tokrat vso svojo spretnost. Gledališče je bilo dobro obiskano, občinstvo dobro razpoloženo in je ponovno privabilo igralce pred zaveso.	V.	S.
Mariborske knjižnice v marcu.
»Ljudska knjižnica v Narodnem domu je izposodila meseca marca v 18 uradnih urah 916 obiskovalcem 2.703 knjige. Novih članov je pristopilo 28. — Knjižnica »Delavske zbornice« na Kralja Petra trgu pa je izposodila 1028 članom 1853 knjig. Novih članov je pristopilo 38. Skup no sta toraj izposodili obe knjižnici 4556 knjig. Zanimivo je v tej statistiki, da je imela »Ljudska knjižnica« sicer manjši obisk (916), a je izposodila več knjig kot knjižnica Delavske zbornice, katero je obisklo 1028 članov, kar znači, da čita-telji »Ljudske knjižnice« vzamejo več knjig, kot oni iz Delavske knjižnice, večinoma iz delavskih slojev.' V obeh knjižnicah pa obisk stalno narašča. —
Koncert tria ge Brandlove v mariborskem gledališču. V soboto, 18. t. m. bo v
gledališču koncert danes že slovitega tria ge. Brandlove, ki je žel povsod odkrito priznanje kritike in občinstva. Za svoj letošnji koncert si je izbral trio popolnoma nov spored, ki je zelo zanimiv in obsega Beethovna, Schuberta, Čajkovskega in Kolleritscha (solo-točka ge Brandlove). Vsekakor se obeta glasbo ljubeči publiki izreden umetniški užitek. Da se omogoči poset tega koncerta tudi manj premožnim slojem, veljajo dramske cene.
NAŠIM NAROČNIKOM.
Današnji številki smo priložili izpolnjene položnice in prosimo vse one, ki jih dobe, da vplačajo na položnicah navedene zneske, da jim zamoremo list nemoteno dalje pošiljati.
Uprava »Večernlka«.
Gostovanje mariborskega gledališča v Konjicah.
Prvič bo oficijelno gostovala mariborska drama v Konjicah v soboto, 18. t. m. To pot bodo vprizorili igralci velezani-mivo in pretresljivo vojno dramo L. Franka »Karl in Ana«, ki je imela letos v mariborskem gledališču zelo lep uspeh in dosegla lepo število vprizoritev. Dejanje se dogaja deloma v ruskem vojnem ujetništvu, deloma na domu Ane, kamor se po vojni vrnejo ujetniki. Delo je pisano zelo dramatično, napeto ter je zlasti zanimivo za deželo, kjer so se slični prizori, ki jih opisuje drama, dogodili v marsikateri družini. Priporočamo Konjiča-nom, da se v polnem številu udeleže te predstave, ki bo nudila izreden umetniški užiteik. —
Ljudska univerza v Mariboru.
Izreden dogodek predstavlja spet prihod svetovne kapacitete na umetnostnem polju univ. profesorja dr. Strzygow-skega z Dunaja, ki je postal sedaj tudi član umetnostnega odseka Društva narodov. Predaval bo v petek dne 17. aprila o častitvi Jezusa Kristusa, v ponde-ljek 20. aprila pa o častitvi Marije v krščanski umetnosti. Na tem edinstvenem kultu so se udeležili vsi krščanski kulturni narodi in sicer skozi dva tisoč let. Ni večjega slavospeva božanstva v človeški zgodovini in njega pretresljivo veličastnost nam zamore očrtati le mojster kot je dr. Strzygowski. — Predprodaja vstopnic za obe prireditvi pri ge Zlati Brišnik in g. Hoferju od srede 15. aprila dalje. —
Blagodejen dež.
Kakor prava čarovnija se je razlil nad mariborsko okolico. Čez noc je prišel in ozelenele so sveže vrtne grede kakor na udarec čarobne palice. Solata je poiku-kala v pomladni svet in drugo povrtie je prav jurjevsko pogledalo v svet, ne meneč se za to, da je na Pohorju zapadel tisto noč sveži sneg. Tu zeleno, tam belo; barva štajerska...
Lindek.
Med Celjem in Konjicami, tik nad državno cesto, 700 m visoko leži na silnih skalah grad Lindek- Z njega je prelep razgled in njegova zgodovina je davna. Zadnji je v njem zbiral zaklade nesrečni grof Tattenbach in lindeško zlato igra v procesu proti njemu važno ulogo. Je to ena najlepših točk v Sloveniji, ki bo tudi z avtom dostopna. Tu v krasni, ažurni samoti, na ogromnih skalah, sredi pojočih gozdov bomo postavili moderen planinski dom, ki naj obiskovalca ogreje in mu zabriše marsikatero tugo vsakdanjosti. Obenem bo to privlačna postojanka našega tujskega prometa. V kratkem je ustanovni občni zbor zadruge: Lindeški domts sedežem v Mariboru. Vsa pojasnila daje g. Ramšak, Tomšičev drevored 230.
Sprejem gojencev v brodarsko podoficirsko šolo.
Komanda brodarske podoficirske šole vojne mornarice razglaša, da sprejme v tekočem letu 170 mladeničev iz meščanstva v starosti od 17 do 21 let v brodarsko podoficirsko šolo. Rok za vlaganje prošenj poteče 1. septembra. Natančnejši sprejemni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11. —
Dr. Jos. Oblak
bo predaval v petek dne 17. t. m. ob 20. url v Zadružni gospodarski banki o ljubezni do prirode in alpinizma. Povedel nas bo na Krkonoše, čez Snežko dalje do Lužiških Srbov. Ne samo med planinci, ampaik tudi med ljubitelji češke zemlje vlada veliko zanimanje za to predavanje, ki ga priredi agilni Zimskošportni odsek SPD Maribor. —
Smrtna kosa.
Sinoči sta umrla v bolnici 70-Ietna žena pomožnega delavca v žel- kurilnici Marija Drgas iz Studencev in 411etni poštni zvaničnik Ivan Klojčnik. Blag jima spomin! —-
KINO
—a OrajSkl I ===.
Od danes dalje:
100% govoreči in zvočni velefilm v nemškem jeziku AFRIKA GOVORI... Senzacijonelno potovanje ekspedicije v notranjost Afrike.
- Union: b...........
Od danes dalje — Greta GARBO — v 100% zvočnem velefilmu v nemškem jeziku. —
ANA CHRISTIE Greta GARBO, Hans JUNKERMANN.
gj Predstave v obeh kinih ob delavnikih E ob 17., 19.. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. In 21. url.
M Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
V soboto in nedeljo:	1
ŽELEZNA MASKA P	Douglas Fairbanks	^
Srečke za V. razred državne razredne loterije
so prispele. Igralce opozarjamo, da }ih pravočasno zamenjajo, ker se prične žrebanje že 24. aprila in traja do 20. maja. Uprava »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Hriberski še taji.
Avstrijske oblasti nadaljujejo poizved* be in preiskave glede sokrivde Ludvika Hriberskega na zločinu v Jelovcu. V stanovanju njegove ljubice Škofove, kjer je navadno ležal, so našli tudi krvavo sekiro, vendar pa tudi glede te sekire trdi Hriberski in sostanovalci, da so jo porabljali baš tiste dni, ker so zaklali svinjo. Hriberski je še vedno v bolnici, kje?, ga bodo obdržali, dokler ne bodo avstrijske oblasti končale preiskave. Tukajšnje sodišče je že zaprosilo pri deželnem sodišču za izročitev Hriberskega. Hriberski seveda še vedno taji vsakršno udeležbo. —
Opozarjamo na nocojšnji baletni večer
prvakov beograjskega baletnega ansambla Ksenije Gruntove in Anatola Zukov-skega, ki sta s svojimi nastopi v Parizu vzbudila upravičeno pozornost pri občinstvu in kritiki, ki je polna hvale. — Opozarjamo na plesalkine krasne kostume in na zanimiv spored. —
Starešinska organizacija »Napredka«*
V	torek, dne 7. t. m. ob 6. se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor »Starešinske organizacije — Napredek«. Izvoljena je bila sledeča uprava: Predsednik: Hrovatin Viktor, cand. phil., podpredsednik: Strniša Albin, uradnik, tajnik: Gvardiančič Vlado, abiturient, blag. Koršič Ida, uradnica, gospodar: Pivka Franc, uradnik, arhivar: Skok Svetko, stud. phil., odborniki: Lah Milan, učiteU Sosič Viktor, stud. mont. Zafred Antof-učitelj; revizorji: dr. M. Kovačič, pr' dr. Kosti, Dolar Jaro, stud. phil.
Dva zidarja ponesrečila.
291etnemu zidarju Konradu Kranjčiču iz Maribora je padel med delom pri gradnji neke hiše na Radvanjski cesti velik kos opeke na glavo ter mu lobanjo tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Enaka nezgoda se je skoro istočasno pripetila v Smoletovi ulici zidarju Konradu Kerenčiču, ki je ■ moral istotako po obisku ambulance na reševalni postaji v bolnico. —
Iz šale krvava resnica!
Posestnikova sina, 23-letni Avgust Ferlič in 281etni Janez Poštrak, oba iz Spodnjega Dupleka, sta se pri obrezovanju trt v odmoru začela za šalo metati. Kakor je bila njuna igra sprva za oba zabavna, tako je postala kasneje — uso-depolna; kajti šala se je spremenila v ljuto jezo, ki je Janezu Poštraku potisnila v roko kramp, s katerim je svojega tovariša Avgusta prav neusmiljeno vsekal po levem boku; le-ta pa je zagrabil nož in g a porinil Janezu globoko v leva pleča. Oba bojevnika so pripeljali precsJ občutno ranjena v splošno bolnica —
v M a rib’or«, a«e 15. IV. 193T.
v F C F l? v T K Mra
■	fivtoem
Bakterije pospeievatelllce človeškega zdravja
NAJHUJŠI SOVRAŽN IKI - REŠITELJI.
Da se je človeška povprečna starost v zadnjih 20 letih povzpela od 33 na 46 let, je statistično dognano dejstvo, ki mu imamo iskati vzroka v napredku z ozirom na higijeno sploh in posebno še z ozirom na razkritja na polju posameznih vej zdravniške vede. Ta razkritja je omogočil predvsem presenetljiv podvig kemije in bakteriologije v zadnjih desetletjih.
Gotovo je vsakomur znano, da so bakterije prostemu očesu nevidna mala bitja, povzročiteljice vseh nalezljivih bolezni, ki jim je nadela medicina različna imena, kaikor kug; kolera, tifus, difte-rija, tetanus itd. Bakterije, ki prenašajo vsako izmed naštetih bolezni, si utirajo po najrazličnejših potih, skozi usta, nos, kožo, sluznioo, vhod v človeško telo in se v njem zasidrajo. Komaj so se v človeku ustalile, se prično z velikansko naglico množiti in širiti in poplavijo cel organizem s svojimi strupi — toksini. Človeško telo se pa ne da brez upiranja uničevati, temveč sledi temu zahrbtnemu napadu od strani nevidnega sov,ražni'ka krepak protinapad.
V	človeškem telesu se namreč takoj zbudi delovanje takozvanih zaščitnih celic in izloča kri tudi krepko učinkujoče Protistrupe, antitoksine, ki sovražnika Premagajo, ako se le ta ni prekomerno razmnožil. V slučaju, da je premoč na strani bakterij, prevladajo te mobilizirane protistrupe in jim človeški organizem podleže.	.
Naravnost velikanska je zamisel človeškega uma, da v slučaju premoči strupov pozove na pomoč protistrupom — nositelje in povzročevalce strupov, bakterije same. Po kateri poti? Na kak način?
Oglejmo si v širokih potezah tovarno teh pomočnikov, ki je prideljena navadno večjemu bakteriološkemu inštitutu
V	belo haljo oblečen inteligent nas povede v — hlev, v pravi pravcati konjski hlev, ki se • razlikuje od navadnih konjskih hlevov razen po drugih, za laika nerazumljivih malenkostih, po skrajni čistoči. Lepi, snažni, dobro rejeni konji stoje posamezno v svojih predelih in visi nad vsakim predelom tablica z imenom dotičnega konja. Ta imena Sf> precej čudna:	Ko,	Te, Ti, Dif itd.
Osredotočimo svojo pozornost na prve-
ga konja Ko. Temu so se vcepile sila majhne količine strupa, ki je bil pridobljen iz čistih kultur bakterij kolere. Konjev organizem odgovori tej vcepitvi takoj z dejstvom, da se tvorijo v njem v veliki množini protistrupi, ki strupe obvladajo. Količina vcepljenega strupa se polagoma veča, seveda vedno v taki meri, da konj ne oboli, a povečajo se v njem tudi količine in jakost protistrupov in moremo torej z vso pravico smatrati konjevo telo za tvornico, v kateri se izdelujejo protistrupi proti koleri in sicer v vedno večji množini in jakosti.
Ta tovarna pa ne izdeluje samo protistrupov, ampak jih tudi oddaja. V kratkih presledkih izvršeno vbrizgavanje strupov, ki traja približno pol leta, kakor rečeno, konju ni v kvar. Žival dobiva dobro hrano, stanuje v skrajno snažnem »hlevu«, vedejo jo vsak dan na iz-prehod in ne dela nič. Toda vse te dobrote je treba nekega dne poplačati. S krvjo. Ta vsebuje namreč po polletni ravnokar popisani pripravi polnovredne protistrupe proti koleri. Konju odtočijo v daljših presledkih veliko množino krvi, ki se sesiri, t. j. strnjena sirotka se odloči od krvne tekočine in ta tekočina je ono dragoceno sredstvo, serum, ki pomaga protistrupom v obolelem človeškem organizmu v boju proti strupom bolezni. Serum se očisti in preparira, se kar najvestneje preizkusi in razpošlje bolnicam, sanatorijem in lekarnam.
Kakor izdeluje konj Ko protistrupe proti koleri, predstavlja konj Te tvornico protistrupov proti tetanusu, Dif proti difteriji itd. Seveda ne delujejo te tvor-nice brezhibno bogve koliko časa. Konj polagoma opeša, nikakor ne radi tega, ker se mu jemljejo v presledkih tolike količine krvi, pač pa radi razkrajajočega delovanja vbrizganih mu bakterij. Ni ■'a dobrotniku človeštva namenjeno dol-otrajno in mučno hiranje; ko postajajo tiegovi »izdelki« šibkejši in postajajo na niem vidnejši učinki strupa, mu nakloni vodstvo inštituta naglo in rahlo smrt.
Zdravilni serumi, izgotovljeni iz konjske krvi, so rešili že tisočim in tisočim življenje in stremi zdravniška veda za tem, da odkrije slična sredstva proti vsem boleznim, osobito proti najhujšim morilkam sedanjega časa, jetiki in raku.
Tudi pri železnicah se poznajo
vplivi krize
Radi velike važnosti železnic za raz-y*fJe držav, prinašamo kratek pregled 2eleznic v raznih evropskih državah za *eto 1930. Tekom leta 1929. je bilo opaženo padanje konjunkture, ne v vseh državah enako. Nasprotno pa je vladala ■eta 1930 kriza na celem svetu. V Nem-cili je padel osebni promet za 7%, prtljažni za 18% proti letu 1929. Dobiček železnic je padel. Posledica je bila, da je bilo odpuščenih približno 30-000 nameščencev. Daljnja omejitev je bila izvedena v voznem redu, Prl obnovi železniške i.P,°S,aniUMpmg- ^ncem le-
lezSh prof? električnim ***** ^
1565 kilometrov, t. j. *a ne železniških prog. Najtežje se te in čutila gospodarska kriza v Avstriji £
ravno ^ je uprava avstrijs/kih železmč zmanjšala število nameščencev od 80 soo uradnikov na 76.100 in izvedla veiiko štedenje prio bnavljanju železniške mreže, je vseeno imela leta 1930 deficit, ^obre rezultate so dosegli z električnim Po8onom, ki so ga uvedli na železniških Pfogah zapadno od Salzburga in v Salz-kammergutu. Uprava zveznih železnic je vs!ed tega nameravala nadaljevati z elektrifikacijo vseh svojih železnic.
Finančno stanje državnih železnic na madžarskem se je v zadnjem letu poslabšalo radi slabega gospodarskega sta-S3)«.?3!' te,ga so morali tudi tam zelo mot	se	razvija avtomobilski pro-
’ .sP ga uvedle madžarske železni-pred tremi leti. Avtomobilski promet uveden na 22 linijah z Holžino 555 ki-
lometrov. Avtomobilski dohodki so od lanskega leta narastli za 32 procentov.
Dohodki državnih železnic Italije so v primeri s prejšnjimi leti padli, medtem ko so stroški pogona močno narastli. Vseeno pa so italijanske državne železnice še imele dobiček 29 milijonov lir, dočim je leta 1929 iznašal 207 milijonov lir. Tudi Italija je začela z elektrifikacijo železniških prog, ki jih je do sedaj 10% že elektrificiranih, a promet na njih znaša 20% celokupnega prometa. Italija je že v prejšnjih letih odpustila mnogo nameščencev, a leta 1930 je zmanjšala njihovo število na 160.700 ljudi. Poleg tega pa je Italija zmanjšala tudi plače vsem državnim uradnikom za 12 odstotkov.
Francoske železnice imajo v letu 1930 deficita približno 1100 milijonov. Meseca aprila so mnoge proge bile močno poškodovane vsled poplave. Na štiriindvajsetih progah je bil par mesecev prekinjen promet, a nekatere so morali sploh opustiti in tam sedaj vozijo avtomobili.
Belg]]a je imela leta 1930 dobička 300 milijonov frankov. Od te vsote se pa mo-
V	lil?' 90 mili°nov za razne stroške.
^ osebni promet je uvedena v v P 'js	električna razsvetljava.
Kakor drugod, tako je tudi v Češkoslovaški padel prtljažni promet- Izdatki se proti prejemkom v odnosu 100:900. Železniška uprava je že pred par leti uvedla na dolžini 2800 kilometrov motorna vozila. V Poljski se vrši železniški promet na dolžini 17.400 kilometrov. Ministrstvo vojske je odbilo zahtevo finančnih krogov, da se železnice predajo v
privatne roke. Generalna direkcija ru-munskih železnic dela z vsemi silami, da izenači dohodke in stroške, ali brez uspeha.
V Rusiji se je od leta 1913. dolžina že lezniških prog povečala za 131% in znaša danes 77.032 kilometrov. Tudi število lokomotiv se je dvignilo za 5%, a število vagonov za 20%. Najvažnejša je vsekakor dovršitev turkostansko-sibir-ske proge (Turk—Sib), ki je bila dana v promet 1. maja 1930. Njena dolžina znaša 1481 kilometrov. Ta železnica je ze lo velikega gospodarskega pomena, ker z ene strani omogoča dobivanje cenenega sibirskega žita, a z druge strani odpira turkestanski industriji svile nova tržišča.
Železnice v Nizozemski niso imele do bička, čeravno je gospodarsko stanje v tej državi dobro. Vzrok je hitro naraščanje avtomobilskega prometa.
V Danski je naglo padanje cen poljskih pridelkov imelo posledice tudi pri železnici. V Norveški znaša dobiček 81.70 milijonov kron, a stroški 80.03 mi lijonov kron. Od dobička pride 42% na osebni in 53% na prtljažni promet, : ostalo na druge prejemke. Tudi v Šved' ski je bil dobiček leta 1930. mnogo manjši nego leta 1929. Angleške železnice so imele leta 1930. 10.5 milijonov šterlingov manj dobička nego leta 1929. in sicer ra^ di zvišanja cen surovin, posebno premoga in radi zvišanja mezd.
Upiiu pomladi na člo-uešfci organizem
Vsaka letna doba vpliva na stanje človeškega organizma. Najmočnejši vpliv pa ima pomlad, doba, v kateri se začne narava zopet buditi iz zimskega spanja.
V	zimskem času je bil človek navezan na dom in je videl le redkokedaj sblnce. Pomladanski dnevi mu pa omogočajo, da se zopet giblje izven hiše in da pride tako pod vpliv svežega zraka in solnčne svetlobe. Pomladansko soln-ce je najugodnejše za človeški organi zem, ker vsebuje izvanredno mnogo ul-travijoletnih žarkov. Najlepše uspehe lahko dosežete pri deci, ki boleha na angleški bolezni (rachitis), ako jo izpostavljate predpoldanskim žarkom pomladanskega solnca.
Pri odraslih vpliva pomlad na organizem zelo različno. Zdrav organizem se počuti spomladi kot prerojen in je ves poln idej za novo delo. Bolan organizem pa postane flegmatičen in nerazpoložen. Posebno trpijo vsled pomladanskega vremena nervozni ljudje in neurasteni-ki. Temu je vzrok hitra izprememba raznih zračnih plasti in vpliv močnejših solnčnih žarkov. Ti trpijo najbolj pogosto vsled neznosnih glavobolov in utrujenosti. Zato pride tudi spomladi pogosto do samomorov.
Vsem je znano dejstvo, da vpliva pomlad zelo slabo na one, ki so bolni na pljučih, na tuberkulozne ljudi. Zakaj umirajo jetični najčešče spomladi, še ni popolnoma razjasnjeno. Najbrže bo glavni vzrok ta, da se bolezen, vsled jakih zračnih vibracij, ki so polne solnčne energije, hitro zopet razvije in vodi do katastrofe.
Naši predniki so bili mnenja, da je treba spomladi puščati kri in tako preprečiti bolezni, ki jih lahko povzroči pomladansko vreme. Zdelo se jim je, da dobijo spomladi novo, bolj zdravo kri in da je treba staro odstraniti. Njihovi nazori niso bili popolnoma zgrešeni, ker s.°. P0.2.™* počivali in se dobro hranili. Bili so polnokrvni in jim je vsled tega povzročala pomlad kongestije v glavi; s puščanjem krvi so dosegli, da jih ni zadela kap vsled lepega in dobrega zimskega življenja. Danes so se časi spremenili in je zima za mnoge velika skrb, ker so se spremenile tudi ekonomske razmere. Današnja generacija postane po zimi navadno slabokrvna in izmozgana, če ni dobro situirana tako, da lahko živi tudi v zimskem času življenje, kakor poleti, ko se lahko bavi s športom izven stanovanja.
So bolezni, na katere vpliva pomlad direktno rešilno. Tako se pod vplivom pomladanskih solnčnih žarkov zboljšuje in ozdravi slabokrvnost in slabost celega telesa.
Pomlad je pa tudi nevarna človeškemu organizmu, ker so vremenske iz-spremembe v tem času zelo različne. V
'sftsrs/
pomladanskem času se lahko človek najlažje prehladi. Pljučnice, bolezni grla, kašelj in revmatizem so zelo pogosti pojavi pomladi. Lep pomladanski solnčni dan zapelje človeka, da se obleče prelahko, posledice so pa neizogibne. Spomladi se rade javljajo v močnejši obliki kronične bolezni starih ljudi. Pritožujejo se, da jih trga v rokah in nogah. Zelo pogosto se pojavljajo tudi bolečine v. starih, zaceljenih ranah. V teh slučajih so lahko bolečine tako tnočne, da je treba iskati zdravniško pomoč.
Pomlad vpliva najbolj na duševno razpoloženje človeka. Lahko izzove veselo razpoloženje za plodonosno novo delovanje, lahko pa izzove tudi najtežjo melanholijo. Na srečo je zadnje zelo redko in skoraj samo pri živčno bolnih ljudeh. Normalni ljmdje se vesele pomladi, ki prinaša človeškemu organizmu toliko koristi in dobrot.
Napadeni čržauni tožilec
V	Vratislavi v pruski Šleziji se je pripetil med razpravo proti 62 trgovskim zastopnikom radi goljufije zanimiv incident. Ko je državni tožilec za glavnega obtoženca predlagal štiriletno zaporno kazen, je ta nenadoma skočil pokonci in planil proti njemu. Toda državni tožilec je bliskoma zgrabil za samokres, ga naperil proti nasilnežu in ga držal tako v šahu. V istem hipu pa so se dvignili tudi ostali obtoženci in planili na sodnike. Alarmirana je bila takoj jetniška straža, ki je končno zvezala vse nasilneže in rešila sodnike ter državnega tožilca iz mučnega položaja.
Spori
Salzburger Atletik SK v Mariboru.
Za Binkošti bo prvič gostoval v Mariboru znani Salzburger ASK in bo odigral prvi dan z Rapidom, drugi dan pa z ISSK Mariborom prijateljsko tekmo.
ISSK Maribor v Varaždinu.
V nedeljo dne 19. t. m. gostuje nogo>» metni prvak v Varaždinu ter bo proti tamkajšnjemu športnemu klubu odigral prijateljsko tekmo.
Tarls, znani francoski plavalni fenomen,
je v nedeljo v Parizu dosegel na 100 m prosto sijajen čas 59-8. Taris je tretji Evropejec, ki je za Arne Borgom in Ba-ranyjem dosegel na tej progi čas izpod ene minute.
Tenis-odsek SSK Maribora
prosi celokupno članstvo, da poravna do 20. t. m. vse denarne obveznosti, ker bodo pri sestavi urnika le oni člani upoštevani, ki so plačali letni prispevek. — Spričo izrednih izdatkov za gradbo novih igrišč in garderobe bodo člani uvidevno ugodili tej upravičeni želji odse-tovega odbora. —
SK Železničar, nogometni odsek.
V četrtek dne 16. t. m- obvezen trening prvega in rezervnega moštva. Istočasno igralski sestanek. Načelnik.
SK Železničar, težkoatletska sekcija.
V petek dne 17. t. m. ob 20. uri bo v restavraciji Narodnega doma obvezen sestanek vseh atletov. Ker je na dnevnem redu dogovor glede nastopa, je udeležba za vse člane obvezna. Sestanka se naj udeleže tudi člani boks sekcije. — Načelnik.
H. Zevaccen
V senci jezuita
ffiMtoivintkl (oiu%	113
Ta vešala je tvorilo bruno, zabito v, tla.
Na vrhu je bilo pribito počez drugo manjše bruno.
Vsa priprava je tvorila obrnjen L.
Vrhnja veja tega L pa je nosila vrv, ki se je kon-Cavala z zanjko.
In tik pod zanjko je stal trinožen stolec.
Vešala in prestol sta stala v. neposredni bližini, drug poleg drugega. Od časa do časa, kadar je vrv strohnela, so jo nadomestili z novo.
Kadar je zbor obsodil na smrt rokovnjača, ki je bil zakrivil kaj proti bratovščini, so ga postavili na stolec in mu položili zanjko okrog vratu.
Eden izmed navzočih je brcnil stolec, da se je podrl, in obsojenec je obvisel po vseh pravilih nagle sodbe. —
Zbor se je sestal ob takšnih prilikah tik ob znožju vešal-
In zato je množica, ki je najprej obdajala Trikotov prostor, mahoma obkolila vešala.
Trikot se je bil postavil brez poziva pred sodnike.
Vedel je, da je vsak upor brezuspešen, in zato je hlinil rajši veliko sigurnost.
Manfred kot tožnik je stopil poleg Trikota.
Ta hip je udarilo pri Sv. Evstahiju enajst.
Trikot se je zdrznil.
»Če pridobim le pol ure,« je dejal sam pri sebi,« in če se mi posreči dati znamenje, sem otet.«
Ozrl se je okrog sebe.
Poleg vešal je stal cel kup nabasanih arkebuz, pripravljenih za slučaj napada.
Trikot jih je videl in se nasmehnil.
Bralec se spominja, da je imel ustreliti z arkebuzo In dati s tem Monklarju znamenje, da rokovnjači spe in da lahko naskoči Dvor Čudežev brez skrbi.
»Govori!« je dejal osorno eden izmed sodnikov, obrnivši se k Manfredu. »Trikot ti odgovori potem.«
»Ponavljam, kar sem že dejal. Trikot vas prodaja. Straže, ki jih je bil postavil, so bile zmenjene z njim.«
»Dokaži!« je zarjul Trikot.
Takrat se je pojavil Lantne.
»Pravkar sem dal zameniti straže,« je dejal, »in zvezati one, ki jih je bil nastavil Trikot. Vsi so priznali, da jim je naročil: Ne recite ničesar in pustite vsakogar skoz!«
Trikot Je prebledel, toda ravnoduš>'a ni izgubil.
Rokovnjače je stresel gmjev in dolgo, besno mrmranje se je razneslo po njegovih vrstah.
»Kaj moreš reči na to?« je vprašal eden izmed sodnikov.
»Da so bile straže podkupljene, da bi me obtožile, ali pa da niso razumele povelja, ki sem jim ga dal.«
»Obtožujem Trikota, da je imel domenke z velikim profosom!« je rekel Manfred s krepkim glasom.
»Odgovori!« je rekel eden izmed sodnikov.
»Pravim, da je to laž! Če je to res, bi me bil mora! kdo videti!... In kdo je tisti, ki me je videl?«
»Jaz!« je zaklical Ragastan in skočil tisti hip izmed ljudskih vrst.
Trikot je prebledel kakor zid.
Nagel trepet ga je stresel od glave do nog.
Z osuplim pogledom je pomeril viteza.
Nato je zamrmral z naporom:
»Ne poznam vas...«
»Kdo je ta tujec?« je zaklical eden izmed sodnikov. »Kako pride med nas?«
»Da, da!« je vzkliknil Trikot, in mahoma se mu je vrnil ves njegov pogum. »Pove naj, kako je prišel med nas!«
»To je zelo enostavna reč!« je odgovoril vitez mirno. »Vaše straže so me pustile skoz, ker jim je bilo naročeno, da naj spuste vse, kar pride z dvora. Mislili so, da sem kak kraljev velikaš...«
Ob teh besedah je nastalo ogromno kričanje, in Trikot je videl, kako se iztezajo proti njemu ogromne pesti razsrjenih rokovnjačev.
Toda nagon discipline med temi divjimi naturami je imel tako moč, da niti eden izmed njih ni storil koraka; zbor še ni bil izrekel svojega mnenja.
»Ta človek je tujec!« je zarjul Trikot, hoteč nad-kriliti hrup. »Ali boste zaupali temu človeku, ki je naj-brže vohun, bolj kakor meni, ki me poznate in ljubite že celih dvajset let?«
Ragastan pa je stopil naprej in prijel Trikota za zapestje.
»Rekel si mi vohun,« je dejal s tistim glasom, ki je bil pri njem znamenje neomajnega zaupanja vase: »Prosil me boš odpuščanja ...«
Trikot je zakričal od bolečine, izkušaje se mu izviti.
Rokovnjaška množica pa je zrla nemo in željno, čakaje, kaj bo.
Trikot je bil kralj.
To pomeni, da ni bil samo najspretnejši, marveč tudi najmočnejši med vsemi.
Ragastan je stal nepremično, skoraj smehljaje in napel svoje mišice v čudovitem naporu. Rokovnjač je trepetal še nekaj trenutkov, nato pa je padel drgeta-je in bled od gneva na kolena ter zahropel:
»Odpustite!...«
Strašna radost je izbruhnila med množico, ki je kar trepetala, ko je zrla ta prizor moči, mereče se z drugo močjo.
»Živio, živio«, so kričale vlačuge v svojem navdušenju.
Toda Manfred je mahnil z roko.
Spet je zavladalo molčanje. On pa je govoril:
»Bratje, nekega dne so me zajeli psi velikega pro-fosa kakor volka. Pritisnili so me ob monfokonsko zidovje tako, da se nisem imel zateči drugam, kakor v mrtvašnico- Ali veste, kaj je storil gospod De Mon-klar? Zaklenil je za mano železna vrata in postavil pred nje dvanajst čuvajev ter jim ukazal, naj me puste poginiti gladu ...«
Težko bi nam bilo povedati, kakšen vihar je nastal ob teh besedah. Vse kletvice, kar jih premorejo evropski jeziki, so završale v čast velikemu profosu:
»Čreva mn pojem!...«
»Napijem se iz njegove črepinje!«
»Spečemo ga ob ognju!...«
Taki in enaki vzkliki so zagrmeli besno nad tisoč-glavo tolpo.
Ragastan ie bil poosebljena hrabrost; toda vztrepetal je ob tem pogledu.
Le Spadakapovo oko je žarelo v nekakšni radostni simpatiji.
Ta prizor ga je spominjal sličnih prizorov, ki jih je bil videl pred davnimi časi v rimskih podzemljih.
»Bratje,« je povzel Manfred, »in takrat je prišel tujec. Zapodil je v beg dvanajstero stražnikov velikega profosa, vlomil je železna vrata in mi dejal: Svoboden si! In ta mož stoji tu pred vami!«
To rekši je pokazal s prstom na Ragastana.
Tisoč plamenečih oči se je obrnilo v Ragastana ilt spet je napolnil Dvor Čudežev ogromno kričanje.
Toda najstarejši med sodniki je iztegnil obedve ro« ki in moik je nastopil prav tako nenadoma kakor vse kar se je rodilo med temi nenavadnimi ljudmi.
»Čast temu žlahtnemu tujcu,« je vzkliknil stari ro* kovnjač, divji in čuden obraz z veliko sivo brado in razkuštranimi lasmi. »Čast mu bodi in slava! Nam, našim otrokom in otrokom naših otrok bo sijal zgled njegovega poguma. Naj govori! V čast si štejemo, da stoji pred nami!«
V	svoji zadregi se je obrnil k Trikotu in mu rekel kratko:
»Tak priznaj vendar, lump vseh lumpov...«
»Priznati pomeni poginiti,« je rekel Trikot tiha, »Gospod, usmilite se in otmite me!...«
Ragastan se je obrnil proti zboru, hoteč prositi, da naj pomiloste Trikota.
Toda v nesrečo kralja argotskega so bili bližji gle» dalci slišali njegove besede.
»Priznal je!« so zarjuli. »Smrt mu! Smrt mu!«
Kakor bi trenil, so zgrabili Trikota in ga postavil! na stolec.
Ragastan je hotel braniti nesrečneža.
Res je bil Trikot podla duša, tod prosil je bil milosti. In vitez si je štel v dolžnost, da mu reši življenje.
Toda ravno v tem trenutku, ko je hotel izdreti meč, je začutil, da ga je prijel nekdo za roko.
»Pustite jih, gospod,« je rekel Manfred. »Pomenilo bi isto kakor zaustavljati pot hudournika... Saj vidite! ... In poleg tega mož res ni vreden, da bi se zavzeli zanj.«
Dočim pa je govoril Manfred te besede, se je začel odigravati nezaslišno strašen in okruten prizor...
Rekli smo, da je kakih deset rokovnjačev pograbi* lo Trikota in ga vleklo k vešalom. Postavili so ga na stolec ter mu začeli napravljati zanjko okoli vratu.
»Milost! Pustite mi življenje!« je ječal nesrečnež.
Zdajci pa je navalilo na vešala kakih sto vlačug tulečih:
»Oni ni vreden, da bi poginil, kakor poginjajo hrabri možie!«
Besne, razpetih grudi, podobne strašnim furijam, so mahoma prodrle skupino, ki je obdajala Trikota.
Pogrebile so bivšega kralja argotskega ter ga vle« kle v enega izmed najbolj temnih kotov Dvora Čudežev.
Kaj se je zgodilo tam?
Kakšno dejanje nagle, preproste in enostavne sod* be so izvršile te Erinije z razmršenimi lasmi in nesramno razgaljenimi prsmi, ostudne ih vendar veličastne v izbruhu svojega srda.
Slišalo se je grozno kričanje Trikotovo v smrtnem strahu in besno tuljenje razjarjenih vlačug.
Nato je ugasnil glas kralja argotskega; zatoni! je v večnem mraku.
In par trenotkov kasneje so zagledali par vlačug, kako so razmetavale z okrvavljenimi rokami ude razmesarjenega trupla.
Ali so ga bile razčvetorile?
Ali so se bile vpregle v njegove štiri ude kakof kobile, ki zbesne pod krvnikovim bičem?
Novi 4kolesni voziček
prodam za Din 300.—, hišnik, Gregorčičeva ul. 26.	1067
Oddani s 1. majem
lepo separirano opremljeno sobo blizu kolodvora solidnemu gospodu. Zrinjskega trg 6 II.	1066
Izdelovalnica in popravljalnica
vsakovrstnih čevljev, postrežba točna in solidna. Se priporoča Franc Golob, Mlinska ulica 4.	1049
Opozarjamo g. Fr. Lešnika, mesarja,
da se zglasi do 19. t. m- v zadevi lokala v Novi vasi, Bolfenkova c. 6, pri Mariboru.	1062
Vrtnice,
nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60.— in 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunije, salvlje, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja i drug, velevrtnarstvo, Koroščeva nlica 44.	1016
Velika izbira
najnovejših damskih klobukov, po solidnih cenah, kakor tudi hitro preoblikovanje starih klobukov priporoča salon »Štefanija«, Kopališka ul. 2.	1052
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
K članku »Okradena natakarica«
v »Večerniku« št. 83 dne 14. aprila, izjavlja lastnik kavarne in restavracije Plzenski dvor sledeče:	Natakarica
Murko je prijavila meni zgubo denarnice s pripombo, da ne ve ali je isto zgubila ali ji je kdo denarnico izmaknil. Ker pa se ni moglo računati, da se bo denarnica našla, je lastnik natakarici nadomestil izgubljeno vsoto, da bi se s tem izognilo preiskavi in nadlegovanju gostov. Sicer pa je službujoči stražnik vzel zadevo na zapisnik in jo prijavil policiji. - Alojz Senica. 1071
Prodajalka
trg. meš. blaga želi spremeniti mesto. Dobra moč z lepimi izpričevali. Naslov v upravi.	1068
Gospoda
takoj sprejmem kot sostanovalca na hrano in stanovanje. Tattenbachova 20, pritličje levo.	1065
■ vl ■
zakon
v slovenščini
d6bi jutri podružnica knjigarne Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksendrova 13
Cena brošuri Din 22‘-
T. SOKLIČ Maribor S?
dr 03
zastopniki se »prejmejo
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAS
slovenska ulica
Večjo množino
laUnga papirja
prodamo
Uprava „Jutra" in „Večernika“
Maribor, Aleksandrova cesta 13
Prihaja čas, ko je treba obleke kemično čistiti in barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo
„TRIUMF“, PAVEL NEDOG, MARIBOR
»II GOSPOSKA ULICA 33	Pobarva obleke za ialno dobo v 24 nrab	RAZLAGOVA ULICA 22
bdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: FRAN BR<> ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
» Mariboru.