Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulico štov. 16. Z urednikom so moro govoriti VBftk dan od 11. do 13. uro. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Šo.tetopna petlt-vrata 4 kr., pri ▼očkratnom ponavljanji d^je se popust. Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak: dan razen nedelj in praznikov oh d. ari zvečer za Ljubljano v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za čotrt lota 1 gld 60 kr., na mosoc 60 kr., pošiljatev na dom velja mo-sečno 9 kr. več. Po pošti velja za colo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četitlota 2gld. 60 kr. in za jedon mesec 86 kr. Štev. 35. V Ljubljani v petek, 13. februvarija 1885. Tečaj II. Smrt generala Gordona. Ko je poknila pretresujoča včst, da je padlo mesto Kartum Mahdijevim četam v roke, bilo je pač povsodi prvo vprašanje po usodi onega moža, ki je toliko mesecev uže strmečemu svetu kazal, kaj zamore železna človeška volja in neupogljiva energija; tragična usoda generala Gordona prešinila je ves civiliziran svet. Z začudenjem gledamo podobo moža, kako z uplivom svojega gigantičnega duha in čarobne svoje prikazni posega merodajno med usode narodov, katerim je posvetil svoje moči. Naravno je, da tak nenavadni človek vzbuja naše popolno zanimanje, če tudi deluje v daljnih zemljah, katerih zgodbe nas drugače ne zadevajo dosti. Smrt generala Gordona bode torej našla povsodi najglobokejše sočutje; pri gomili tega čudovitega moža žalujeju prijatelji in neprijatelji njegove domovine in vsakdo bode obstal, da je bodalce sudanskega vojaka pretrgalo življenja nit junaku, kakeršnega ne pozna sedanja generacija. Po vsem svetu je odmevala slava njegova, ko so dohajala poročila o njegovem čudovitem delovanji v Aziji in Afriki; od tacega moža smelo je človeštvo še mnogo pričakovati — in sedaj, v krepki možki dobi, skrvavel je na robu afrikanskih puščav in kakor svitla zvezda zginil pod obzorje! Koj po prvem poročilu o padcu mesta Kartuma so prijatelji slavnega junaka še imeli upanje, da se bode rešil in morebiti zopet videl domovino svojo. Vesti so dohajale iz Egipta, da se srčni mož baje še brani v trdnjavi palega mesta, druge pa so pripovedovale, da biva kot vjetnik v taboru kriivega proroka; tudi tretja vest, da se mu je morebiti posrečilo z nekaterimi zvestimi vojaci ostaviti izdano mesto in se prebiti skozi Listek. I n s e r a t. (Konec.) Vender je našel, kar je tako dolgo iskal, po čemur je tako dolgo hrepenel; bitje z vsemi tistimi lastnostimi, katere morejo samca osrečiti. »Oj kako izvrstna žena bo postalo to dekle!" ščepetal si je v svoji sreči ter pre-čital njeno pismo še jedenkrat in še jeden-krat. In bral ga je v tretjič, črna kava pred njim postala je uže davno mrzla, a on je še vedno bral, in vedno bolj zaljubljen je postajal v svojo nepoznano deklico, ki si jo je v duhu mislil, kot prijazno gospodinjo, neprenehoma skrbečo zato, da izpolni vselej in na najboljši način želje ljubljenega moža; v primeri z njo videla se mu je gospodičina Ro-zalka kot pošast, vstvarjena samo zato, da °greni dobrim ljudem življenje na svetu. Naenkrat je v svoji sreči nekoliko pomislil ter si stavil vprašanje: „Kaj pak, ko bi gospodičini Jaroslavi ne dopal?“ Tako ime si J0 namreč pisalka pisma pridela. „0e te kdo Prehiti, predno si še dospel do cilja?« In po kratkem premišljevanji je dejal: »Treba mi je nrno in pogumno postopati, kajti le pogumnim streže sreča v roke.« Mahdijeve čete, našla je dovelj vernih poslušalcev _ vsaj je vse dosedanje življenje junakovo bilo tako, da je človek rad bil pripravljen verjeti na čudovito rešenje. A vse te nade so bili goljufivi upi! Kakor poroča oberst Wilson, ki se je povrnil od svoje vožnje po Nilu v glavni stan angleškega vrhovnega poveljnika, bil je Gordon smrtno ranjen 26. januvarija, ravno v trenotku, ko je stopil iz vladnega poslopja na prosto. Vsled izdaje dveh svojih podpoveljnikov vsula so se Mahdijeva krdela kobilicam jednako po mestu; tolpa zvestih vojakov krog angleškega generala se je skoro čisto skrčila in vse je bežalo pod prapore krivega proroka. Gordon je zapustil svoje stanovanje, da bi zbral omahujoče čete — in v tem hipu zadel g i je pogubni udarec. Smrt Gordonova pa ne vzbuja samo človeških simpatij pri vseh omikanih narodih, v prvi vrsti se vč da pri njegovih domačinih na Angleškem, ampak usoda njegova je tudi veli-cega političnega pomena za britanske otoke. Umorjeni veliki Anglež je bil jeden glavnih stebrov svoje vlade ne le v Sudanu, temveč splošno v Egiptu; bati se je, da bode smrt silnega junaka, ki je sam bil tolikega pomena, kakor cela vojska, na nepričakovan način vznemirila mohamedanski svet. Od Tangerja do Itudečega Morja, od Indijskega oceana do Donave in do srca Azije širila se bode novica o angleškem vojskovodji, kojega je uničil pro-rok z ostrinjo svojega meča. Vsi verni Moha-medani bodo odslej še bolj prepričani o čez-natornem poklicu novega proroka; privržence njegove bode navduševala ta vest z novim pogumom, novo hrabrostjo in požrtvovalnostjo za sveto reč. Sveža moč zašla bode med žilave vojnike Mahdijeve in nečuveno navdušenje bode gnalo neštevilne tolpe zoper nevernike, zoper črtene Angleže. V tem zmislu je smrt Da ne bi izgubil prav nič časa, odposlal je takoj odgovor; popisoval je svoje veselje, ki ga je imel, ko je čital pismo, omenil mimo-gredč svoje gmotne razmere, da dokaže, da bo imela njegova izvoljena na njegovi strani res brezskrbno življenje; govoril ji je o tem, da ga je bilo uže davno misel oženiti se, da pak ni imel znanja, da je samčevanja sit in da mu greni muhasta in hudobna hišina življenje in da si iskreno želi vpeljati v svojo hišo dobro in ljubljeno ženico. Izrazil je svojo nado, najti v nji bitje njegovega mišljenja ter da se veseli kmalo, sniti so ž njo. Tako se je korespondenca pričela. Od tega' časa hodil je gospod Movčka vsak dan v Prago, da si lavno je zahajal poprej tjekaj k večjemu vsak teden jeden- krat. _ „ Zelo se je čudil, da mu Rozalka teh pogostih sprehodov ne zameri in ne poprašuje po njihovem vzroku. Prej ji ni bilo nikoli malo mar, če se je pripravljal kam. A čudno! Tudi Rozalka hodila je bolj pogostokrat v mesto, kakor prej. Poprej si je nakupila, česar je bilo treba za cel teden, da ji ni bilo treba, kakor je dejala, požirati vedno ta večni prah, sedaj pak jo hodila po večkrat na teden v mesto. Drug se od druzega ni nadejal, da je pošta njegov magnet. Koli-korkrat se je Rozalka vrnila iz Prage, zaklenila se je v svojo sobo ter je ostajala v nji Gordonova tudi velikanskega pomena za vojaške operacije Wolseleyeve čete in za odločbe londonske vlade. Gladstonov kabinet bode moral hiteti, da pošlje o pravem času svojemu poveljniku potrebnih vojakov, ako bode hotel paralizovati fanatično navdušenje arabskih tolp in ukrepiti v novič spoštovanje do Angleške v onih daljnih zemljah. Kabinet moral bode nujno postopati in odločbe njegove bodo svetovnega pomena. Naravno je torej, da svet dan za dnevom ugiblje, kaj bode ukrenil Gladstone. Dokler je bil Gordon še živ, ni bilo težko najti glavne misli v daljšem postopanji. Njega rešiti, to je bila parola, kateri se je jednoglasno pritrjevalo v borni angleški koči kakor tudi v ministerskih palačah. Sedaj je stvar nekoliko drugačna postala. Gordona je usmrtilo bodalce kordofanskega lovca in nobena moč ne pokliče več junaka nazaj iz onega sveta. Prodiranje angleških polkov proti Mahdiju zamore vsled tega imeti le dvojni namen: ali samo maščevati izdanega Gordona ali pa globoke je poseči v usodo Sudana in deželo spraviti pod angleško pokroviteljstvo. Oboje bode prizadevalo dokaj truda in obilo žrtev. Ako vlada namerava svojega dostojanstvenika samo maščevati, ako je njen edini cilj, premagati krivega proroka in ga odgovornim narediti tragični usodi Gordonovi, treba bode v novič pridobiti si Kartum in na njegovih razvalinah pokazati strmečemu mohamedanskemu svetu, da je moč Angleške neupognjena in da se nihče pod solncem no sme upati, zakriviti las podaniku svetovne te sile. Z brezobzirnim maščevanjem pridobila bi si Angleška zopet staro veljavo v očeh orijentalcev in ko bi se ji to posrečilo, potem bi zopet lehko osta-vila pogubonosne kraje in je prepustila usodi svoji. tudi po več ur, kar je bilo zlasti gospodu Movčki všeč, ker se je mogel pismeno nemočen zabavati s svojo nepoznano izvoljenko. Oba sta pridno pisarila pisma doma v Žiž-kovu ter jih nosila v Prago na pošto. To jima je postal vir tihe sreče, v kateri je gospod Movčka plemenito dušo svoje Jaroslave vedno bolje ceniti vedel in vedno bolj črtil grdega strijca, čegar ostudni značaj si je vsled Jaroslavinega popisovanja z vedno bolj živimi barvami predstavljal. Kako se je veselil trenotka, v katerem bo svojo drago za vselej iztrgal iz krempljev te zverine in ji v svoji hiši toliko veselja napravil, da bo lehko pozabila vse prestane reve in trpljenje. Uže si je umišljal, z kakim odločnim obrazom bo stopil k svoji hišini ter ji rekel: „Ne potrebujem vas več; oženil se bom!« Odkar se je v časopisu brala gospod Movčkina ženitna ponudba, se je v Movčkini hiši čudno, čuduo spremenilo. Oba človeka, vsak s svojimi zadevami baveč se, pazila sta drug na druzega veliko manj, ko prej. Ona se ni več tako skrbno oblačila, kakor prej, ter imela vso boljšo obleko shranjeno. Saj za koga naj bi se lišpala? Za čmerikavega gospoda Movčko? Tudi njene umetne frizure so izginile, in med tem, ko je bila prej njena glava kakor stari stolp sv. Henrika, česala je zdaj svoje lase le gladko, in gospod Movčka čudil se je glavi gospodičine Rozalke, ki je postala Ako pa namerava stalno vplivati na usodo Sudana, potem ne zadosti samo zmagonosni naskok na nesrečni Kartum, ampak vzdržavati bode tudi morala stalne posadke v onih krajih, ki bodo branile pridobljene objekte proti novim napadom. Vrh tega je še jako dvojljivo, se bode Angležem li posrečilo, dobiti onega samega v pest, ki je daša vsemu gibanju, ki vodi vse te brezštevilno tolpe in jih navdušuje v boji zoper nejeverce? Mahdi se bode potegnil nazaj v nepristopne kordofanske kraje in bode s pravo orijentalsko hladnokrvnostjo čakal tre-notka, ki mu bode zopet ugoden, da plane v novic nad tujce. V varnem zavetji zarnore Angleže leta in leta vznemirjati in jih napadati, ne da bi mu mogli do živega. V obeh slučajih torej bodo morali Angleži napeti vse svoje moči, ako hočejo hitro dospeti do cilja. In tako tudi postopajo. Generalu Wol-seleyu je dal ministerski sv6t popolno svobodo gledč operacij; obljubil rou je toliko pomoči, kolikor je le zahteva. Ne življenja ne blaga mu ni treba štediti, da doseže svoj namen. Vsi velikanski pripomočki britanske zemlje so mu na razpolago in glede na take ogromne sile smemo kmalu pričakovati odločivnih dejanj. Temni svet pil bode vnovič evropsko kri — smrt slavnega junaka ne bode ostala ne-maščevana. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Danes nadaljuje se v državnem zboru nadaljevanje debate o pristojbinski noveli. Pustni teden se bode obravnavanje nekoliko prenehalo, in začetkom naslednjega tedna pride na vrsto budgetna debata. — Gospodska zbornica ima naslednjo sejo dne 23. t. m. Ogerska vlada je poslala načrt uravnave Dunava »pri Železnih Vratih" avstrijskemu ministerstvu za trgovino, vojno in notranjo zadeve, da izreče o njem svoje mnenje. Tre-balo bode še kakih seddn ali osem milijonov, da sev za parobrrftlstvo tako nevarne skale »pri Železnih Vratih" odstranijo. Avstrijska vlada je ta načrt potrdila, torej se je nadejati, da se dolična dela izvršijo še to pomlad. V Bosni vpeljale se bodo spomladi zemljiške knjige ; s tem se bode naredil red v agrarnih zadevah okupiranih dežel. Z Najvišjim odlokom Nj. veličanstva cesarja z dnč 17. septembra 1.1. potrdil se je zemljiški zakon za Bosno in Ercegovino. Tuje dežele. Med Italijo in Angleško najbrže ne pride do sporazuma, da bi vkupno postopali v sedaj veliko manjša. In kako naj bi se ne čudil, ko sta vender dobri dve tretjini njene glave ležali v škrinji. Tudi ljubosumna ni bila več, in gospod Movčka je dvoril lahko,y kakor se mu je zljubilo, bodisi katerikoli iz Žižkova z vso njegovo okolico vred. Kaj jo je to brigalo? Saj je imela sedaj drugačna upanja in druge obete. Časi ga je prav jezno pogledala, a on se je delal, kakor bi mu to ne bilo čisto nič mar, med tem, ko se je prej kaj tacega grozno ustrašil. Kaj se je brigal za to prismojeno, domišljavo baburo? Saj je imel po polnem drugačno znanje, saj je dopisaval deklici, s katero se Rozalka nikakor ni mogla primerjati. Po tritedenskem dopisovanji izrazil je Movčka naposled svojo željo, češ, da bi videl rad svojo ljubico od obličja do obličja. Doslej znala ga je od tega prav spretno zadrževati, navajajoč različne vzroke, zakaj ne more hiše zapustiti. Gotovo je hotela zaljubljenega mladeniča le še bolj podžgati, da bi se mogla tim gotoveje o prvem svidenji veseliti svoje zmage. Naposled pritrdila je pak, da bo prišla, in dogovorila sta dan in uro, kdaj se bosta sešla na Vaclavovem trgu v gostilni pri »vojvodi Štefanu11 ter pri skromnem prijateljskem obedu praznovala tudi svoje za-ročenje. Dotlej ni izdal Movčka svojo skrivnosti niti z jedno besedico, toda sedaj si vender ni Sudanu; Angleška si hoče sama pomagati iz zadrege in sama uživati plodove svojega delovanja. Angleški listi so vsi proti taki zvezi. Naj omenimo samo, kako piše »Standard11: „Mi primemo roko, katera se nam v dobrotnem prijateljstvu ponuja, a navzlic vsem ponudbam pomoči moramo Italijane opomniti na njih stari prigovor: Italia fara da se! Italija poslala bode tretjo ekspedicijo v Afriko. Kakor se kaže, pričela bode Italija z vsemi moči delovati v naselbinski politiki, na vsak uačin si baje hoče pridobiti Tripolis. V Madridu so dnč 9. t. m. zopet demonstrirali brezposelni delavci. Več stotin se jih je zbralo in šli so pred palačo ministerskega predsednika; tam nagovoril jih je civilni guverner glavnega mesta ter jim obljubil dela. To pa jih je malo pomirilo, šli so hrupno dalje pred prefekturo in kraljevo palačo. Morala je med nje poseči policija. Zaprla je dvainšestdeset oseb. Več oseb imelo je orožje. Vlada hoče oskrbeti tem brezposelnim delavcem dela pri mestnih stavbah. V francoski zbornici debata o povišanji carine na živino in žito le počasi napreduje. Govorniki oglašajo se z raznimi razlogi za in proti povišanju: Jeden meni, da je gospodar-stvenemu propadu vzrok vnanja konkurenca, torej naj se poviša carina, drugi zopet meni, da bi povišanje carine podražilo najpotrebnejša živila. Francoski republikanci radujejo se zdaj vspehov, kateri se poročajo iz Tonkinga. Radujejo pa se tudi povsodi propada, katerega so doživeli Angleži v Kartumu. Kakor se razvidi, vlada še vedno velika mržnja pri Francozih nasproti Augležem, in te mržnje niti ne zakrivajo. Angleška mora zdaj svoje moči vpreli v Sudan, torej bode mogla drugod men j oblastno nastopati, in to dobro vedč Francozi. Dopisi. Iz Krašinje dnč 12. svečana. [Izv. dop.] (Konec energičnega župana.) Spomi-nali se bodete morda še onega zanimljivega dogodjaja o energičnem črešniškem županu Jakobu Žordaniju, o katerem ste prinesli tudi Vi jako obširno poročilo. Imenovani župan je bil dokaj imovit posestnik na Poljanah v črešniški fari in je užival do zadnjega časa spoštovanje vseh soobčanov, le zadnja leta jel je vsled nekega neumljivega gospodoželjstva ali pa morda naščuvan od druge znane strani, nadlegovati ljudi z raznimi naredbami in ukazi, vsled tega bila je nejevolja nanj dokaj velika. Pred nekoliko meseci je ob priliki sejma na Črešnjicah Žordani nekoliko fantov odpravljal mogel kaj, da ne bi bil povabil k svojemu zaročenju tri dobre prijatelje, ki so prišli večkrat k njemu na jedno partijo »preference". Le-ti se se v6 da niso malo čudili, da se je Movčka tako urno odločil k ženitvi. Pri »Štefanu" naročil je vsled tega spodobno sobico in mal obed. Naposled je vender napočil zaželjeni dan. Utripajočega srca in veselo vshiten pričakoval jo Movčka ure, v kateri bo mogel svojo nevesto objeti, ki se mu je prikupila uže z njenimi nežnimi, od ljubezni žarečimi pismi. Doma je rekel Ilozalki, da ima v Pragi nekoliko opravkov ter bo prišel pozneje domov, ko sicer. Rozalka zavoljo tega ni bila huda, da bo gospod izostal jeden cel dan z doma, češ, da ima tudi ona nekoliko opravkov in potov in da ji je všeč, če ni treba danes pripraviti kosila. In še prej ko gospod Movčka in njegovi prijatelji zapustila je Rozalka v praznični obleki hišo ter se napotila proti glavnemu mestu. Med glasnimi šalami in živahnimi pogovori dospeli so vsi štirje prijatelji v mesto ter hiteli k »Štefanu", in med tem, ko so se podali prijatelji v pritlično pivno sobo, okrepčat se z plzenskim pivom, vprašal je Movčka vratarja, se li ni oglasila dama, ki je nekoga pričakovala. Ko je vratar vprašanju pritrdil ter imenoval sobo s št. 7, tekel je gospod Movčka nestrpno po stopnjicah gori v prvo iz gostilne in se pri tem z njimi do dobrega sprijel. Nastal je tepež in nekoliko jih je bilo težko poškodovanih. Govorilo in pisalo se je tedaj, da pride tudi energičen župan na zatožno klop, toda sreča in državni pravdnik sta mu bila ugodnejše naklonila. Preiskovanje proti njemu je bilo ustavljeno. Sinoči pa je bila bogata svatovščina v Lipi pri Crešnicah in, kakor navadno, prišlo je veliko fantov iz sosednjih hribovskih vasi »na prežo". Ukali, peli so ter se po svoje radovali, in nadejati se je bilo, ker se niso kazale nikake diference, da se bode to razveseljevanje mirno končalo, toda asketičnemu županu Žordaniju omenjeno ukanje in petje ni bilo povšeči in šel je sam, brez straže — žandarjev baje ni naročil, ker je mislil, da jih mora plačati — med fantine ter jih podil domov. Noč je bila temna in dala fantom še več poguma. Vrgli so se na nepriljubljenega župana in nastal je kratek tepež, in v tem je udaril jeden Žordanija s krepelcem tako silno čez glavo, da se je mrtev zgrudil. Preiskava se je pričela, toda o zločincih se dosedaj še nič gotovega ne vč. Kakor se pripoveduje, je tudi fantinov nekaj težko poškodovanih. Z Jesenic na Gorenjskem, 11. februvarija. (Izv. dop.) Društveno življenje postalo je pri nas prav živahno, osebito pa prav krepko deluje mlado »Bralno in pevsko društvo". Dn6 8. t. m. priredilo je to društvo veselico (vspo-red priobčili ste uže v jednem listu) v prostorih c. kr. poštarja g. Vekoslava Schreya. Prostori bili so kaj lično olepšani z zelenjem in podobami, tako da se je vsakemu uže pri pogledu tega okrašenja veselja zažarilo lice. Nu, in ko si vstopil! Koliko ti je bilo tu zbrane odlične gospftde, ne le domače, tudi z Javornika, iz Kranjske Gore in iz Trebiža, in prijazno so občevali gospodje s priprostim kmetom. Da je bilo petje izvrstno, mi skoro ni treba omenjati, če le povem, da je pevovodja g. nadučitelj Maj ar. V istini mnogo truda je stalo, predno je izvežbal ta zbor. Tombola bila je prav živahna in dobila se je iz nje precejšnja svotica za krajno bla-gajnico, da se s tem pomaga revnim šo-larčkom. Tudi ples je bil prav živahen; udeležba bila je tako zelo mnogobrojna, kakor skoro še pri nobeni prejšnjih veselic, osebito ka-driljo plesalo je mlado in staro. „Bralno in pevsko društvo" pričelo je dobro svoje delovanje in želimo mu, da bi prav krepko se razvijalo, cvelo! nadstropje. Uže je stal na pragu do svoje sreče. Položil je desnico na svoje burno utripajoče srce, kajti bližal se je tako težko pričakovani trenotek. Le tenka lesena vrata ločila so ga še od svoje izvoljene. Šejedenkrat si popravi suknjo in Zavratnik, poseže z prsti v lase, sname očala z nosa ter jih obriše, potem pak posluša — notri gibalo se ni nič. Potrka, a nihče se mu ne oglasi. Tu se osrči ter odpre počasi in tiho vrata. Ugledal je žensko, stoječo pri oknu, z hrbtom k vratim obrneno. Gledala je doli na ulico. Kako naj ji obrnil njeno pozornost nase? Morebiti naj bi zakašljal ? Ali jo nagovoril, ali celo objel ? Ne, tega ni hotel in tudi ni mogel takoj. Počasi stopi k nji, pade z vsklikom »Draga moja" pred njo na desno koleno-ter jo prime za roko. Ženska se zasuče in vsklik groze, jeze in sramožljivosti izvije se ji iz ust. Kakor od gada ugriznen skoči Movčka kvišku, potlači cilinder na glavo ter pravi: »Rozalka, iako ste prišli vi semkaj?" »Z ravno tisto pravico vas vprašam jaz, gospod", otrese se ga precčj zbadljivo. »Kako sto prišli v mojo sobo?" »Kaj? Vašo sobo? To je vender moja soba; jaz sem jo naročil", razjasni ji Movčka ne ravno preveč uljudno. »Vaša soba? To pak je vender preveč! rosim vas, gospod Movčka, ne osmešite se“, odvrne Rožnika »Ta soba je zame namenjena, Iz Planine, 12. februvarija. (Izv. dop.) Da bi nas, vedno dobrovoljnih in narodnih Planincev šaljivi in hudomušni Kurent naposled ne vpisal celo v svojo črno knjigo zaspancev in dolgočasnih filistrov, preskrbeli smo pretečeno soboto (7. t. m.) za to, da se tudi v našem prijaznem trgu skaže temu pustnemu mogotcu čast, kakeršna mu gre. Ker tu pri nas na kmetih nimamo baš turških bobnov, mogočno donečih trobent in družili tacih „ra-fe iomentov“ na razpolaganje, zadovoljili smo se to pot s poštenim češkim kvintetom, kateri nam je v prostorni g. Lavričevi dvorani tako izborno igral, da je „mežnar uže zdavnej odzvonil dan“, ko se je zadnji plesalec vračal proti domu ves zaspan. Pri tem, za vse navzoče jako zabavnem večeru, spominali smo se pa tudi revne šolske mladine. Priredili smo namreč nji v korist loterijo z dragocenimi in praktičnimi . “7 krasna puška v podobi brezove , tie, “rz* konjiči z jezdecem in piščalko, z latom okovana pipica, suho prešičevo uho, outelje najfinejše pijače v podobi češpljeve vode, frakelj ta ngreukega“ itd. — katera je yrgla v ta blagi namen čistih 47 goldinarjev in H krajcarjev. — Da se je pa to podjetje tako oponeslo, zahvaliti se ima obdarovana mladina v prvi vrsti aranžerju plesne veselice, S- adjunktu Josipu Bavtarji, gospicama A. yOsti in Fr. Lavričevi, kakor tudi vsem dobrotnikom, koji so s svojimi doneski pripomogli, da je vspeh tako velibansk. x Marsikateri ubogi stariši bodo v tekočem eolskem letu rešeni skrbi, kje vzeti potrebnih novcev za šolske rekvizite, brez kojih vspeš-nega napredovanja v šoli še misliti ni. Hvala tisočera torej vsem domačim in tujim prijateljem učeče so Šolske mladine planinske! —h. Razne vesti. —- (Sestra našo cesaričine,) namreč princesiuja Klementina, najmlajška hči kralja Leopolda bolgijskoga, se bodo bajo v kratkem s princem Albertom Viktorjem Edvardom, s sinom princa Waleskega, zaročila. Princesinja Klementina se je narodila dne 30. julija 1872, je toroj 13 let stara. Princ Viktor je 24 let star. •—(Samomor mlado deklice.) Iz Budimpešte so poroča: Včeraj zvečer pripeljala so je s szegedinskim osobnim vlakom sem komaj 20 let stara, zelo ologantno oblečena deklica izvanredne lepote ter je izstopila v hotelu „Paris". Mlada, krasna dama, ki so je v knjigi tujcev zaznamo-ya »Irma Joinfi, zasebnica iz Temesvara", imela žeuf~ 1<(^os*;av*la Je ponosno — za mojega tudi ”'rega M 8' Pak res rac* ogledal, dasi m .me ne briga nič", odgovarja Movčka. spmi •tu’ prosim, ga nikar ne pričakujte, kajti mkaJ bo prišla moja nevesta." .»In to bi pa jaz rada videla, hihihi!“ Sn3eJe se Rozalka. trni >° zasmehovalno vedenje je Movčko po j ‘Dem razgrelo. Brzo seže v žep ter privleče bp ^°P P^em, ki jih pokaže Rozalki z sedami: „Glejte, ta pisma mi je sama pisala!" st- vn Moj & pisma!" zavpije Rozalka tako prelestna, da je obstal gospod Movčka malo Sa kakor okamnjen. Začelo se mu je jasniti. mog«Vaša pisma!" zajeclja naposled. „To ni j. Rozalka seže urno v žep in prevzeta od ,5nega dozdevanja privleče tudi ona šop l* sem iz njega. Ko jih Movčka ugleda, reče esočim glasom: „Moja pisma. Vi ste torej Proslava?" .»Kaj! Vi ste neimenovani posestnik, ki ,r.e JO v let6h pismih zval koketno, neznos-Jlvo osebo?" jezi se Rozalka. .»In jaz? Jaz sem hudobni, zagrizeni ne-‘Smiljeni strijc?" vprašuje Movčka. Mozaika spoznala se je prej, kakor go-Pod Movčka, ter sprevidela, da zahteva njena «°nst, to zadevo na mirno pot zasukati. Zato “ejala milejšim glasom: „Ali niste bili pač ni druzega seboj, nego majhno, leseno škatljico in pa podolgast zavojček. Podala se je takoj v svojo sobo v prvo nadstropjo ter se zaprla, kakor hitro je bila hišina odšla. Danes zjutraj in cel dopoludan se ni dala videti, kar se je začelo poslom hotela zdeti konečno čudno. Ko je bilo uže poludne, odprejo sobo z drugim ključem, da bi videli, zakaj da mlada dama ne pride iz sobe. Sred pretresajoč prizor pokaže se njih očem. Krasna deklica ležala je oblečena v krvi na tleh. Na strani ležal je majhen revolver. Nesrečnica ustrelila so je v dosno sonce, in sicer so jo zadela tako dobro, da se je morala takoj zgruditi mrtva na tla. Kedaj da je dejanje izvršila, so ne more določiti, ker strola nikdo ni čul. Najbrž pa so je zgodilo precej zvečer, kajti v postoljo so ni vlegla, kor ta jo bila čisto nedotaknena. Truplo pronesli so v mrtvašnico. Na mizi dobili so zganeno, na njenoga v Budimpešti bivajočega brata adresirano pismo in pa vizitnico z imenom stotnika viteza pl. Kruppa. Na drugi strani vizituice bile so v ogerskom jeziku nedvojno od nesrečnice samo napisano besedo: „Le-ta zamore vzroke moje smrti razjasniti." — (Cesarica Charlotte.) Pred nedolgim umrl je v Bouchoutu, kjer nesrečna cesarica sedaj prebiva, grajski stotnik Vandeveldo. Cesarici, ki ga zelo pogreša in je od tistega časa, od kar ga ni več videla, tako otožna, da ne igra niti več na klavir, niti več ne slika, s čemer se je prej rada bavila, dosedaj o njegovi smrti še niso nič povedali. Eekli so ji, da je moral na kraljevo povelje nastopiti daljšo pot. ltačuna se na to, da ga bodo s časoma pozabila, kakor so jo to uže enkrat zgodilo, ko je bil joden njenih slug umrl, katerega je tudi zelo rada imola. Nekoliko dni je po njom popraševala, potem je pa naenkrat nanj pozabila. Sploh je zolo pozabljiva. Nikdar so ne spomni na Mexiko ali na svojega očota Leopolda, dasi je bila temu najljubši otrok. Tudi svojo vnanjost zadnji čas zanemarja. Prej gledala je zelo na lišp. Dala si je napraviti vsakojakih oblek, katero je razobešala po stoleh ter pogovarjala so z njimi v različnih jezicih, kakor bi imela damo pred seboj. Sedaj ji kaj tacega ne hodi več na misel in oblači se le v prav priprosto, tomno obleko. — (Nedolžen revolver.) Iz Pariza so poroča „Voss. Ztg. “ : Znano jo, v kako veliki časti jo dandanašnji revolver v Parizu in kako važno ulogo, da igrd. Da so to za prodajalce in izdelo-vateljo orožja srečni časi, je samo ob sebi umevno. A iznajdljivost zadnjih pripomogla bo k tomu, da občna raba revolverja za javno varnost no bode imela slabih nasledkov. Kako da se bode to doseglo, o tem dal je pojasnilo prodajalec orožja A., ko jo bil dno 3. t. m. pred porotno sodnijo kot priča zaslišan. Nek Lalon namreč, postrežnik v dostikrat nepotrpežljivi, čmerikavi, da neusmiljeni?" »Jaz?" čudi se Movčka. „Kaj vam je prihajalo vender na misel. Vi ste me vedno jezili." BMi ni nikoli na mar prišlo", odvrne Rozalka jokaje, „in če se je zgodilo to kdaj v jezi in slabi volji, prosim, odpustite mi!" Movčka se je začudil z nova. Rozalka prosila ga je odpuščanja! Kaj tacega pak se vender še ni nikoli slišalo. Dozdevati so mu je pričelo, da ima ta ženska tudi svoje dobre strani. „Le pomirite se,“ dejal je dobrovoljno, vide, da si je obraz pokrila z rokami ter pričela ihteti se. „Saj nisem hud na vas, saj nimam nobenega vzroka zato. Kdo bi si li mislil, da si mi dva dopisujeva. Ali mi morete odpustiti, Rozalka, da sem mogel take slabe stvari o vas pisati? Zdaj še le, ko sem čital vaša pisma, spoznal sem vašo pravo vrednost." „In jaz uvidevam tudi svojo napako", pravi Rozalka, sramežljivo glavo pobesivši. „Jaz vas nisem spoznala. Odslej se bom prizadevala, biti taka, da ne boste imeli nikdar več povoda za jednake pritožbe. ,.Rozalka", zakliče Movčka, „plemenita duša, kako je mogoče, da sva se prej tako mučila. Prišel sem tu sem svojo nevesto pričakovat, ali hočeš biti ti ta, ali hočeš biti moja?" privatni bolnici dr. Pabreta, sprl se je bil s svojim višjim, nekim Mathiauom. Kar je čudno, imel še ni rovolverja, da-si jo bila njegova, kot pravega Parižana, prva misel, Mathiana ustreliti. Vsled tega pa se tudi takoj poda k trgovcu L., da si kupi pri njem potrebno orožje. Na to vrne se v bolnico ter so splazi počasi in tiho za hrbet Ma-thianov hoto sprožiti revolver v njegovo glavo. A k sreči zapazi to nek sluga, ki hitro priskoči ter udari Lalona po roki, tako da je šla krogla mesto v glavo Mathianovo, v strop. Lalon jo bil tedaj obtožen poskušenega umora in pred porotnim sodiščem bil je zaslišan razen drugih prič tudi prodajalec orožja A. Ta izjavil jo z vso odločnostjo, da bi Mathianu krogla ne bila prizadela nič hudega, tudi ko bi ga bila v glavo zadela. „Jaz imam", je pravil, „založbo čisto neškodljivega orožja in mnnicije; tako izdelujem revolverje ki nigdar tjil ne zadenejo, kamor se meri, in krogle, v kojih je lo nekoliko zrnic smodnika itd. Ako pride kupec, ogledam si najprej njegovo physiogno-mijo. Jaz so dobro spoznam na to. Se mi zdi potem sumljiv, dam mu orožje, kakor sem ga ravno vam popisal. To se jo zgodilo tudi pri denašnjem zatožencu. Z revolverjem, s kojim je streljal, ne bi bil mogel niti mačka ubiti, če bi bil še tako od blizu nanj streljal." Državni pravdnik Bernard je na to smehljajo opomnil, da bi bilo dobro, ako bi to vrsto revolverjev kako zaznamoval, kajti nedvojno bi duelanti zolo hlastno po njih segali. Tudi predsednik sodišča dal je g. A. dober svet, priporočuje mu, da naj svoje revolverje sčasoma na tako stopinjo popolnosti privede, da bode krogla vselej zadela onega, ki strelja, a ne tistega, na kojega se strelja. Ta znajdba bi bila za Francijo vsokako velike važnosti, kajti na ta način bi vsaj ne odšel vsak morilec zasluženi kazni kakor so to zdaj godi. Da je bil tudi današnji hudodelec oproščen, je samo ob sebi umevno, in sicer so ga porotniki jednoglasno nekrivim spoznali. — (Neka stara devica v Baltimore) ima poleg sobe baje le iednega papagaja, ki zna i7tmvaHat,i jiflkate«)_kletve? M opico, ki se je priučita tabak žvečiti. Čudna ž^na trdi, da so Ul. it&k ^gl^Vne^^tnosti ^daniil^ mož in da tedaj v teh okonščmal^istTlmfcSsraSroža v svoji hiši prebije. — (Malo prohitro.) V prvi številki novoustanovljenega časopisa bil je med drugim izviren dopis, pod katerim je bil podpisan „večleten naročnik". — (Natakar pri dvornem plesu.) S slednjega dvornega plesu v Kvirinalu poroča „6az-zeta di Mantova" to-lo zanimljivo dogodbico: Koj po vstopu kralja in kraljice v veliko dvorano opazil je dvorni uradnik mladega moža elegantnega obnašanja, a oblečen ni bil prav primerno za dvor, Rozalka ni zinila ne besedice, toda z veselo leskečimi očmi pala je na njegove prsi in ravno, ko sta se poljubila prvikrat, vstopili so prijatelji v sobo, da čestitajo srečnemu paru. A kako se začudijo, ko ugledajo v Movčkinih rokah njegovo hišino. Movčka jim pa razmota brez zamude vso štreno, kar je dalo dosti živahnega smeha. Po slastnem obedu in pomenljivih zdravicah podala se je dobrovoljna družba v dveh kočijah domov. Movčka je moral potem slišati različne šale gled<5 svojega „nevestinega ogleda", ker je še le po mnozih ovinkih dosegel to, kar bi bil imel lehko, ne da bi se mu bilo treba razburiti, doma. Toda svoje izvolitve se ni nikoli kesal, kajti Rozalka je vrla, ljubezniva gospodinja. In zakaj naj bi ne bila? Saj se ji je izpolnila „najvročejša želja", da se je namreč omožila. Kader bereta srečna zakonska pri zaju-terku časopis, vselej se smehljata pomenljivo, ako zadeneta med inserati na kako ženitno ponudbo. Srečni inserat. Naj bi Movčka ne bil potrošil zanj treh goldinarjev, morebiti bi ne bil doživel nikdar veselja, ujškati na kolenih preljubeznivega kričača, ki ga mu je darovala gospa Movčka ravno za Božič. „Fant je!" s temi besedami je naznanil gospod Movčka svojim prijateljem rojstvo svojega sina. Krstili so ga Štefana. Iz češčine preval J. obnašal pa se je zelo boječe ter se držal le bolj v kotu. Uradnik se mu je približal ter ga vprašai, ima li povabilo. Ta mu odgovori, da je povabilo uže oddal straži doli na stopnjicali. Uradnik gaje povabil, naj gre z njim k straži, kar je mladi mož, dasi ne prerad, tudi storil. Komaj pa sta oba prišla k straži, pobrisal jo jo tuji mož, kar so ga noge nesle, doli po stopnjicak in na prosto. A ujeli so ga in peljali k policiji. Pokazalo so jo, da jo ta mladi mož natakar v hotelu „Bristol“, ustop-nico k dvornemu plesu pa je izmaknil nekemu dostojanstveniku, stanujočemu v hotelu, češ, da si bodem ogledal vender jedenkrat dvorni ples. — (K statistiki ženskih doktorjev.) V letu 1787 prigodilo se je prvič, da so posadili ženski doktorski klobuk na glavo, in sicer 171etni Doroteji ScblOzer, hčeri znamenitega naravoslovca. Da bi svojemu očetu veselje napravila, jela je obdela vati zgodovino kovanja ruskih novcev. V letu 1820 videl jo je Goethe v drugič v Jeni kot madamo Rodde. Bila je dala svojo roko nekemu patriciju v Libecku in nezmenivSi se za podeljeno ji čast in za učenost, živela je kot pridna in dobra gospodinja srečno se svojim možem. Osem let pred smrtjo le-te imenovala je medicinska fakulteta v Giesenu petindvajsetletno Marijano Theo-doro Charlotto Heiland, zvana pl. Siebold, doktorjem, ker je vložila neko razpravo o porodu, katera jo bila z veliko pohvalo sprejeta. Štirideset let pozneje, ko je bila postala Doroteja SchlOzer doktor, podelila se je tista čast na vseučilišči v Marburgu gospej Ivani Wyttenbach, rojena Gallien, iz Ha-nava. Od sedaj živečih ženskih doktorjev utriusgue juriš naj se imenuje gospica Poet iz Turina, koji pa nayzlic njenim vednostim niso dopustili, da bi bila izvrševala advokaturo. Na dalje omenimo dr. mod. Vilmo Szilassy rojeno konteso Hugonnai iz Toteny na Ogerskem, kjer je leta 1848 zagledala luč sveta. Akoravno je uže od leta 1865 omožena, mikajo jo vender še vedno medicinske študije. Študirala jo v tej stroki od leta 1872 do 1877 v Ziirichu in je bila potem nastavljena kot drugi asistent na ondotni kirurgični kliniki. Zrelostni izpit napravila je v Pragi. Kot dr. filosofije bili ste promovirani na Nemškem rusinja Sofija Kowalewski in Švedinja gospica Ellen Fries. Prva obiskavala je kot mlada vdova vseučilišče v Heidelbergu in v Berolinu in je bila leta 1874 v GOttingonu promovirana. Pozneje posvetila se je v Parizu čisto matematičnim študijam in jo konočno na vseučilišči v Stockholmu kot privatni docent predavala matematiko. Švedinja Fries je prva,! ki je izmed žensk na Švedskem pridobila si to čast. Doctor philosopliiae et medicinae je gospica \Villy Neumann iz Husuma. Domače stvari. — (Svotična beseda,) katero so priredili gojenci knezožkofijskega Alojzijovišča v Ljubljani novemu knezoškofu dr. Jakobu Misiji na čast včeraj zvečer ob 7.uri v Alojzijevišči, obnesla se je prav sijajno. Pevski zbori pod vodstvom gospoda Foersterja pokazali so veliko izvežbanost učencev, občinstvo jih jo prav pohvalno vzprejelo. Pozdrav govoril je osmošolec gosp. J. Oštir ter naglašal v njem, kakorjo Alojzijevišče vlansko leto z navdušenjem pozdravljalo najvišjega zastopnika svetno moči, gospoda deželnega predsednika barona Winkler ja, tako pozdravlja tudi danes naj višjega zastopnika cerkvo v deželi kranjski, premilostnega gospoda knezoškofa J. Misijo. Daljo je omenjal govornik, da se je izvolila za predstavljan jo danes zvečer igra „Skriti biser", da vzbudi najvišjemu cerkvenemu knezu prijetne spomine na čase, katere je preživel v Rimu, na kraji, kjcrsp razvija dejanje te igre. Dramo s petjem v pd$S dejanjih „Skriti biser“ izveli so gojenci prav dobro. — Svetične besede udeležili so se razen premilostnega gosp. knezoškofa tudi: gospod deželni predsednik baron Winklor, dvorni svetnik grof Chorin-sky, deželni šolski nadzornik J. Smolej in mnogo drugih civilnih in duhovnih gospodov. Kakor ro-čeno, svetična besoda bila jo prav sijajna, za kar gre gotovo vsa zasluga gosp. vodji, konzistorijal-nemu svetniku profesorju Tomi Zupanu. — („Sokolova“ maškarada.)Ljubljanski „ Sokol** razposlal je naslednja vabila na maška- rado: „ Sokolova “ maškarada bode pustni torek, 17. februvarija t. 1., v prostorih prejšnjega strelišča. Začetek ob 7. uri zvečer. Od 7. do 9. ure promenada, potem ples. Priti je samo maskirano; <5ni pa, ki kljub temu pridejo v salonski opravi, plačajo pri vstopu, kateri brez vstopnice sploh ni dovoljen, mimo navedene vstopnine za vsako osobo še 50 kr. globe. Gardedame in gg. častniki so globo oprosteni. Vstopna znamenja dobivala so bodo 15., 16. in 17. februvarija od 2. do 4. ure popoludnd v I. nadstropji ljubljanske Čitalnice po sledečih cenah: Za Sokolovce po 50 kr., za člane narodne Čitalnice ljubljanske po 1 gld. Vsak drugi plača brez izjeme po 2 gld. vstopnine. Vstopna znamenja izdajala se bodo le proti izkazu vabil in izključljivo le za tisto osobo ali rodovino, na katere ime se vabilo glasi. — (Gospoda Jožofa Eudeža dediči) niso še prodali, kakor se nam zatrjuje, svojih posestev. Naj se včerajšnja vest v tem zmislu blagovoljno popravi. — (Literarno - zabavni klub) ima jutri zvečer ob 8. uri zvečer svoj jour-fixe v hotelu „pri Maliči". — (Gospod dr. Lavoslav Gregorec) postal je kanonik pri kolegijatnem kapiteljnu v Strassburgu. Gosp. dr. Gregorec bil je glavni urednik „Slov. Gospodarja", in v njem bode izgubil ta list najboljšo podporo. Na mesto dr. Gregorca pride kot profesor gospod Anton Ribar, kaplan v Braslovčah. — (Tretji splošni shod avstrijskih poljedelcev) bode letos vsled sklepa njegovega stalnega izvršilnega odbora dne 23. in 24. marca na Dunaji. Navadno so se vdeležili teh shodov zastopniki skoro vseh kmetijskih družeb in društev. — (^Tržaški Sokol) priredil bode dne 17. t. m. na pustni torek plesno zabavo v dvorani MSlovauske Čitalnice". Začetek ob 10. uri zvečer. Narodno-gospodarstvene stvari. Sadimo smolnati bor. Kakor je uže iz imena razvidno, je to drevo jako smolnato. Brezvejnata debla so tako smolena, da izgledajo, kakor bi bila z rudečim milom namazana. Vejo rastejo na deblih vretenčasto, na gosto in vodoravno. Storži so daljši, kakor od navadnega bora. Domovje tega bora je Severna Amerika. Tam dolajo trpentin in ga veliko v Evropo prodajo. Les je dober za ladije in tudi mizarji ga zel6 obrajtajo. Raste na tleh, ki so z mahom ali resjem prerastena. Stajališče ljubi suho, mokro, še cel<5 močvirno. Na peščenih, kakor tudi ilovnatih tl