S N E Ž N E PADAVINE V SLOVENIJI 11.-15. FEBRUARJA 1952 D A N I L O F U R L A N Sneg j e pri nas, z izjemo ozkega Pr imor ja , reden gost. Snežne prilike, kakršne so bile v zimi 1951/52, pa so bile daleč nad po- vprečkom. Za visokogorski svet to sicer ne velja, za vso ostalo Slo- venijo pa j e bila snežna odeja izredno debela in tudi zadržala se j e v večjem delu Slovenije neprekinjeno še preko srede marca, kar j e izreden primer. Ta razprava je omejena na analizo glavnih pada- vinskih dni v sredini f eb rua r j a , ko je p re je la na primer L jub l j ana 125 cm svežega snega in je debelina snežne odeje dosegla dot le j še nikdar opazovano višino, namreč 149 cm. Osvetlila n a j bi dve vpra- šanj i : prvič, z aka j smo v omenjenih dneh dobili toliko snega, in drugič, kakšna j e bila razporedba padavin. Za zakl juček j e obrav- navano tudi n ihan je snežne odeje. * Ob zak l jučku prve deikade f eb rua r j a 1952 in v začetku druge dekade leži nad Sredn jo in Vzhodno Evropo globoka dolina zračnega prit iska. Pod n jen im vplivom smo imeli v Srednj i Evropi severo- zahodne višinske vetrove. Odmikan je višinske barične doline proti vzhodu pomeni, da se tudi področje na jn iž j ih temperatur o d d a l j u j e in da mora slediti v višinah postopni dvig temperatur , sa j imamo v višinah paralelizem med temperaturo in pritiskom. N a d a l j n j i vzrok za naglo otoplitev predstavl ja pr ibl iževanje subtropskega anticiklona z zahoda (dne 9. f eb rua r j a vzhodno od Azorov, 10. fe- f r u a r j a nad Biskajskim zalivom, 11. f e b r u a r j a izgine nad Sredo- zemljem). Temperaturne spremembe, ki so spremljale premike omen jenih baričnih tvorb, prepričl j ivo ponazar ja tabela 1, k i vse- b u j e podatke o tempera turah na postajah Sv. Križ nad Jesenicami in Krvavec, in to ob 21. uri. Tabela 1 10. f e b r u a r 11. f e b r u a r 12. f e b r u a r 13. f e b r u a r Sv. Križ — 6,8 —1,4 + 1 , 8 —6,0 Krvavec —10,4 —5,6 —2,8 —8,5 Medtem pride nad Zahodno Evropo do ponovne poplave polarno- arkt ičnega zraka. Nad Zahodno Evropo nastane barična dolina in pr i nas dobimo, v skladu s ciklonalno cirkulacijo, zahodne vetrove z južno komponento. V niž j ih plasteh pa nas preplavi iz istega vzroka v prvi fazi vlažni marit imni zrak, ki še s topn ju je otoplitev (tabela 1, dne 12. f ebruar ja ) , v višjih plasteh pa pomeni postopno oh la j evan je vse do t renutka, ko nas preide os višinske barične doline in se spremene višinski vetrovi iz jugozahodnih preko zahodnih v severo- zahodne vetrove. P r i t e k a n j e hladnega zraka v višini povzroči labili- zacijo atmosfere in glavni pogoj za intenzivne padavine (13., 14. in 13. f eb rua r j a ) . Dne 13. f e b r u a r j a nas j e tudi v spodnjih plasteh zajel hladni zrak (tabela 1), in sicer s severa", v višini pa še nada l je vlada jugozahodnik; ker se je prodor hladnega zraka nad Zahodno Evropo proti j ugu še poglobil (Marseille, 500 mb ploskev: dne 12. f e b r u a r j a — 22° C, dne 13. f e b r u a r j a — 24° C, dne 14. f e b r u a r j a —25° C), se j e atmosfera nad Sredozemljem še labilizirala in padavine so se stop- njevale . Kadar preplavi jo kopno v zimskih mesecih toplejše gmote, t eda j dobimo padavine, ki nas tanejo na drsni ploskvi tople fronte. Topli zrak se mora dvigati nad staro hladno gmoto, ka te re umikan je ima manjšo hitrost, kot pa jo ima prodira joči topli zrak. Padavine se začno najčešče v obliki snega, pre ide jo pa, vsa j v nižj ih predelih, ver je tno za n e k a j časa v dež. Če pa pogledamo, kako j e bilo s padavinami v Sloveniji dne 11. f e b r u a r j a in v noči na 12., vidimo, da večina Slo- veni je tega dne sploh ni imela padavin. Vzrok za nj ihov izostanek j e v dejs tvu, da ni prišlo do nasedanja in dviganja toplega zraka na hladno več ali m a n j stagnirajočo gmoto. Hladni zrak, pr ipadajoč hrb tn i strani baltiške depresije, in topli zrak, k i s t ru j i na čelni strani subtropskega anticiklona, oba sta imela v glavnem isto smer in izmenjava zračne gmote se je izvršila postopno brez preskoka v smeri vetra. Zato j e izostalo tudi naglo dviganje zraka in s tem v zvezi njegova ohladitev, ka r predstavl ja nu jn i pogoj za padavine. Do neznatnega sneženja j e prišlo le na glavni orografski prepreki : Trnovski gozd—Snežnik, in to v popoldanskih urah. Ker j e bil tega dne le v na jn i ž j ih plasteh zahodnik z južno komponento, so ostali naši glavni alpski predeli brez padavin. Drugi vzrok, da smo imeli le neznatne padavine, j e bila stabilna s t ra t i f ikaci ja atmosfere. Pod vplivom depresi je nad Vzhodnim mor jem imamo nad severnim Sredozemljem na dnu atmosfere že jugozahodne vetrove. Čeprav gre za topli zrak, bi spričo njegove vlažnosti pričakovali, da bo prišlo do pospešenega dviganja , brž ko se bo nad orografskimi preprekami zrak dvignil do kondenzacijskega n ivoja in bo prišlo do sproščanja latentne toplote. Čeprav je prišlo do kondenzacije, j e konvekci ja izostala. Prepreči l j o j e dotok severozahodnika v višinah. Ta je v takih s i tuaci jah tako topel, da so tempera turne razlike v atmosferi za konvekci jo nezadostne. V taki situaciji tudi sproščena latentna toplota ne more nadomestiti m a n j k a j o č e energi je in atmosfera ostane še nada l je stabilna. Iz istega vzroka (severozahodno s t ru jan je ) Slovenija običajno ne pre jme padavin, kadar p r iha j a topla f ronta s severozahoda, preko Alp. Opravi t i imamo s severnim fenom, ki ga jugozahodnik na dnu atmosfere sicer slabi, in to tembolj , čim bo l j se odda l ju jemo od Alp, ali določneje, vpliv fena j e tem intenzivnejši, čim bliže smo vznožju glavnih alpskih grebenov. Nastop fena predstavl ja drugi vzrok, z a k a j so bili naši alpski predeli prvega dne brez padavin. Ako si ogledamo območje, v ka te rem so se pojavile padavine v noči med 11 in 12. f e b r u a r j e m (K 1), vidimo tesno zvezo z našo zahodno bariero (orografske padavine), le izboklina proti L jub l j an i zahteva dopolnilno tolmačenje. Oblačni sistem, k i se j e širil od Banjške planote preko Snežnika proti jugovzhodu, nad Postojnskimi vrati ni bil p rekin jen . Obratno, tu skozi j e odtekal in se na nasprotni strani p regra je , k j e r ni bilo več stiske za prostor, ponovno razširil. Čim bo l j pa se je oblačni sistem oddaljeval od vrat, tem plitvejši j e bil, tem šibkejše in kasnejše so bile padavine. Mnogo izrazitejša od p ravkar obravnavane časovne meje je naslednja, ki loči območje, v katerem so se pričele padavine pred poldnevom in po n jem. Časovni razpon j e tako izrazit, da ne dovo- l j u j e n ikake misli o postopnem pomikanju območja pršenja , odnosno šibkega dežja, proti severovzhodu. Očitno je, da imamo opraviti s posledicami nove orografske meje, ki j e v rel iefu sicer m a n j vidna od p re j šn je , k i pa igra v razporedbi padavin zelo važno vlogo. Iz poteka obravnavane časovne me je vidimo, da p reds tav l j a jo Sa- vinjske Alpe s Posavskim hr ibovjem ločnico proti Cel jski kotlini, na Dolenjskem pa so jugovzhodni del Posavskega hr ibovja in Mala gora ločnica proti dolini Krke. Utemelj i tev kasnejšega začetka pa- davin j e sledeča: dolina Krke in nizko Posavje pod Zidanim mostom imata lagoden prehod v Panonsko nižino in teh vrat se poslu- ž u j e tudi zrak, ki se v kotlini ne kopiči, temveč pod vplivom gra- dientne sile, običajno baltiške depresi je , sproti odteka, kar omogoča neprekin jeno grezanje novo dotekajočega zraka v višini. Grezan je pa pomeni dvig temperature in zmanjšan je kondenzacije. V Cel jski kotlini j e stvar nekoliko težja. Od tekan je p repreču je jo podal jški Karavank, zato imamo ločnico pogosto na teh podaljških, vsekakor češče kot pa na vrheh Posavskega hr ibovja . V kakšni situaciji po- teka na eni in k d a j na drugi s trani p regra je , to j e vprašanje , ki še čaka na odgovor. Za seda j lahko le poudarimo, da predstavl ja ome- n j ena časovna ločnica v grobem mejo subpanonskega podnebnega pasu, karakter iz i ranega z manjš imi množinami padavin kot posle- dico grezanja zraka in z višjimi temperaturami kot posledico svo- bodnejše cirkulacije, z nižjimi in toplejšimi predeli Panonske nižine. Polarna fronta balt iške depresi je je ob 19. uri dne 11. f e b r u a r j a dosegla srednjo Nemčijo in severno Franci jo . Potekala je t o r e j v vzporedniški smeri. V takem slučaju hladni zrak na dnu atmosfere ne prodre k nam od jugozahoda ali zahoda, ampak s severa, skozi D u n a j s k a vrata in preko niž j ih predelov Vzhodnih Alp. V dolini 15 Geografsk i zbornik 225 Pada pa nastane v taki situaciji sekundarni ciklon; tokrat se j e pomaknil na severni Jadran, nad Genovskim zalivom pa se j e stvo- rilo novo jedro, čigar c i rkulaci ja j e segla še p reko 850 mb ploskve; s a j so v n jen i višini (ca. 1350 m) izohipse bile še zaključene. Ker so intenzivne padavine v našem območju malone redno vezane na sekundarno depresi jo nad severnim Sredozemljem, si hočemo pobliže ogledati vzroke, ki pr ivedejo do nastanka tega, za nas tako važnega vremenotvornega jedra . Hromov nava ja tr i t eor i j e (1). Po prvi n a j bi genovska depresi ja nastala na enalk način, kot nastane depresi ja nad Skagerrakom. Toplo fronto zadrži masiv Skandinavskega gorovja in ko doseže oviro tudi hladna fronta , se na južnem koncu gorovja, k j e r ovira preneha in se zato odpre topli sektor, razvi je novo jedro s toplo in hladno fronto. Tako nastala sekundarna depresi ja bi bila vezana to re j na okluzijo, orografske pri l ike pa preds tav l ja jo nu j en pogoj. Iz številnih analiz začetnega štadi ja genovske depresi je pa j e razvidno, da okluzi jska točka kot jedro nove depresi je , vsaj nad Genovo, skoro ne pride v poštev. Na osnovi Bjerknesove (2) polarno- f rontne teor i je b i nastanek sekundarne genovske depresije, kot po- sledico orografske ovire, tolmačili sledeče: Polarna fronta je v neprestanem valovanju. Dokler j e val majhen , tako da meja med tropskim in polarnim zrakom le šibko niha, govorimo o stabilnem valu. Cim večja pa je amplituda, tem labilnejši je val in tem večja j e verjetnost , da se iz vala razvi je vrtinec s ciklično cirkulaci jo . Ako prenesemo te osnovne misli o ciklogenezi (po polarnofrontni teoriji) na situacijo, ki je običajna,' kadar prodira hladni zrak s severno komponento prot i Sredozemlju, gre razvoj po sledeči poti: hladnemu severozahodnemu zraku, k i prodira v za ledju ciklona,, potujočega preko severne Evrope v vzhodni smeri, p reds tav l j a jo Alpe hudo oviro. Zato izkoristi hladni zrak dolino Rhone in prodira po n j e j mimo Alp proti jugu. To pa pomeni globok val na polarni fronti . Ko preplavi hladni zrak tudi b l ižn je morje , je val tako velik, da njegova izravnava ni več mogoča in iz takega labilnega vala se razvi je sekundarni ciklon na isti način, kot tolmači Bjerknes ciklogenezo v splošnem. Takemu tolmačenju o nastanku genovske depresi je naspro tu je jo zakl jučki Raeth jena (3). Ta j e namreč dokazal, da so zgolj labilni valovi dovoljni kveč- j e m u za nastanek majhn ih depresi j z radi jem do 300 km in da zato ciklogeneza večjih motenj v opisanem smislu ni možna. Vrnimo se sedaj h Hromovu. Drugo teorijo, ki jo navaja , je postavil Ficker (4). Dvigu zračnega pri t iska v zaledju ciklona, v območju hladnega zraka, p reds tav l ja jo Alpe toliko oviro, da narašča pri t isk le severno od n j ih , medtem ko pritisk južno do n j i h še na- da l j e pada, kar dovede končno do nastanka sekundarne depresije. Scherhag (5) je še dopolnil to teori jo z ugotovitvijo, da se nad udo- rom hladnega zraka za Alpami stvori v višinah zaradi padca tempe- Padavinska karta dne 11. in 12. febr. 1952 Legenda Padavina le H. 2.1352 iačettk v neti 11-122 19S2 —— a j 12" 12 2 Sffi —~ K 12" 122 032 ra tu re področje nizkega t laka, v katerega pr i teka zrak iz sosednjih predelov, tore j tudi iz območja južno od Alp. Tako nastane nad Padsko nižino deficit zračne gmote iz dveh vzrokov: v višini odteka zrak proti severu, v spodnj ih plasteh pa p rep reču je jo Alpe prite- k a n j e hladnega zraka in rezultat j e nastanek depresi je. Kot t r e t j i način n a v a j a Hromov tolmačenje Diniesa (6), ki j e svojo podmeno približal Scherhagovi (7) teori j i o ciklogenezi. Osnovne poteze j e postavil Scherhag že pred 20 leti in so sledeče: kot posledica tempera turne razporedbe pri tleh potekajo tudi vi- šinske izohipse na ka r tah absolutne topograf i je lahko paralelno, konverg i ra jo ali pa divergirajo. Tam, k j e r konvergira jo , imamo kopičenje zraka, mesta pa, k j e r imamo v višinah divergenco zračnih tokov, zaznamuje jo zman j šan je zračne mase. Pr i tleh se proces od tekanja , zmanjševanja zračne mase manifestira v padu zračnega prit iska, s čimer j e dan pogoj za nastanek depresi je . Preneseno na področje genovske depresi je poteka proces ta- kole: kadar pr ide v območju Rhone do s t isnjenih izoterm zaradi kopičenja hladnega zraka pred francoskimi Alpami, so stisnjene tudi višinske izohipse, obratno se mora jo zato nad Sredozemljem, k j e r se hladni zrak razli je, razha ja t i tudi višinske izohipse, ka r predstavl ja zmanjšan je zračne mase in seveda pogoj za ciklogenezo. To teor i jo o ciklogenezi na splošno in specialno za nastanek ge- novske depresi je brani Scherhag še danes (8). Svojo teor i jo o nastanku genovske depres i je j e postavil tudi Manohin. Zaradi velikega termičnega gradienta, ki ga povzroči p r i t ekan je hladnega zraka v višini, nastanejo južno od Alp močni konvekt ivni tokovi. Če so v višinah vetrovi izrazito močnejši od onih pr i t leh, tako da j e o d v a j a n j e dvigajočih se zračnih gmot v višini intenzivnejše od d o v a j a n j a v spodnjih plasteh, nastane deficit v iz- meni zraka, ka r ima za posledico depres i jo z lastno cirkulaci jo (9). Ako bi hoteli nastanek prve sekundarne depresi je spraviti v sklad z eno od p ravkar navedenih teori j , bi se odločili za Ficker- jevo, s a j j e prišlo do kopičenja z raka severno od Alp. Do nespo- razuma pride le z oznako »Genovska depresija«. P o p r e j smo omenili, da j e dne 11. f e b r u a r j a potekala hladna fronta v vzporedniški smeri. Analiza vseh slučajev prehoda hladne fronte v letu 1952 j e namreč pokazala, da nastane sekundarna depresi ja nad severoitalsko nižino ali nad severnim Jadranom in ne nad Genovskim zalivom vedno teda j , kadar poteka fronta na severnem vznožju Alp v vzporedniški smeri. Obra tno nastane depresi ja nad Genovskim zalivom v slu- čaj ih, kada r pride do prodora hladnega zraka skozi dolino Rhone. Ver je tno j e Hromov pod imenom »genovska« depresi ja razumel ciklone v severni Italiji , ne glede na to, na ka ter i strani severnih Apeninov leži. Da j e zakl juček o legi novo nastale depresi je pra- vilen, to nam p o t r j u j e tudi genetična razčlemba situacije, kot smo jo imeli ob začetku glavnih padavinskih dni sredi f e b r u a r j a 1952; zaradi vzporedniško ležeče hladne f ronte severno od Alp je prišlo do kopičenja hladnega zraka in s tem do naraščanja pri t iska na omenjenem področju. Naraščanje pritiska, ne glede na to, ali gre za relativno ali pa absolutno naraščanje, popušča proti vzhodni in zahodni per i fer i j i severnih Alp, j e pa tudi še v Panonski nižini in Rodanovi dolini toliko izdatno, da nastane depres ja v zavetrnem delu južno od gorske ovire, kamor vpliv kopičenja hladnega zraka za Alpami zaradi nada l j n j i h orografskih ovir ne more prodreti . Tako področje pa ni Genovski zaliv, temveč Padska nižina ali pa severni Jadran, k i j u zapi ra jo proti jugozahodu severni Apenini, proti vzhodu pa Dinarsko gorovje. Zato je nastala prva sekundarna de- presi ja v dolini Pada, in to na način, k i ga j e pokazal Ficker in izpopolnil Scherhag. Pod vplivom višinskih (10) vetrov je potovala proti vzhodu, k j e r se j e hitro zapolnila. V času k r a t k o t r a j n e padske depresi je j e prodrl hladni zrak po dolini Rodana proti j ugu nad morje . To prod i ran je predstavl ja val na polarni fronti , iz katerega se zaradi prevelikega prodora nad zahodno Sredozemlje razvi je genovska depresi ja , tako po Bje rk- nesovi polarno-frontni kot po Scherhag-Diniesovi divergenčni teorij i . Iz tega sledi, da imamo več tipov severnoitalske depresi je in pa da si teori je o nastanku ne nasprotu je jo , temveč se le dopoln ju je jo . Vprašanje mesta, k j e r se razvije sekundarna depresija, je ob- delal tudi Francoz Dal lant (11). Ugotovil je, da se razvi je depres i ja nad Genovskim zalivom le tedaj , kadar gre predor hladnega zraka po dolini Rodana in j e to re j razmeroma ozek. Kadar pa prodira hladni zrak v široki fronti p reko Centralnega francoskega platoja ali pa, če vkl juč i celo tudi Pireneje , potem nastane depresi ja v dolini Pada. S prvo ugotovitvijo j e le določneje opredelil to, kar smo v p re j šn j em odstavku že navedli. Druga njegova ugotovitev, 'kdaj se namreč razvi je depresi ja nad Padsko nižino (analiza pr imerov v letu 1952 jo po t r ju je ) , pa zahteva odgovor na vprašanje , kakšna zveza obstoja med conalnim potekom hladne fronte v Srednj i Evropi in široko poplavo hladnega zraka preko vse Franci je . To vprašanje pa pre- sega okvir naše razprave. V primeru, ko poteka f ronta v vzporedniški smeri, pr i teka to re j polarno-arktični zrak skozi Duna j ska vrata in čez sk ra jne vzhodne dele Alp. V našem pr imeru moremo njegov prodor časovno sprem- l ja t i : zračni pritisk je začel naraščati v Mariboru (12. f e b r u a r j a ob 14. uri) 2 uri popre j kot v L jub l j an i ; temperatura je padla pod ničlo v L jub l j an i 6 ur kasne je kot v Mariboru (med 22. in 23. uro istega dne). Dež j e prešel v sneg v Mariboru (ob 21. uri) 6 ur popre j kot v L jub l j an i . Sekundarni depresi j i nad severno I tal i jo služijo Alpe kot drsna ploskev. Nad nj ihovimi južnimi pobočji se dviga jugozahodnih, ki ga p r ikazu je 850 mb topograf i ja , kakor tudi jug na jn iž j ih plasti, ki pr i teka kot tropski zrak iz severne Afr ike . Kot prakt ično mejo, k j e r se začno ledeni kristali, ki so po Bergeronu nu jn i pogoj za intenzivne padavine, vzamemo izotermo (12) —5" C; ta j e 13. f e b r u a r j a z j u t r a j v višini ca. 1300 m (karta 850 mb ploskve). Posledica tega je, da imamo v noči na 13. februar že intenzivne padavine. Ako bi ne bilo prodora skozi Duna j ska vrata, b i bile omejene le na zahodno polovico Slovenije, k j e r se mora zrak dvigati zaradi reliefa. Prodor hladnega zraka s severovzhoda oziroma severa j e na dva načina vplival na padavine: učinkoval je kot zagozda, nad katero se j e dvigal relativno topli jugozahodnik (hladna f ronta I. reda), istočasno pa j e zaprl odtok jugozahodnim vetrovom proti severo- vzhodu, s čimer j e bilo postopno onemogočeno grezanje novih zračnih mas z jugozahoda in us tvar jen je bil tako nada l j n j i pogoj za padavine. Rezultat obeh učinkov se zrcali v p r imer jav i podatkov o začetku in množini padavin na posta jah Murska Sobota in Novo mesto. Neprekin jene padavine so se začele v Soboti ob 19.06 uri, v Novem mestu pa šele drugi dan ob 3.10. Temu pr imerna j e bila tudi množina padavin, izmerjena dne 13. f eb rua r j a , namreč 16,4 mm in 4,2 mm. Običa jno po tu je jo sekundarne motn je hi tro v smeri, kot jo imajo izohipse na 500 mb ploskvi. Genovska depres i ja sredi febru- a r j a pa j e stagnirala. P rv i vzrok predstavl ja dejstvo, da že 13. ni bila omejena zgolj na n a j n i ž j e plasti, temveč j e ciklonalna cirku- laci ja bila izrazita še na 850 mb ploskvi v višini ca. 1350 m; čim globl je pa so motnje , tem počasnejše j e nj ihovo premikanje . Glavni vzrok pa predstavl ja poglobitev prodora hladnega zraka proti jugu. Pos ta ja Maison-Blanche v severni Afr ik i je imela v nivoju 500 mb ploskve dne 13. ob 4 —19° C (višina 5610 m), naslednjega dne pa — 26° C (višina 5500 m). Namesto vzporedniškega premika proti vzhodu j e prišlo do nada l jn j ega prodora prot i j ugu in zato sta h ladna fronta in z n j o genovska depresi ja več ali m a n j stagnirali. Ob prodoru hladnega zraka s severa (severozahod, sever, severo- vzhod, redke je vzhod) zadeva hladna gmota na jugozahodnik. Brž ko pa pride do sekundarne depres i je nad severno Italijo, preide jugo- zahodnik zelo pogosto v spodn jih plasteh v jug ali celo jugovzhodnik. Ta sprememba v smeri vetra ima velik vpliv na množino^ padavin. Hladni zrak ima severno komponento, sekundarna depresi ja pa pri- sili zrak z juga, torej topli zrak, da se zaradi izrazito južne kompo- nente zelo naglo dviga. Dvig j e tako močan, da pr ide k l j u b nasedan ju toplega zraka na hladno maso, t o r e j k l j u b tipu tople fronte, prav pogosto do oblakov konvektivnega značaja in neviht, ne glede na letni čas. Tak primer j e bil tudi 14. f e b r u a r j a 1952. Poudari t i pa j e treba, da ni vzrok za s topnjevane padavine le v nasprotnih smereh s t ru j en j a ; pogosto imamo opraviti s povsem novo zračno gmoto. Do nastanka globlje sekundarne depresi je se sreču- j e t a le dve zračni gmoti: s severa prodira pni tleh običajno polarno- arkt ični zrak, z jugozahoda pa marit imni polarnotropski zrak ali pa marit imni tropski. Ko zadene s lednj i na polarnoarktičnega (13), se mora dvigati tako kot ob orografskih prepekah; to tem laže, ker se j e v spodnjih plasteh na dolgi poti preko zahodnega Sredozemlja v •dokajšnji meri ogrel in spreje l novo vlago. Sekundarna depresi ja pa vkl juči zelo pogosto še t re t jo zračno gmoto, kontinentalni tropski zrak iz severne Afr ike . Zaradi visoke temperature se j e ob prehodu preko Sredozemlja močno ovlažil, v veliko večji meri, kot pa p r e j omenjen i marit imni polarnotropski ali pa mari t imni tropski zrak. Južna komponenta mu vs i l ju je intenzivnejši dvig, zaradi s topnje- vane vlažnosti in temperature pa je toliko nestabilnejši, čim hlad- nejši zrak s t ru j i v višini. Rezultat je, da pride pri takem stiku treh zračnih gmot do lintenziviranih padavin, kater ih celotna množina je tem večja, čim več časa je bilo določeno področje pod istočasnim režimom vseh treh gmot. V našem slučaju je t e j shemi odgovarjala si tuacija 13. in v prvi polovici 14. f e b r u a r j a 1952. Popre j smo ugotovili, zaka j je genovska depres i ja v obravna- vanih dneh stagnirala. Polarna fronta j e potekala 12. z j u t r a j še vedno v Alpah, podnevi pa j e prišlo do prodora hladnega zraka skozi Duna j ska vrata oziroma preko vzhodnih Alp, Pričakovati bi bilo, da bo nastala orografska okluzija, s a j je hladni zrak obšel Alpe tudi z zahodne strani po dolini Rhone. Orografska okluzi ja pa bi bila možna le teda j , če bi hladni zrak, k i je pr i tekal skozii Du- na j ska vrata in preko vzhodnih Alp, nadal jeval pot proti j ugu (14). To pa se ni zgodilo, vsaj z običajno hi t ros t jo ne. Polarnoarktičnii z rak so sprva us tavl ja le le Alpe, pozneje pa j e bila glavna aktivnost nad Zahodno Evropo, preko katere je prišlo do poglobitve udornega področja proti Afr iki , kot smo že omenili. Tako j e bilo us tvar jeno ravnotežje med toplim in hladnim zrakom in ret rogradna topla fronta j e večidel stagnirala, potekajoč v glavnem nad severnim Jadranom. V n jenem območju j e odlagal v spodnj ih plasteh močo tropski zrak, v nekoliko višjih pa marit imni polarnotropski zrak. Če upoštevamo poleg pravkar omenjenega stika treh različnih zračnih gmot še dejstvo, da j e p ravkar pr ikazana situacija t r a j a l a p reko dveh dni in so se padavine izločale nad 50 ur, je naravno, da smo pre je l i v tem času toliko snega, kot ga v nižj ih predelih Slo- veni je ne pomnimo. Nova situacija j e nastala 14. f eb rua r j a 1952. Iz doline hladnega zraka j e nastal samostojen ciklon, segajoč tudi v višje plasti tro- posfere, genovska depresi ja pa je krenila preko s redn je I ta l i je in Jadrana v Srednjo Evropo (15. f eb rua r j a 1952), k j e r j e bilo že pop re j šibko jedro. Krenila j e t o r e j po poti 5 b, ka r seveda ni ostalo brez vpliva na razporedbo padavin v Sloveniji, tako glede na množino padavin kot tudi na časovno razporedbo. Oglejmo si seda j še razporedbo padavin po posameznih dneh! Kot že omenjeno, padavine dne 11. f e b r u a r j a niso zajele večjih površin. Omejene so bile na našo glavno orografsko prepreko in bile so skromne. N e k a j podatkov: Padavinska karta 12 februarja 195Z K 2 Rakitna . . . . Gomance . . . Ju r j eva dolina . 1,3 mm Mrzla Rupa 2,2 mm Idr i j ska Bela 4,1 mm Ravne . . 4,0 mm 3,2 mm 0,0 mm Dne 12. f e b r u a r j a se j e s i tuaci ja povsem spremenila (K 2). Pa- davine so zajele vso Slovenijo, vendar različno izdatno. Ker nepo- sredni povod za padavine ni bil en sam, zato ka r ta izohiet ne kaže enotne razporeditve. Izrazito izstopata glavni kraški planoti kot orografski oviri. Da so Jul i jske Alpe in Karavanke pre je le tako malo padavin, je posledica zahodnih vetrov v višini, medtem ko jim južni vetrovi moče niso mogli prinesti, ke r so večino svoje vlage odali na kraških planotah in pa ker na jv i š j ih predelov sploh niso dosegli. Na 850 mb ploskvi v višini ca. 1400 m imamo namreč v j u t r a n j i h urah izrazit zahodnik, ki j e šele ponoči prešel v jugo- zahodnik, medtem ko j e v p redgor ju prevladoval v nižj ih plasteh že ves dan (nizki oblaki v višini 1000 m so imeli v L jub l j an i smer JZ). Razporedba na Dolenjskem j e v skladu z običajnim pojema- n jem padavin proti dolini Krke in proti Beli k ra j in i ; ves Panonski obrobni predel pa j e p re j e l za jugozahodne vetrove preveč moče. To j e posledica uč inkovanja hladnega zraka s severa, k i j e v noči med 12. in 13. f e b r u a r j e m preplavil večino Slovenije in zapolnil kotl ine (tabela 2), zaradi česar j e bilo v Panonskem obrobju pre- k in jeno grezanje toplega zraka, k i je pr i teka l preko krašk ih planot. Namesto grezanja j e prišlo do njegovega ponovnega dviganja nad hladnim polarnoarktičnim zrakom. Tako j e ta dan pre je la padavine vsa Slovenija. Cim bo l j se pribli- žujemo vdornemu področju (Prekmurje) , tem večja je relativna množina padavin. Ako bi imeli zgolj JZ s t ru j an j e , bi bilo vse Pa- nonsko obrobje ostalo suho, tako pa j e večina Šta jerske in Prek- m u r j a p re je la od 15 do 25 mm. Relief pr ide v doka j šn j i meri do izraza, s a j smemo kot orografsko posledico smatrat i s topnjevane padavine nad Pohor jem, Bohor jem in da l je proti severovzhodu do Hrvatske. Dolina Krke in Bela k r a j i n a sta pre je l i pod 10mm pa- davin. Kot že omenjeno je to posledica oddaljenosti od vdornega področja hladnega zraka, zaradi česar so se tu začele intenzivne padavine kasneje . To p o t r j u j e tudi razpored padavin v naslednj ih dveh dneh, ko je bila zapolnitev Slovenije s hladnim severovzhod- Tabela 2 12. f e b r u a r ob 7. u r i 14. u r i 21. ur i 13. f e b r u a r ob 7. u r i 14. ur i 21. u r i Rakičan . . . . 5,0 8,0 — 0,2 L j u b l j a n a . . . 2,8 3,9 2,5 Postojna . . . . 4,6 5,6 5,5 — 2,2 — 1,0 — 2,6 — 1,2 — 1,2 — 1,6 4,6 — 3,2 — 2,8 nikom zakl jučena in j e vse vzhodno obrobje pre je lo enake množine padavin. Spremenjena je slika o razporedbi padavin, določneje snega, iudi naslednjega dne (K 3), 13. f eb rua r j a . Bistvena razlika j e v sle- dečem: dne 12. f e b r u a r j a pr ide jo orografsko pogojene padavine do popolnega izraza, sa j dobimo ekstremne množine le v ozkem pasu glavnih kraških planot. Zrak j e bil še v doka j šn j i meri stabilen in b rž ko j e prešel orografsko prepreko, j e že pričel padati, tako da j e pas intenzivnih padavin izrazito ozek. Ostala Slovenija ne kaže nikakega s topnjevanja . Naslednjega dne j e glavna bar ie ra mnogo m a n j opazna, pač pa je očitno postopno popuščanje padavin proti vzhodu, tako da potekajo izohiete v glavnem meridionalno. Sku- ša jmo na j t i utemelj i tev za obe spremembi! Ob prodoru s severa j e hladni zrak zapolnil vse kotline in prešel tudi glavno bariero na zahodu. Južni oziroma jugozahodni veter, ki s t ru j i nad Slovenijo, skoro ne pride v dotik z reliefom, ki j e podobno jezerskemu dnu, pod hladnim zrakom, iz katerega gledajo le na jv i š j e vzpetine, k i sili jo zrak k intenzivnejšemu dvigu, kot pa j e na drsni ploskvi. Zato be lež i jo ti predeli še vedno več padavin od svoje okolice. D a j e mogel hladni zrak iz L j u b l j a n s k e kotline na Jadran, zato se j e moral dvigniti do višine p reg ra je in to v širokem pasu, ne šele t ik pred oviro. Tabela 3 nam to po t r j u j e . Podčrtat i pa j e treba, da moramo podatke višinskih pos ta j o spremembi tempera ture jemat i z veliko opreznostjo Ficker (15) je namreč že pred 30 leti opozoril na dejstvo, da pride v višinah do padca temperatur že mnogo poprej , kot pa j e prešla višinsko po- s ta jo hladna fronta. Po Koschmiederju (16) bi znižanje temperature morali pripisati ohladitvi toplega zraka, ki se ob pr ibl iževanju hladne fronte dviga in pr i tem ohlaja . Svojo trdi tev j e tudi mate- matično utemelji l . Dinies (17) j e skušal na j t i u temelj i tev v različni hitrosti vetrov pri tleh in v višini, zaradi česar hladni zrak v višini Ta- Ime p o s t a j e Sv. Križ Pos to jna Da tum 7. ur i 14. u r i 21. u r i 7. u r i 14. u r i 21. uri 12. temp. 0.2 1,8 1,8 4,6 5,6 5,5 II. vet. SV 3 Z 3 SV 4 J J Z 3 J J Z 4 J J Z 3 13. II. temp. — 4,6 — 4,8 — 6,0 4,6 — 3,2 — 3,2 II. vet. Z 5 Z 3 Z 3 J J Z 3 SV 6 SV 6 14. temp. — 6,8 — 5,0 — 5,4 — 3,7 — 3,8 — 4,4 II. vet. Z 3 V 4 SV 5 SV 6 SV 6 SV 6 bo l j in bo l j prehi teva onega v spodnjih plasteh. Leta 1937 pa sta J. Bjerknes (18) in Palmen pokazala, da ohladitev v višini in pred prihodom hladne f ron te ni posledica preh i tevanja polarnega zraka, temveč hladnega tropskega zraka, ki j e v zvezi s ciklonalno cirku- lacijo prodrl v velikih višinah daleč proti polu, pri čemer se je zaradi izžarevanja močno ohladi, tako da ima ob svoji vrnitvi v zmerne širine mnogo niž je tempera ture kot pa zrak v spodnj ih plasteh toplega sektor ja , nad kater im s t ru j i . Iz vsega navedenega sledi, da temperaturnih sprememb ne smemo smatrati kot zadosten dokaz o prehodu hladne fronte. Upo- števati moramo še druge elemente, kot na primer veter, vlažnost in pritisk. Pr i vetru pa j e zopet važno, kako leži postaja, oziroma v koliki meri j e s t r u j e n j e prostega ozračja deformirano zaradi lokalnih činiteljev. Posta je na pobočju dado le redko uporabne podatke. To trditev nam podpro podatki postaje Sv. Križ nad Jese- nicami. Če pr imer jamo opazovanja o ve t ru in temperatur i dne 12. in 13. f e b r u a r j a ne inajdemo nikake zveze med spremembami tem- pera ture in smeri vetra. Boljši so podatki ostalih t reh postaj . Jezersko ima v noči med 12. in 13. spremembo vetra, vendar v drugi smeri, kot bi pričakovali z ozirom na padec temperature, nerazum- l j iva j e tudi tišina na Krvavcu (13. f e b r u a r j a ob 14. uri). Vse te navidezno nasprotujoče si podatke moramo smatrati za posledico mikrokli inatskih učinkov k r a j e v n e lege. Na veter kot glavni dokaz, da j e prišlo do izmenjave zračne gmote, se lahko opremo predvsem pri podatkih z višinskih postaj , ki leže na izoliranem vrhu. Take postaje pa v svobodni Sloveniji nimamo nobene. Zato so pr ik l jučeni še podatki višinskega observatori ja na Dobraču. Sprememba v vetru in temperatur i j e jasen dokaz, da j e prodrl dne 13. f eb rua r j a hladni zrak že preko višine 2000 m. Ker se s temi podatki u j e m a j o tudi m e r j e n j a na Krvavcu in j e na obeh posta jah prišlo do prodora od vzhoda (isto vel ja tudi za SonnbMck, 3106 m, vendar šele dan kas- bela 3 Jezersko Krvavec Dobrač 7. u r i 14. u r i 21. u r i 7. ur i 14. u r i 21. u r i 7. u r i 14. ur i 21. u r i 3,3 3,8 3,9 — 3,8 — 3,7 — 2,8 — 8,0 — 6,0 - 6 , 0 J V 5 J V 6 J V 4 SSZ 6 SSZ 3 SSZ 3 Z 6 Z 9 JZ6 — 0,6 — 3,7 — 4,7 - 5 , 6 — 7,1 — 8,5 — —1,0 — 8,0 Z 3 VSV1 c V 4 c S 2 — V4 V 5 — 4,6 — 4,7 — 4,6 — 7,8 — 7,7 — 9,1 — 12,0 — 11 — ssv V 2 SV 1 V 3 I V I SV 2 S 5 • S 5 — neje), j e trditev, po kateri n a j bi hladni zrak zajel vso Slovenijo tudi v višinah, dovol j podkrepl jena . Toplemu zraku ni bilo do- voljeno po prehodu zahodnih vzpetosti nikako grezanje in pas intenzivnih padavin j e segal daleč proti vzhodu. To moramo zakl ju- čiti tudi iz dejstva, da je dobila velika večina Slovenije nad 20 mm padavin. Čelo hladnega zraka se j e tore j nad Slovenijo nižalo proti j ugu in jugozahodu. Vendar j e moral biti naklonski kot na vzhodu, nad Panonskim obrobjem manjši , zaradi česar so bile padavine tudi šibkejše. Relief, ki ima v tem predelu slemenitev Z—V, se j e v površini hladnega zraka zrcalil kot šibki valovi in na nj ihovi čelni strani j e prišlo do izrazitejšega dviganja in izce janja (Pohorje— Bohor). Razporedba padavin dne 13. nam kaže še to posebnost, da imajo Jul i jc i zopet m a n j padavin od krašk ih planot. Z zavetno lego te skupine si moremo le deloma pomagati ( s t ru jan je na 500 mb ploskvi), s fenom pa sploh ne. Vzrok j e isti kot dne 12. f eb rua r j a , t o r e j v s t r u j e n j u spodnjih plasti. Pod vplivom sekundarne depresi je nas p rep lav l j a jo v spodnj ih plasteh izrazito južni vetrovi, predel našili glavnih vršace v pa j e molil izven te cirkulacije, tako da je na nj ih odlagal svojo močo ne tropski, temveč m a n j vlažni polarnotropski zrak. Tak j e zakl juček na osnovi s t ru j en j , k i j ih kažeta 850 in 700 mb ploskev in pa podatki višinskega observator i ja na Dobraču. Velika vlažnost južnega zraka se kaže tudi v dejs tvu, da j e celo nizki Tržaški Kras p re je l več padavin kot pa naše na jv i š j e vzpetosti. Naslednjega dne (14. febr.) izgubi ka r t a izohiet (K 4) p r e j š n j o homogenost. Ni več izrazitega središča na jugozahodu in tudi ni več tako velikih neprek in jen ih ploskev z enako množino padavin. Maksimalno množino p r e j m e j o sicer tudi ta dan nekatere pos ta je na kraških planotah, toda n j ih območje j e ozko, medtem ko imamo v Jul i j skih Alpah večjo ploskev s padavinami preko 70 mm. Zato moramo k l j u b izostalim ekstremnim množinam iskati težišče pa- davin v naših na jv i š j ih vzpetostih. In vzrok? Na 500mb ploskvi j e že 13. f e b r u a r j a prešel zahodnik v jugozahodnik, naslednjega dne pa j e južna komponenta celo že močnejša kot na 700 mb ploskvi. Kadar ima višja plast v razmer ju z nižjo odklon na levo, pomeni to p r i t ekan je hladnega zraka v višini in labilizacijo nižje plasti (19). V našem slučaju pomeni to sledeče: ob stiku z gorsko oviro se zrak ni dvigal le prisil jeno, ampak j e prišlo zaradi labilne atmosfere do spontanega dviga in intenziviranih padavin v vsem območju Jul i jskih Alp, to re j tudi nj ihovih najviš j ih predelov. Po- sledica istega pojava, napredujoče, stopnjeviane labilizacije, k i se j e začela že 13., se pokaže tudi nad ostalo s rednjo Slovenijo, s a j j e nad 50 mm padavin pre je l ta dan ves svet do zahodnih obronkov Po- savskega hibovja in Kočevskega Roga, povečale pa so se v primeri z onimi p re j šn jega dne še preko te meje. Panonsko obrobje kaže man j še spremembe. Enotnost padavinske kar te tega dne kvar i ta dve izjemi. Prvo predstavl ja ta kl ina šibkih padavin nad škof je loško- PADAVIM5KA KARTA M13ooooo H februarja 1952. Cerk l j ansk im hr ibovjem in nad Postojnskimi vrati , drugo pa re la- tivno zmanjšan je padavin (absolutna množina j e ostala neizpre- menjena) pred kraškimi planotami. Obe pasaži se na kar tah izohiet, dnevnih kot srednj ih, pogosto pojavl ja ta , zlasti druga. Tolmačenje j e enostavno: bar ie ra j e tu znižana, zaradi česar j e zmanjšan vzpon in seveda tudi izce janje moče. Svet jugozahodno od kraških planot pa j e p re je l zato relativno m a n j padavin, ker so se v tem prede lu končale popre j kot v osrednj i Sloveniji. Razporedba padavin dne 15. f e b r u a r j a (K 5) je posledica b i - stveno spremenjene sinoptične situacije. Genovska depresi ja se j e pomaknila preko s r edn je I ta l i je na s rednj i Jadran in od tu v Pa- nonsko nižino, k j e r j e bilo že popre j š ibkejše jedro. Njena topla f ronta j e zalagala s snegom le severovzhodno Slovenijo, medtem ko j e za večino Slovenije bila že preveč oddaljena. Padavinski dnevi v sredi f eb rua r j a p reds tav l j a jo zakl jučeno enoto; zato bi bil opis razporedbe padavin nepopoln, ako bi ga omeji l i le na opis posameznih padavinskih dni, brez pr ikaza su- marne razporedbe. Celotne množine padavin in n j i h razporeditev ponaza r j a kar ta 6. Bežen pogled zadošča, da se izluščijo nasprot ja v primeri s tem, k a r smo pričakovali, če smo v duhu upoštevali glavne padavinske dneve, to j e 13. in 14. februar . Orografske prepreke pr idejo n a skupni kar t i močno do izraza, mnogo močneje kot na ka r tah ome- njen ih dni. Temu so vzrok ozki pasovi intenzivnih orografskih p a - davin dne 12. f eb rua r j a . V skladu z razporedbo padavin v glavnih dveh dneh ima tudi skupna ka r ta postopno nižanje proti vzhodu in severovzhodu, le Goričko in Ravensko nimata takih padavin, kot smo j ih pričakovali. Vzrok temu so padavine dne 15. f eb rua r j a . Omejene so bile z upoštevanja vrednimi množinami le na Slovenske gorice in P r e k m u r j e in le zato j e pas minimalnih padavin vzdolž severovzhodne Slovenje prekin jen . Orografski moment izgine na vzhodu (Pohorje, Bohor, Kum) pač zato, ker so bili ti predeli, razen prvega dne, pod nivojem hladnega zraka, tako da relief ni mogel igrati vidne vloge. Glede oblike padavin bi bilo omeniti sledeče: začele so se v obliki p ršen ja ali šibkega dežja, deloma 11. f eb rua r j a , v glavnem pa naslednjega dne. P r i t ekan je polarnoarktičnega zraka s severo- vzhoda pa je povzročilo prehod dežja v sneg. Sprememba se j e pričela v P r e k m u r j u ; ker pa se j e izvršila v noči med 12. in 13. fe- b r u a r j e m , prehoda ni mogoče časovno spremljat i . Zgolj v ilustracijo« n a j služijo sledeči podatki o začetku sneženja : Maribor . . ob 21.30 Cel je . . . ob 0.35 L jub l j ana . ob 2,50 Novo mesto . ob 5.10 Postojna . . ob 7.50 Ajdovščina . ob 9.00 Nato j e zgolj snežilo do 15. f eb rua r j a , ko j e bila zakl jučena pada- vinska doba. Le Pr imorska in Goriška sta še dvakra t menja l i obliko padavin. V noči med 13. in 14. f e b r u a r j e m j e temperatura zopet na- rasla, v Ajdovščini na pr imer od — 0,2° C ob 13. ur i dne 13. f e b r u a r j a na + 3,6° C ob 1. uri dne 14. f eb rua r j a . Temperaturni skok j e imel za posledico dež, ki je padal v Ajdovščini od polnoči do 2.30. Vzrok moramo iskati v va lovanju retrogradne tople fronte. Ker se j e gibala temperatura okoli 0° C, na nekoliko višjem Tržaškem Krasu pa sploh pod 0° C, so kapl j ice sproti zmrzovale in žled j e že 13. f e b r u a r j a povzročil loml jen je vej , katastrofalne pa so bile po- sledice dne 14. in 15. f eb rua r j a . Zaradi žleda odebelele veje so omo- gočale večjo ploskev novemu snegu in, ko j e pritisnila še bu r j a , j e bila nesreča popolna. Prizadeti so bili tako gozdovi kot sadovnjaki . Od gozdnega d rev ja so bili prizadeti predvsem borovci, medtem ko j e bila škoda na hrastih manjša . V nekater ih predelih so bili gozdovi popolnoma uničeni. Nič bo l j e ni bilo v sadovnjakih. Obseg ka ta- strofe karak te r iz i ra jo sledeče številke: v p r e j š n j e m Postojnskem in Sežanskem okra ju , ki j u j e žled n a j b o l j prizadel, j e bilo okoli 600.000 dreves, to re j približno 8 %> vsega sadnega d r e v j a v Sloveniji . Od tega j e bilo 180.000 povsem uničenih, n e k a j m a n j od polovice pa hudo poškodovanih. Nepoškodovanih dreves sploh ni bilo (20). Pas, k j e r j e povzročil žled v gozdeh in sadovnjakih na jveč j e opustošenje, se vleče od Vrem do Divače, nato je p rek in jen do Kobje glave, od tu da l j e pa za jame ves zahodni del planote. Naj teže j e bilo okoli Škrbine. Zaradi višjih temperatur Goriška ni bila toliko prizadeta, pač pa severni rob Vipavske doline in tudi Brdom ni bilo prizaneseno. Snežilo j e po vsej Sloveniji, tudi v Kopru. Razumlj ivo pa je , da j e bilo snega na Primorskem in Goriškem mnogo manj , sa j sta v nizkem svetu padala dež in sneg istočasno. O tem nas prepr iča jo podatki o snegu dne 15. f e b r u a r j a : Ilirska Bistrica 30 cm, Lože pri Vipavi 6 cm, Solkan 7 cm, Sežana 15 cm, Vipolže 14 cm, Temnica 8 cm. Snežna odeja se zato ni mogla držati v teh predelih in ob koncu f e b r u a r j a imamo nad Tržaškim Krasom le še redke zaplate snega. Kra tka oznaka padavinskih dni sredi f e b r u a r j a 1952 je sledeča: Po prehodni poplavi južne polovice Evrope s t ropskim zrakom 10., 11. in 12. f e b r u a r j a j e zaje l zahodno Evropo vdor polarnoarktič- nega zraka s severa. Višinska bar ična dolina seže globoko v Sredo- zemlje, k j e r se v labilnem ozračju razvi je zelo akt ivna genovska depresi ja . V dneh 13. in 14. f e b r u a r j a je os višinske barične doline, potekajoče v meridionalni smeri, le malo menja la lego z neznatnm premikom proti vzhodu in to j e glavni vzrok, da je stagnirala tudi genovska depresi ja. Slovenijo j e zaje l val naj intenzivnejš ih pa- davin, ker j e prišlo do stika treh bistveno različnih zračnih gmot. Pr i tleh nas j e preplavil polarnoarkt ični zrak, k i je vdiral v Sredn jo Evropo v za led ju baltiške depresi je s severa, v višini pa je s t ru j i l polarnotropski in mari t imni tropski zrak. Ker j e pr ipadal višinski barični dolini in j e bila Slovenija na n j en i čelni strani, j e p r iha ja l od jugozahoda, k a r j e običajna smer, iz katere dobivamo glavno močo v vseh letnih časih. Genovska depres i ja pa j e vkl juči la konti- nentalni tropski zrak iz Afr ike , vendar maksimalno ovlažen zaradi prehoda preko Sredozemskega mor ja . Labiliziran zaradi naglega dviganja nad polarnoarkt ičnim zrakom, ki j e pokrival vso Slovenijo pri tleh, in da l je zaradi relativno hladnega polarnotropskega in marit imnega tropskega zraka nad njim, j e prav ta zrak bistveno pripomogel do tolike moče. Padavine so imele obliko snega, le niž j i predeli Jadranskega obrobja so imeli mestoma istočasno dež s snegom, deloma pa j e tudi zgolj deževalo. Žled, ki j e pr i tem nastal, j e težko prizadel gozdove in sadovnjake. Na jveč padavin je bilo 14. f eb rua r j a , s a j j e ta dan pre je la nad 50 mm moče več kot polovica Slovenije, zelo širok pa j e tudi pas v gorskem svetu, k j e r j e padlo preko 70 mm. V dneh od 11. do 15. fe- b r u a r j a j e padlo na jugozahodni gorski p r eg ra j i mestoma nad 250 mm; n a j m a n j moče j e bilo v Panonskem obrobju , k j e r se j e gibala množina med 40 in 60 mm. Medtem ko j e v ostali Sloveniji nastopilo 15. f e b r u a r j a večidel že v j u t r a n j i h u rah vedro vreme, j e na sk ra jnem severovzhodu še da l j e močno snežilo; kot omenjeno, se j e iz višinske doline razvil nad Evropo samostojen ciklon in pod vplivom njegove c i rkulaci je se je padavinsko področje oddal j i lo proti severu (prodor hladnega zraka z jugozahoda) in se nato za- držalo na severovzhodu Panonske nižine. Zato j e P r e k m u r j e in enako tudi področje Slov. goric preje lo več padavin kot ostalo naše Panonsko obrobje. Sp remin jan j e snežne odeje V zimi 1951/52 j e dosegla snežna odeja v vsej Sloveniji svoje ekstremne vrednosti, tako v pogledu površine kot debeline, dne 15. f e b r u a r j a 1952. Izredne padavine v sredi f e b r u a r j a so bistveno pripomogle k n jen i debelini, medtem ko so na površino le malo vplivale, pač zato, ker j e bila Slovenija že pred snegom, ki j e za- padel sredi f eb rua r j a , pod s t rn jeno snežno odejo. Glavni padavinski dnevi v zimi 1951—52 so bili: 3., 4., 26. in 28. december 1951, 3., 10., 18., 25., 27. in 31. j a n u a r in 1. ter 12., 13. in 14. februar 1952. V visoko- gorskem svetu so vsi ti dnevi prispevali k maksimalni debelini odeje, ki j e bila dosežena ob zak l jučku glavnih padavinskih dni sredi fe- b r u a r j a . Čim niže pa gremo, tem večja je ver jetnost , da snežna odeja v vmesnih suhih dneh skopni, zaradi česar so le poslednji dnevi pri- pomogli k ekstremni debelosti snežne odeje sredi f eb rua r j a . To poglavje nas seznanja s sp remin jan jem snežne odeje, pr i čemer pa niso upoštevani posamezni padavinski dnevi. Ker doživlja odeja v prvih dneh po novo zapadlem snegu močne spremembe in, ker j e bilo padavinskih dni mnogo, opis snežne odeje ni vezan na 16* 243 spremembe, k i so nastale po vsakem sneženju, temveč na sredo in konec vsakega meseca. V decembru mesecu, v sa j do zadnj ih dni, ni mogoče govoriti o s t rn jen i snežni odeji . Sneg, ki je padal dne 3. in 4., j e sicer pobelil dobršen del Slovenije, obdržati pa se ni mogel. Ako si ogledamo po- vršine, ki so bile pod snegom sredi meseca, vidimo, da so omejene le na ozek pas na jv iš j ih predelov Jul i jskih Alp. š i rše območje j e odeja dobila konec meseca po izdatnih pa- davinah 26. in 28. decembra. Situacija ob koncu leta nam pokaže sledeče s tanje : s t rn jeno odejo preds tavl ja ta Trnovska planota skupno z Banjško planoto in Idr i j skim hr ibovjem v legah nad 550 m. Ta dvignjeni svet j e nekakšna stopnica do naslednjega s t rnjenega pasu odeje, ki sega od Risn jaka na severozahod v na jv i š j e predele Južnih apneniških Alp. Vsa L jub l j anska kotl ina j e izven snega, p rav tako Dolenjska , razen glavnih planot. Brez snega j e večji del Posavskega hr ibovja . Severni del pa j e v s t rn jenem pasu snežne odeje, k i v k l j u č u j e vse Karavanke, Kamniške Alpe, da l je še Cel jsko kotlino, vendar ne povsod: od vzhodnih obronkov Konjiške gore pride na vzhodne obronke Pohor ja in v k l j u č u j e še Kozjak in na j zahodne jši del Slovenskih goric. Južni obronki Kamniških Alp in Karavank so imeli mejo snega med 600 in 700m, medtem ko j e bila na Štejerskem nižja, vsaj konec meseca, sa j ima še Cel je sneg. V j a n u a r j u j e snežna odeja močneje kolebala, vendar j e velika večina Slovenije imela snežno odejo nad 20 dni v mesecu. Ako zač- nemo na severovzhodu, vidimo, da j e P r e k m u r j e že sredi meseca brez odeje, ki j e izginila k l j u b ponovnemu snegu dne 9. j a n u a r j a . Drži se še okoli Srednje Bistrice, odtod sega pas nesklenjene snežne ode j e p reko dela Slovenskih goric v Dravsko polje. Ostala Štajerska j e sredi meseca pod snegom, z izjemo srednjega pasu Posavskega hr ibovja . Tudi Kum z Jatno in še hr ibovje vzhodno od tod so bili beli. L jub l j anska kotlina j e z izjemo na j južne j šega dela, enako kot oklepajoči j o s rednjegorski in visokogorski svet, pod snegom, Do- len j ska s Krškim poljem pa svet ob Sotli so brez snega. Pod snegom so nada l j e na jv i š j e kraške planote. Po dolini Soče sega sneg navzdol do Kobarida. Izdatne padavine v drugi polovici meseca, 18., 25. in 27. j a n u a r j a , so bile vzrok, da je ob koncu j a n u a r j a bila malone vsa Slovenija pod snegom. Izjemo predstavl ja ta dolini Vipave in Reke, medtem ko j e dvignjeni svet, ki j u loči od mor ja , tudi pod snegom. V f e b r u a r j u se meja ni bistveno spreminjala . Zaradi padavin due 31. j a n u a r j a in 1. f e b r u a r j a ter sredi meseca, ko je snežilo prav do mor ja , j e snežna odeja pridobila le na debelini. Maksimalno debelino j e snežna odeja dosegla dne 15. f eb rua r j a , v P r e k m u r j u dne 18. f eb rua r j a . Poglejmo, k a j nam pove priložena ka r ta 7! Najdebe l j ša ugotovljena odeja je v Jul i jskih Alpah in to nad 3 m: nad 2,5 m imajo poleg Jul i jskih Alp, zahodne Karavanke. Ves ostali višji del na severozahodu, to j e visoke kraške planote, kot K 7 Snežnik in Trnovski gozd, da l je Škof je loško-Cerkl jansko gričevje, vzhodne Karavanke in Kamniške planine, ima debelino snega od 1,5 do 2 m. Pod 1 m j e imela Dolenjska, in sicer severozahodno od Črmošnj ic ter večina Š ta je rske razen vzhodnega obrobja, ki je imelo, enako kot Panonsko obrobje južno do Save, pod 75 cm snega. Komentar j e skoro nepotreben. Goste izoneve na jugozahodnem pobočju glavnih kraških planot kažejo na ostro nasprot je med medi- ficirano kontinentalno klimo Sredn je Evrope in klimo jadranske obale. V naspro t ju z ostro mejo na zahodu, imamo na vzhodu po- časen prehod v območje panonskega kl imatskega predela. Da izka- z u j e j o Juli jci debelejšo odejo od glavnih kraških planot, ki so pre jemale več padavin, gre na račun višje lege in s tem v zvezi n iž j ih temperatur , zaradi česar snežna odeja, ki se j e nabirala še iz p re j šn jega leta ob južnih vetrovih, ni kopnela v enaki meri kot na 1000 m nižj ih kraških planotah. Nad 2 m debela plast snega v visokogorskem svetu ni redkost — leta 1951 j e bilo v marcu mesecu nad 4 m snega — v nizkem svetu nad 1,5 m, to pa j e doslej neregistr i rana množina in tudi stoletna opazovanja v L jub l j an i n imajo Omenjene niti približno t ako visoke številke. Vzrok j e v dejstvu, da so preplavl ja le Evropo v zimi 1951 do 1952 hladnejše gmote, zaradi česar smo imeli padavine v obliki snega tudi v na jn iž j ih predelih, medtem ko j e leto poprej , kot tudi sicer, bi l velik del v obliki dežja, snežilo pa j e intenzivno šele v višini okoli 1000 m. Podobno kot smo si ogledali n ihan je snežne odeje, preden j e dosegla svoj maksimum, si oglejmo še n jeno umikan je (K 8)! In kot se pr i n a s t a j a n j u odeje nismo ozirali za zakasnele snežne valove v marcu in aprilu, prav tako j ih ne bomo upoštevali v tem, drugem delu o snežni odeji . V poštev pride izg in jan je tistega pokrivača, k i j e nastal v drugi dekadi f eb rua r j a . Preden pogledamo na kar to o umikan ju snežne odeje, nam je že prav lahko predvidevati , kako bodo potekale v glavnih obrisih izohrone. To lahko pred- vidimo spričo dejstva, da so pri umikan ju pozitivni prav tisti fak- tor j i , k i so bili ob n a s t a j a n j u odeje negativni. Ker vemo, da narašča z absolutno višino tudi množina padavin, na drugi strani pa, da povzroča padan je tempera ture povečanje padavin — ne v obliki dežja , ampak v obliki snega — pač ni bilo težko predvidevati , da se bo sneg umikal od na jn iž j ih in naj tople jš ih predelov proti visoko- gorskemu svetu. V osnovnih potezah mora jo t eda j potekati izohrone vzporedno izonevam. Relief p r iha j a do izraza v grobih obrisih glavnih geografskih enot. Od orografskih preprek v predel sever- nega Jadrana ni prehoda, temveč imamo skok, prav tako kot je skok v rel iefu iz doline Vipave in Reke v visoke kraške planote. Proti vzhodu j e n ižanje v Panonski predel postopno, enako reliefu, in umik snežne odeje j e tu lahko zasledovati, s a j preds tavl ja časovni razmak 7 dni dovolj široke pasove. K 8 Taka j e slika v glavnih obrisih. Ko pa preidemo v podrob- nejše pre t resanje , že naletimo na izjemo. Bela k ra j ina , k i j e p re je la približno enako količino snega kot P rekmur j e , j e izgubila snežno odejo do 7. marca, to j e približno 10 dni poprej , nekater i k r a j i pa so bili brez snega že v začetku meseca. Vzrok temu so nižje tem- perature , ki j ih izkazuje P r e k m u r j e v zimskih mesecih, n j ih ute- mel j i tev pa j e dvojna : prvič vemo, da pri teka po dolini Mure hladen zrak iz više ležečih alpskih predelov. Drugo utemelj i tev nam suge- r i r a jo višinske kar te za omenjene dneve. Na treh glavnih izobdrnih ploskvah imamo sever, ka r i zk l juču je vsako kombinaci jo v zvezi z južnim fenorn. V naspro t ju z višinskim s t r u j a n j e m (sever) imamo v Beli k r a j i n i južne prizemne vetrove (Vinomer). To nasprot je v smereh j e posledica pris i l jenega spuščanja zraka, ki na svoji poti proti j ugu zadene na dinarsko zapreko. Ker imamo v anticiklonu spuščanje in ne dviganje , se bo zrak, ki zadene na pobočje, pri- si l jeno spuščal in se pri tem tudi segreval. N e k a j podatkov o temperaturnih pr i l ikah: od 26. f e b r u a r j a do 2. marca j e znašala povprečna s redn ja dnevna temperatura v Murski Soboti 1,6° C, v Črnoml ju pa 3,7° C. V omenjenih dneh se j e znižala odeja v Črnoml ju od 31 na 0 cm, v Murski Soboti pa od 34 do 7 cm. Istočasno kot Bela k r a j i n a j e izgubilo snežno odejo tudi Krško po l je in vzhodni del Mirenske doline, kar povsem ustreza minimalni debe- lini snežne odeje, ki v tem pasu ni dosegla niti 50 cm. Za naslednj i pas, ki se j e oprostil snega do srede marca, bi bilo omeniti, da relief v drobnem še ne pride do izraza, kot zanimivost pa n a j bo podčrtana skladnost te izohrone s potekom izohiete 60 mm na ka r t i sumarnih padavin za dneve od 11. do 15. f eb rua r j a . Večjo prilagoditev rel iefu kaže naslednja izohrona (22. marca); oklepa Pohor je s Kozjakom in se prilepi na vzhodna pobočja Karavank in Kamniških planin. Na Dolenjskem se nasloni na Malo goro, na jugozahodni strani pa poteka po pobočjih na jv i š j ih dinar- skih planot. Konec meseca imamo s t rnjeno odejo le še v visoko- gorskem svetu in na glavnih kraških planotah. Z izjemo pasu pred omenjenimi kraškimi planotami se j e začela neprek in jena snežna odeja nad Slovenijo 18. j a n u a r j a , tako da lahko računamo, da j e t r a j a la dva meseca. Izredno debela snežna odeja je predstavl ja la dolgo časa nevar- nost poplav, ki bi morale nastopiti, brž ko bi prišlo do dal jše odjuge. Stabilizacija anticiklonalnega vremena, ki j e nastopila po zakl ju- čeni padavinski periodi sredi f eb rua r j a , pa j e povzročila le počasno n ižanje snežne odeje, pr i čemer večji del moče ver je tno ni proniknil v zemljo, temveč j e izhlapel. Zaključek Sredi februar ja 1952 je prejela Slovenija izredno izdatne snežne pada- vine. Skupna višina snega, ki je padel v dneh od 11. do 15. f eb rua r j a , je v goratem svetu prešla celo 250 cm, v Ljubl jani pa 125 cm. Izdatne padavine more prinesti le jugozahodno strujenje, ki je posle- dica prodora hladnega zraka nad zapadno Evropo in preko nje v zahodni del Sredozemskega morja. Taka je bila tudi barična situacija v obravna- vanem primeru. Na polarni f ront i se stvori močna severoitalska depresi ja . V zvezi z vdorom hladnega zraka v zahodno Sredozemlje je nastanek doline nizkega pritiska in na njeni čelni strani vejejo jugozahodni vetrovi, ki so za naše predele glavni vir moče. Jugozahodnik je v spodnjih plasteh topel veter in le v zaključni fazi more predstavljati tudi prodor hladnega zraka. Zato imamo padavine v glavnem v obliki dežja. Take bi bile padavine tudi v obravnavnih dneh, da ni v zaledju baltiške depresije prodrl v naše predele s severa, preko Vzhodnih Alp, polarni zrak in so bile zaradi nizkih tem- peratur padavine v obliki snega. Padavine so se začele v naši jugozahodni gorski bar ier i (v noči med 11. in 12. f eb rua r j em) in od tu napredovale proti severovzhodu. P rod i ran je hlad- nega zraka iz Sredn je Evrope pa je povzročilo, da so se začele intenzivne padavine tudi v Prekmurju . Rezultat obeh izvornih področij, iz katerih so padavine napredovale, je bil zlasti viden v razporedbi padavin dne 13. febru- ar ja . Prekmurje je namreč dobilo štirikrat več padavin kot pa spodnja dolina Krke, ležeča daleč od obeh začetnih področij. To nasprotje v množini padavin je prestalo naslednjega dne, ko je polarni zrak s severa preplavil vso Slovenijo. Poplava hladnega zraka pa ni bila le vzrok za to, da so bile padavine v obliki snega in da so bile 12. fe- b r u a r j a izdatnejše na severu kot pa v območju Krke. Pod hladnim zrakom je prišel relief komaj do izraza, pa so zato bile padavine kot posledica poplave hladnega zraka mnogo bol j enakomerno razporejene kot sicer, ko pride na gorskih ovirah do dosti izrazitejšega izcejanja. S severa je torej preplavil Slovenijo polarni zirak, a v višinah je pri- tekal z jugozahoda, kot običajno, maritimni tropski in polarno tropski zrak. Nastanek močne severnoitalske depresije pa je vključil še kontinentalni tropski zrak z juga in jugovzhoda, ki se odlikuje s svojo veliko vlažnostjo, ki si jo nabere na poti čez Sredozemsko morje. Prisiljen k naglemu dviganju nad kraškimi planotami in labiliziran s hladnejšim jugozahodnikom v višini je bil prav kontinentalni tropski zrak glavni vir moče, ki je prišel zlasti do izraza v nižjih predelih, ki jih preplavlja že 12. in 13. februar ja in zaradi katerega so prejele več padavin kraške planote kot pa sicer višji alpski snežniki. Ker so imele Julijske Alpe debelo snežno odejo še od prejšnj ih pada- vinskih period, je bila odeja ob zaključku sneženja sredi februar ja v Ju- lijskih Alpah najdebelejša in sicer nad 3 m, medtem ko je v ostalem goratem svetu dosegla okoli 2 m. V zgornjem delu Ljubl janske kotline je dosegla preko 1,50 m, v dolini Mirne in na Krškem polju pa je bil njen minimum, sa j ni dosegla niti 0,5 m. Neprekinjena snežna odeja se je v velikem delu Slovenije začela ob koncu druge dekade januar ja , obdržala pa se je v drugo polovico marca. V večini Slovenije je torej t ra ja la blizu dva meseca, kar je redek primer. VIRI IN LITERATURA 1. S. P. H r o m o ? , Einfi ihrung in die synoptisclie Wetteranalyse. Wien 1940., str. 411. 2. B j e r k n e s V., On the dynamics of the circular vortex with appli- cation to the atmosphere and atmospheric vortex — and wave motions. Geof. Publ., Vol. II. No. 4, leto 1921. Citira Hromov, gl. I, str. 506. 3. P. R a e t h j e n , Zyklogenetische Probleme. Archiv f. Meteorologie, Wien 1929, str. 195. 4. F i c k e r H., Der Einflus der Alpen auf Fallgebiete des Luftdruckes und die Entstehung der Mittelmeerdepression. Met. Zeitschrift 37, str. 350—63. 5. R. S c h e r h a g , Neue Methoden der Wetteranalyse und Wetter- prognose; Berlin 1948, str. 213 in 214. 6. E. D i n i e s , Die Entstehung der Genuazyklone am 11. Februar 1938. Ann. Hyder. 66, leto 1938, str. 466—469. Citira: Hromov — gl. I, str. 411. 7. R. S c h e r h a g , Bemerkungen zur Divergenztheorie der Cyklonen. Met. Zs. 1936, 53; str. 84—90. 8. R. S c h e r h a g , glej pod 5. str. 214. 9. V. M a n o h i n , Temelji teoretične meteorologije. Ker mi -je tovariš dal svojo razpravo na razpolago še preden je prišla v javnost, se mu za izkazano uvidevnost iskreno zahvaljujem. 10. Glej pod 1. str. 413. 11. M. D a 11 a n t : Un effet de foehn, remarquable a Menton: La Mete- orologie 1950, str. 39—46. 12. R. B y e r s , General Meteorology, New York — London 1944. str. 480—500. 13. S c h i m z e G., Die Erkennung der tropospharischen Luftmassen aus ihren Einzelfeldern. Met. Zs. 1932. 49, 169—179. Vse oznake zračnih gmot so v tej razpravi vzete po njegovi klasifikaciji. 14. Glej I. str. 300. 15. F i c k e r H., Die Anderung des Wetters in den verschiedenen Ent- wioklungsstadien einer Depresion. Wiener SB. 131. I. 1922, 383—415. Citira: Hromov str. 346. 16. K o s c l i m i e d e r H., Dynamische Meteorologie; Moskva-Leningrad 1938, ruski prevod str. 127. 17. E. D i n i e s , Der Aufbau von Steig- und Fallgebieten. Wiss. Ab- handlungen des Reichsamtes fiir Wetterdienst. Bd. III. Nr. 3. 1937. Citira: Hromov str. 346. 18. B j e r k n e s J. und P a 1 m e n E., Investigations of Seleoted Euro-pean Cyclones by Means of Serial Ascents. Čase 4. Geof. Publ., Vol. XII.. No. 2, 1937. Citira: Hromov str. 346. 19. R. B y e r s , glej pod 12. str. 400—420. 20. Podatke je dal na razpolago Kmetijski znanst. inštitut (ing. Adamič). Opomba: Te podatke sem dobil v arhivu meteorološkega oddelka Uprave Hidrometeorološke službe Slovenije. Poudariti moramo, da so v goratem svetu zelo verjetne večje vrednosti. THE SNOWFALL IN SLOVENIA, FEBRUARY i i th_ i 5 th i 9 5 2 Summary In the middle of Feb rua ry 1952 exceptionally heavy snowfalls have occurred in Slovenia. The thickness of the snow that fell in the days from F e b r u a r y llth to Feb rua ry 15th exceeded even 250 cm in the mountainous region, and a t L jub l j ana 125 cm. In Slovenia abundan t precipitations may be brought only by winds f rom the south-west, caused by the inf lux of the cold a i r into the Western Europe and f rom this into the western part of the Mediterranean. Such was also the baric situation in our čase. On the polar front, that inundated the Western and Central Europe and the western Mediterranean, a s trong de- pression was formed in the north of Italy. In connection with the inf lux of the cold air into the western Mediterranean is the formation of the valley of low pressure, and on its f rontal side blow winds f rom the south- w est, that a r e in our a rea main source of the rainfal l . The south-west wind is in its lower strata a hot wind and it can only in its f inal phase represent a lso the inf lux of the cool air. The precipitations a re therefore mostly in the form of ram. Such would be also the precipitations during the discussed davs, were it not that in the hinter land of the earl ier depression the polar •air came into our a rea f rom the north, over the East Alps, and so, owing to its low temperatures , the precipitations came down in the form of snow. The precipitations began over our south-western mountain bar r ie r (during the night f rom F e b r u a r y 11th to 12th), and spread from thence towards the north-east. The advance of the cold air f rom Central Europe, however, caused that intensive precipitations began to fall also in Prek- m u r j e . The result of there being two areas, where the precipitations ori- g i n a l ^ began and f rom where they slowly spread, was especially visible in the distribution of the precipitations on Feb rua ry 131". Thus in the P r e k m u r j e there was snowfall which was four times heavier than in the lower valley of the river Krka, situated far away f rom the two original areas . This contrast in the quant i ty of precipitations disappeared the follow- ing day, when the polar air f rom the north prevailed over the whole of Slovenia. The inf lux of the cold air, however, was not onlv the reason that the precipitations came down in the form of snow and that on Februa ry 12th they were more abundan t in the north than in the Krka area. Under the cold air the relief was hardly of any import, and the precipitations were, a s a consequence of the prevail ing cold air, more uni formly distributed than usually, when they are delivered in a much larger degree along the moun- tains, these being obstacles to the a i r currents. Thus the whole of Slovenia was inundated with the polar air tha t came f rom the north, but high above there was stili an inf lux from the south- west, as usually, of the mari t ime tropic and polar tropic air. The formation of a strong depression over the nor th of Italy absorbed also the Continental tropic a i r f rom the south and south-east, which excels in its great humidity, t aken in during its passage over the Mediterranean. Forced to a quick upward motion above the Karstic plateaus and labilized in the height by a somewhat colder south-western wind, this Continental tropic air became the main source of the precipitations; this is above ali perceptible in the lower regions that a r e inundated by it a l ready on F e b r u a r y 12th a l l d I3th. Owing to this the Karstic plateaus have also more precipitations than the mountains in the Alips covered with snow, in spi te of the lat ter 's greater al t i tude. The snow cover which was in the Julian Alps a l r eady before that comparat ively thick because of the earl ier snowfalls, reached towards the end of this period, in the middle of February , its greatest thickness here, more than 3 m. In o ther mountainous regions of Slovenia it reached a thick- ness of about 2 m. In the lower par t of the L j u b l j a n a basin it reached 1,50 m, but in the valley of Mirna and in the Krka field, where there was the mini- mum snowfall, it did not reach even 0,50 m. In the largest par t of Slovenia this unin ter rupted snow cover began to melt during the second decade of January , nevertheless it remained such until the second half of the month of March. It thus remained in most par t of Slovenia for almost two months, vvhich is a ra re čase.