Ilustrirani Slovenec
Leto V    Teđenska priloga »Slovenca" (št.161( z dne 14. VII.1929
Štev. 28
Dr. Gregor Rošman
novi ljubljanski pomožni škof, ki bo danes posvečen. Ves slovenski narod najiskreneje pozdravlja novega nadpastirja, vrednega sodelavca in naslednika
vladilce Antona Bonaventure.
21s
Triumfalni nastop Orlovstva v Pragi
SIovensKl Orli si priborili pri međ-narođnih tekmah prvenstvo
Na »veknaclavske oi-lovske svečanosti v Prago je <m1šIo nad lOOO slo\-. Orlov in tudi jako mnogo «Iriigih Slovencev, ki so biLi prisrčno sprejeti. Dne 4. t. m. so se vr.šile tam tekme meildr/iivnc zve/e katoliških telovadcev, pri kateriJi je odnesla slovenska orlovska vrsta prvenstvo (drugo meisto Francija, tretje Češko-slova.^ka itd.), pri tekmah žensk so pa dosegle slov. Orlice drugo mesto (prvo mesto ima .\merikaj. Slovenpi smo 11« ta krasen uspeh naših Orlov lahko ponosni.
Slovenska orlovska vrsta
ki si je priborila dne 4. t. m. pri meddržavnih tekmah v Pragi prvenstvo. Od leve na desno stoje: Volčini, Ker-lu a v n e r, Varšek, Tomšič, Hvale (vodja vrste), Triler, Žele/nik, U 1 a g a in Jezeršek. Sijajno so odrezali naši Orli tu<li pri tekmah posameznikov, kajti Ker-mavne^r je odnesel prvo mesto (ml 220 dosegljivih točk 203-35), Ulaga pa drugo. Jako odlikovale so se tudi naše Orlice, kajti Pregljeva je dosegla pri tekniah IJosanieznih telovadk 3. mesto.
Nastop orlovskega naraščaja
ob priliki svetovaclavskih svečanosti v Pragi od 28. do 30. junija t. 1. Une 28. in 29. st) se vršile tekme, dne 30. junija pa velik sprevod in javna telovadba naraščaja. Zbralo se je te dni v Pragi nad 15.000 orlovskega naraščaja in njegov nastop je sijajno uspel. Vsa pričakovanja so pa prekosili nastopi članstva od 4. do T. juiija.
Naraščaji s kopji sv. Vac-lava v sprevodu 30. p. m. Na desni: Fanfaristi v sprevodu naraščaja Spodaj: Začetek sprevoda naraščaja Spodaj na desni: Ženski naraščaj na stadionu
219
»r. Janez Janžekovič
prvi Slovenoc, ki je proinoviial na njvi katoliški univerzi v Parizu (5. junija 1.1.) doktorja teologije.
S proslave Vidovega dne v Belgrađu
Fanfara konjenice kraljeve garde iia čelu liaradnega sjirevodii belgrajskc garnizije.
V umetnikovem ateljeju
.Vle<l imjiuKiarjeuejše mlade slovenske umetnike spada gotovo kipar Tine Kos, ki ga pozna že tudi širše občinstvo po njegovem uspelem spomeniku kralja Petra i. v Kranju, a v Rogaški Slatini bodo odkrili v kratkem njegov monumentalni spomenik padlim \ojakoni. Tudi naš list je prinesel že v lanskem letniku večjo serijo slik umetniko\ili del, ki vzbujajo povsod u|)ravičeno pozornost in priznanje. Lansko leto si je zgradil T.Kos na Dunajski cesti v Ljubljani lasten dom s prostornini ateljejem. Slika (na levi) nam kaže umetnika sredi množice osnutkov pri delu.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Na levi:
Kamniker Franz
IKilitik. rojen 1. 1870. v Radgoni, je služboval kot jirinunij v radgonski bolnici. IX) prevratu se je pa preselil v Gradec, kjer je 1928 umrl. Bil je voditelj Nemcev in nemškutarjev radgonskega okraja in je kot avstrijski ekspert pri mirovnih pogajanjih v Parizu dosegel, da je pripadla Radgona Avstriji.
Na desni:
Kavčič JaKob
teolog, rojen 1. 1862. pri Sv. 1'etru pri Radgoni. .Služboval je najprej kot kaplan po raznih štajerskih župnijah, nato pa kot veroučitelj na mariborski gimnaziji in tamošnjem učiteljišču šolskih sester. Umrl je 1. 1915. v Gradcu. Napisal je več razprav o simboliki v sv. pismu in liturgiko.
220
221
Slovenski film
 Film postaja velesila niodene dobe in sicer v vsakem [w-gtcdu: kulturnem, socialnem in goqjodarskem. Mnogo ljudi je že dandanes, katerim je film skoro najvažnejši vir zabave in pouka, zato postaja v zadnjih letih ravno film pole^ radija tudi najvažnejšo propagandno sredstvo. Glede na to ni čudno, če se je že pred večimi leti sprožila misel prenesti v film tudi najznačilnejše slovenske naravne lepote. Izvršenil je bilo že tudi par tozadevnih poizkusov, toda vzpričo velikih stroškov in dela, ki jih taka akcija zahteva, je vsakemu kmalu upadel po«um. šele laui se je tega z vso energijo lotil turistični klub »Skala« in sicer jako velikopotezno. Zbrala se je večja družba navdušenih in požrtvovalnih gospodov, sestoječa iz ].Kozaka kot nekakega režiserja, prof. Ravnika kot operaterja, E. Planinska kot vodje izdelovanja filma ter gg. Kajzelja, Drofenika in Čopa kot igralcev. Lotili so se dela takoj ter izgotovili že doslej približno 1500 m filma, ves
I bo pa obsegal blizu 2500 m in utegne biti končan že prihodnjo
' pomlad.
Namen tega slovenskega filma je izrazito propagandni in hoče pokazati tu- in inozemstvu sbvenske naravne lepote, zlasti alp.ske, v okviru teh pa tudi kulturno, gospodarsko in socialno življenje slovenskega ljudstva v dolinah in v gorah, naše plan-šarstvo in industrijo, mesta in vasiitd. Vsa snov je razdeljena na pet delov, in sicer: dolina, gozd, planšarstvo in alpinistika, flora in fauna ter letovišča. Vse to je povezano v zgodbo, ki opisuje meščana (Gornika). Ta se poda na Gorenjsko, kjer se sestane na Jesenicah z dijakom Klemenom iz Rateč. Oba skupaj gresta še po tretjega tovariša Robana, deU'ca iz tovarne na Savi, in vsi skupaj se podajo nato v naše Jidijske Alpe, obiščejo vse njih zanimivosti in lejKjte, doživljajo v planini vesele zgodbe in se vračajo skozi Bohinj na Bled, kjer » ločijo z željo, da se pozimi zopet snidejo kot smučarji.
Če pomislimo velikansko gospodarsko važnost, ki jo ima tujski promet za Slovenijo že danes, ni treta še posebe poudarjati ogromnega pomena, ki ga bo imeUa film za Slovenijo in ne moremo biti dovolj hvaležni požrtvovalnim gospodom, ki so se tako brez vsakega hrupa lotili te velite akcije. Res je, da so d<ii)ili zanjo že nekaj subvencije od razii'i korporacij, a če pomislimo na silne strošike, ki so s takim prevažnim kulturnim in gospodarskim podjetjem združeni, je še vse premalo. Naj bi našli čim vet razumevanja pri merodajnih činiteljih, da bo film končan čim prej in čim popolnejše.
Naša serija nam kaže nekaj,slik iz dosedanjega filma, ki nam iih te ljubeznivo prepustil vwja fihnanja, g. prof. J. Ravnik
222
Spodaj:
Ob lO letnici versajske mirovne pogodbe
so priredili Nemci povsod ogromne manifestacije proti mirovni pogodbi in proti tezi o nemški vojni krivdi, kar je napravilo v inozemstvu povsod jako neugoden vtis. Slika nam kaže tako zborovanje pred zgodovinsko stolnico v Kolnu.
Ob lO letnici velike proslave zmage
Dne 14. julija 1919, na dan svojega narodnega praznika, so priredili Francozi v Parizu velikansko slavnost zmage. Maršala Focli in j offre sta jezdila na čelu vseh zavezniških vojskovo<lij in oddelkov zavezniških armad v slavnostnem sprevodu po Parizu. Slika nam kaže ta sprevod na slavnostno okrašeni Avenue des Champes Elysées v Parizu.
Spodaj:
K ponesrečenemu španslcemu prelcooceansKe-
mu poletu
Dne 21. junij« so poleteli iz Cartagene proti Južni Ameriki trije španski letalci z aeroplanom »Nunianeia«. Ker je za njimi kmalu izginila vsaka sled, so uvedli hitro veliko rešilno akcijo in 29. junija jih je res srečno našla neka angleška vojna ladja v bližini Azorov, kjer so morali pristati letalci
na odprtem morju.
Spodaj :
Truplo prvega predsednika kitajske republike
in ustvaritelja modernega kitajskega nacionalističnega gibanja, Sun-jantsena, so pred kratkim prepeljali med velikanskimi slovesnostmi iz Pekinga v Nanking, kjer je bil položen v posebno zanj zgrajeno grobnico. Slika nam kaže spi'evod s truplom kitajskega narodnega junaka, v ozadju pa njegov novi mavzolej.
Vatikanski poštni nabiralniki
ki so jih uvedli obenem z lastno vatikansko poštno upravo takoj po izmenjavi ratifikacijskih listin late-ranske pogodbe.


223
Iz velikega pasijona
ki gu igrajo že nekaj sol>ot in nedelj z velikim uspehom na stadionu mladinskega doma na Kodeljevem pri Ljubljani: Veliki zbor eluhovnikov z Anoni in Knjfo.
Najtežji Kovač Jugoslavije
je netlvomno g. J. Zupane iz Rajhenburga. Star je 32 let in tehta celih 164 kg, a kljub svoji obilnosti jako priden in vesten obrtnik. (Foto Bavec, Rajhenburg.)
Najbolj priljubjleni zvočnik
naših radio-amaterjpv je postal »Bled«, ki ga je izdelala znana radio-tvrdka »Ingelen« po naročilu prodajalne naše jubljanske radio-oddajne po-postaje (Miklošičeva c. 5).
K današnji uganki: L^ganka sama nudi ključ za rešitev. Naj zadošča. Za pravi no rešitev se razpisujeta sledeči nagradi: I. Sa-viušek. Izpod Golice in Colar, Bob za mladi zob in 11. Sheehan, Nodlag.
Rešitev magičnega kvadrata v št. 24: Navdušen ugankar nam je sporočil, da ima magični kvadrat 7X" p« sistemu De la Mire 563,916.800 pravilnih rešitev; hkrati nam je poslal rešitev, ki jo priobčiijemo in ki ima Se to posebnost, da vsebuje še tri magične kvadrate, ki so centralno eden okoli drugega razporejeni in imajo vsote: I.magični kvadrat 23, II. magični kvadrat "3, IIL magični kvadrat 125 in zunanji z vsoto 175.
L nagrado je dobil Radovan, ki naj sporoči naslov, TL nagrado pa je dobil L. Skvarča, Gruž, Dalmacija.
Vseh je prispelo 56.
224
Z velikega angleškega derbja v Epsomu 
Kljub silnemu deževju so se vršile pred kratkim v Epsomu velike angleške konjske dirke, h katerim je bil naval občinstva vprav ogromen. Slika nam kaže prihajanje nepreglednih množic radovednih gledalcev.
Iz športnega sveta Spodaj :
Predf teRmo boUsarfev
Pred kratkim se je vršila velika odločilna tekma med priznanimi boksarskimi mojstri. Zmagal je Nemec Sehmeling. Slika nam kaže dosedanjega evropskega prvaka Paolina in njegova tovariša v treninškem taborišču Hoosick Falls (Amerika).
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XVI. poglavje.
— Sova je to ... — je rekel zadaj Žuželov glas: slišal je, da je Vedenej Savie vstal in dvignil glavo: stepnjaki imajo čuječe spanje, mi ne znamo tako spati. Nihče jih ne odnese s posteljo vred ali valil kakor klado po tleh, ne da I)i se zbudili!
Proti A^hodu v jamo se je videla čistina med drevjem, kakor da bi jo bil kdo izsekal v gozdu. Poslovodji se je zazdelo, da se bliža po tej jasi ne-.slišno kakor veter čudna množica. Nič ni bila slična ljudem. Uprl je oči in videl, da korakajo duhovi. Razločil je glave in pleča; marsikateri so dvigali roke . .. mrtvaškobele srajce so napolnile vso poljano!
— Da voskresnet Bog! — je zašepetal Vedenej Savič, hitro potegnil z ročajem pištole črto preko vhoda, jo jDrekrižal, da ne bi smela peklenska nesnaga noter v jamo, legel spet na svoj prostor in pričel moliti. Dvignil se je potem na komolcu in vnovič pogledal proti vhodu: od zunaj je bil kakor zastrt z belo, rahlo zaveso. Poslovodja je razumel, da je to megla, se nekoliko pomiril, pa zadremal; megla je seveda le megla, a kdo ve, kaj preži v tej megli?!
XVII. poglavje.
Napočil je slep, mrk dan. Počasi je pršelo; sivi oblaki 90 težko viseli z neba kakor oprane cunje. Zato |e bilo prijetno jahati: ni pripekalo, ni bilo soparno in človek ni onemogel v sedlu. Konji so veselo korakali; Žužel je obljuboval, da bodo opoldne ob Jeniseju, če le ne bo spotoma nagajal dež.
Pihtov gozdič je kmalu ostal zadaj; sli so pri jahali iz soteske ven na odkrit svet; pričel se je prod, karaganikovo grmovje in bogVe čigave kamenite gomile. Daleč spredaj so se nejasno prikazale visoke, skoraj črne gore. Žužel je zasukal konja naravnost v to smer. — Jenisej! — je kratko rekel.
— Kje? Kje? — sta se zavzela fanta.
Sojot je sunil z bičem proti najvišjemu hribu. — Tam, onstran slemena je.
— Potemtakem moramo zopet čez hrib?
— Na-a! Skozi sotesko pridemo: ta bo že zadnja! Joj, tu je lepa pot!
In oplazil je konja z bičem. Kakor preplašene ptice so zdirjali sli preko stepe za svojim roanikom. Ne eno uro in ne dve, temveč kakih pet ur so jahali zdaj korakoma zdaj zopet bolj naglo, preden so dospeli do znožja gorovja. Neprijazno je bilo, segalo visoko v nebesa, ves sklad je bil iz črnega kremena in vrhove so zastirtili kosmati oblaki.
Da so bili sli sami, bi bili lahko desetkrat prišli mimo soteske, ne da bi jo opazili: vodila je v notranjost gorovja onstran neke skale.
Sli so veliko videli na poti, a še niso srečali sličnega kraja; zdel se jim je kakor hodnik v pekel. Jahali so kakor po dnu neznansko glol>okega vodnjaka ; ob straneh so se vzpenjale navpične, skrhane, črne stene. Tik nad glavo so viseli kamni. Zdelo se je, da se bodo takoj zrušili navzdol; potem ne bi ostalo niti mokrega sledu od jahača s konjem vred! Po pravici povedano, pa je bila ta soteska samo razpoka: na nekaterih krajin ne bi mogli potniki sploh naprej, če bi koga srečali.
Strah jih je bilo. Venomer so se ozirali vsi navzgor, samo Žužel je bil brezskrben, zavihal je nogo čez sedlo in brčkal ljuknjasti škorenj z zakrivljenim nosom.
Soteske kax ni hotelo biti konca; sli so se je naveličali, ko da jahajo skozi njo že sto verst. Ali bo že kmalu pri kraju? si je vsak mislil, a namesto konca se je prikazoval vedno samo nov in zopet nov ovinek. Naposled so prišli nenadoma na prosto.
— Jenisej! Jenisej! —sta zakričada Grigorij in Nilka in od samega veselja sta poslovodji pričela mahati z rokami. Ta pa je počasi jahal zadaj in si med prsti sukal bradico— tako je bil zamišljen.
Res je lepa matuška Volga, kdo bi temu ugovarjal, a kje bi se naj kosala z Jenisejem! Volga je najmlajša hčerka v rodbini orjaških rek: kakoT plavolaso dekle se sladko steguje po zlatih sipinah. Jenisej pa se vali kakor ocean in morje; z njim ne boš zbijal šale, p>o njem se ne boš vozil s čolnič-kom za kratek čas !
, (Dalje prihodnjič.)
Bakro/Islc JugoalovansRe tialcarne v Ctublfiinl