htued d»Uj UMft A and Holidaja. Ilk,j. TMk du Mi * PROSVETA glasilo slovenske narodne: podporne jednote Orsšalškl bi epavaiškl p& •torti HS7 a. LavadaU av. Offtoa of »otUcaUoa: Hsr Bo. uvrttb »m. T«Uphoaai Litrttb 4618. leto-vear xiil frasr raj:•ssa^ra:chicago, iil, torek, 17. avgu.ta < augu.t nth) 1020. 1 '''ttjl** stev.-number m. •ur a, lair, « flb ai r«n onu .•# ooom% niMk. i MT«lt (N*. ua) »tWM b, JUt far al »p*cUI 1101, A«t «1 Oc». 3. 1917, •I tU « Ju« 14, itn ameriški delavci na STALIŠČU angleških in francoskihdelavcev. bahkirji noflejo pomaga m farmarjem v severni dakoti. Farmarji apelirajo aa pomoč na organizirano delavstvo. ' Chicago, HI. — "Ameriška delavska federacija" v Chicagu je »prejela resolucijo ,ki priporoča sploino stavko, zbornica odgtaeovala o ženski volilni pravlei v torek zvečer. V ,fm ko edini vsi političarji, tisti, ho za žensko volilno pravico, 'n »»ni, ki so proti nji. Ali nihče ve, kakšen bo zaključek zbor kajti obe frakciji, sovražni ki in prijatelji ženske volilne pravice, sta na delu za svoje prin fjpe. Se t h Walker, naaprotnik žen "k'* volilne pravice, meni. da zbor-a odkloni žensko volilno pra «dč. Sne White, ki vodi boj ** knnko volilno pravieo v Ten jUf pA izjavlja, da Še ni od ločeno, na katero stran ae obrne "naga. ftIŽJA PRODUKCIJA. PA VEČJI proftt Philadelphk^ Pa. — American ^"•omotiv kompanija je v prvih *«tih »neaeeik znižal« produkei 'a prt in trideaet »dat ot kov prirfit se je pe povišal za dve sto '"fantkov nad profitom, ki |a imel« a/tu. dnilha lani ravno v tem eg so govorili kongresnlk in dftigi na tem shodu. Na shodn na severni strani mesta/so pa govorili sodnik Czarnecki, rev. Dan. Dembinski in drugi. Tudi tukaj so klicali vsi Poljake na boj proti sovjetski Rusiji in jim priporoča-kupovanje poljskih zadolžnic svobode. Lit vini* so obdržavali svoj ahod v Avditoriju, ki je bil vprav ne-nasprotnega, kar so povdarjali govorniki aa poljskih shodih. Ob-čeznano je, da poljski nacijona-isti zahtevajo Litvo zase, medtem ko Litvini nočejo ničesar slišati o tej zahtevi in zahtevajo zase samostojno lit vinsko republiko. Med drugimi govorniki je nastopil tudi Robert E. Crowe, vr-jiovni sodnik na kriminalnem so-dišču, ki je aeveda kritiziral li narodov in predsednikovo zunanjo politiko. Povdarjgl je tudi, da naj Združene države pripo-znajo litvinsko republiko, prav. zaprav, da Litva sama odloči, cakšno vlado bo imela. Sprejete no bile tudi resolucije, ki opozar-jajp ameriško javnost ,da je bilo samoodločevanje malih narodov pogaženo. župan kritizira predsednika. Chicago, iil — Se en shod se e vršil v nedeljo v Chicagu, na katerem se je pretresala mednarodna politika. Shod ao aklicala združena irska društva v Brand tov park na severni strani m*"1* Na tem shodu je govoril tudi John Patrick flrace,. ž|pan Char estona, S <'. Kritiziral je predsednikovo' politiko in rekel med drugim: ■ "Anglija je zabredla * P6*1 moralne Niagare. Nič jo ne more rešiti pred prepadofc. Govornik je na to obeodil ligo narodov in jo imenoval past, predsedniku Wilsonu je pa govoril kot Američanu s veznikom. ki se zanima za interese Anglija Povdarjal je. da je Amerika prišla iz vojne brea prijateljev Waahington, D. O. — Kar sta za zaveznike v Evropi Lenin in Trockij in sovjetska Rusija, to sta ameriškim privatnim interesom Samuel Gompers in "Ame ška delavska federacija." To mogoče povedano za šalo, ampak izjave raznih podjetnikov pričajo, da mnogi ameriški podjetniki smatrajo konzervativnega Gom-persa za ameriškega Lenina. Privatnim velebizuiškipi interesom je tsaka strokovna organizacija sovjet. Ravnatelji, ki vodijo podjetja teh privatnih vele-bizniških interesov in ki ao bili vzgojeni v stari šoli induatrijal-ne avtokracije, ne aodijo prav nič drugače kot njih goapodarji. Seveda ao med podjetniki tudi mladi, ki gledajo a popolnoma drugimi očmi na delavsko gibanje, ker razumejo duh časa, a ti mladi ao v manjšini. "Kaj govorite o boljševizmu t Rusiji," je vzkliknil neki tovarnar, ki izdeluje avtomobile, proti nekemu časnikarskemu poročevalcu. "Boljševizem imamo v Detroitu. Unije zapovedujejo v naših podjetjih in nam ukazujejo, kje naša moč neha." Po kratkem molku je pa'dodal; "Le počakajte ,da mine volilni dan. Dali jim bomo lepo mero brezposelnosti, da se laj na-uče . . . Če pa mislite kupiti avtomobil, ne kupite ga zdaj, počakajte do prihodnje zime, ta prihranite si precej denarja " Če gre kdo v Detroit in išče • svetilko boljševike pri belem dnevu,v jih bo seveda zastonj letal. Ako kdo vpraša delavca v )etroitu, ki ga sreča na cesti, 3e e res v Detroitu uvedena sovjetska vlada, bo delavec seveda od-učno odkimal. Kljub temu pa podjetniki v Detroitu kriče,'da vladajo v mestu boljševiki. Kaj «> je pa zgodilo v.Detroitu, da so privatni podjetniki teto hudi in vidijo same boljševike v njih tovarnah. Nevarnega pravi nič f Če hočejo na pr. tovarnarji odpustiti strokovno organiziranega delavca, ker je zelo aktiven za organizacijo zaradi te aktivnosti, jim delavei v tovarni zagroze splošno stavko. To je tisti vzrok, zakaj kriČe privatni podjetniki, da ao vsi de-avd v Detroitu boljševiki. Od^ puščati ne morejo več delavcev svoji volji, ker spodbujajo drugo delavce k organizaciji. In ler je Samuel Gompers predsednik "Ameriške dela veke federacije," pravijo, da ja ameriški jenin. Če bi šlo po šelji telupodjetni-kov ,bi ae morale'takoj ček noč odpraviti vse delavake atrokovne organiaaeije, da bi podjetniki ah ko aamopašno paše val i v svojih podjetjih. Delavake strokovne organizacije pa nočejo iagini-ti kar čez noč in zato kujejo načrte, kako bi jih razdrli. Ljudje a avtokratičnimi nazori ae teško kaj nauče in tako 1e tudi a avto-krati v industriji. Po nazorih ata-rih avtokratičnlh induatrijale*v je brezposelnost najhujša Šiba za krotenje deleveev. Zaradi tega Parla, 16. avg. — " Matin* \ aua ni kapitaliatični liat, je včeraj v dolgem članku pral Fridericka Viljema Hohenzollema,. bivšega nemškega kronprinca. Objavil je {ifko pismo, ki ga je kronprine baje pisal v januarju 1017 kajzor-|u, svojemu očetu, da naj kapitulira in st ohrani prestol, kajti tinaga jo nemogoča, ako Združene nržave stopijo v vojno. 'Matln' dostavlja, da ekskronprine še ni tako slab človek (I) kakor si ga predstavljajo zavezniki. uspeh delavske solidarnosti, PET PRODAJALN JE ZAPELO SVOJA VRATA. To Jo poabdiea trmoglavosti hi- Chn-ago in okoliea: V jasno in hladno. Lahki severno-zapadni vetrovi. Trmperetara j račjih 24. urah: £ najnižja 72. Solne* Mdde ab taide ob 7 49 FRANCIJA HUJSKA AMERIKO NA VOJNO. Waeh. — Lastnik znanega McDermottovega poslopja je precej bogat Človek in karadi tega tudi trmoglaven. Zanašajoč ae na moč svoje denarne mošnje j# mislil, da mora delavatvo tako pleaatl, kot mu on švištfa. Odločil ag je, da agradi svo^ poslopje a neorganiziranimi delavci. Svoj načrt je izvršil. In ko je bilo po-a) op je dokončano, al je mialil: "Vidite, organizirani delavei, pa sem vas le ugnal v kozji rog." Tako je delal račune McDermott brea organiairanega delavstva in ko jo bilo poalopje dovršeno, je oddal proatore tega poalopja v najem. Naatanilo ao je v njem pet trgovin. Ulica je šivahna, kajti hfrdi mesta je-h» skozi *ea daa se gorindol po nji drenjajo ljudje. Ali glej čudo, ljudje ao hodili mimo trgovin v McDcrmottovem poslopju, kakor da tam stoji prazno stavbišče, ali kot da so nahaja v tem poalopju bolnišnica za nalezljivo Imlezni. Le semintje je stopil kateri človek |M>samič v te trgovine- Trgovci so kmalu spoznali, da ne morejo izhajati, če ljudje hodijo le mimo trgovin, pa so jih zaprli. Odpovedali m> Me-Dermottu in mu dejali, da lahko t »o išče druge atranke, ki so pri volji najeti proatore v njegovem poslopju. McDermott si je utepel v glavo, da mora svoje poslopje sredi mesta zgraditi brez organiziranih delavcev, ker je to njegova volja. Kpolnila se je njegova volja, ali zdaj lahko gleda, kako njegovo poslopje prazno stoji, kajti organizirani delavei se zdaj ogibljejo poslopja, ko bi McDermott rad videl, da prihajajo vanj. Talca je moč delavske aolidar- lmiM/.-■ • ' ; 11— usoda varšave je zdaj zapečatena, V obroču okrog gkavnega meeta Poljaka se n*e aadnje praake KAJ JE S KOSOVNIMI POGAJAM JI V MDTSKUt London, 16. avg. — Zadnje vesti o položaju na varšavski fronti soglašajo, da Varšava mora paatl vsak čaa ,ako le nI padla v tem času, ko odhajaja to poročilo v tlak. V nedeljo zvečer je bila ruaka kavalerlja na najblišnjem kraju komaj «e deeet milj od me-,sta. Poljaki generalni štab je po* ročal, da ao poljaki hram bo vel aa-dršall nekatere aovraine konjeniške oddelke na eeveru, aH kmalu potem je prignal v drugem poročilu, da eo Ruši prodrli na do. tičnem meetu dva kilometra In vae obrambne poaioije na aeveru ao padle, fttab prlanava, da je meeto VELIKA NESGODA NA ŽE LEENIOI. Tam Kante, Ind. — Pennsjl-vanski vlak štev. 44 je skočil bil-zo Bluff Cltyja raz tir. Nesrečo je povzročila poplava, ki je iz-pod plula železniško progo.' Krive je pa tudi železniška družba, ki po poplavi n« da pregledati pro-g<« in ne dožene. v kakšnem stanju se nahaja. Ranjenih je eden in dvajaet oeeb In ena oaeba je aa-dobila tako telke |>oškodlH>, da jim najbrž podlež*. Ranjence ao odpeljaji v bolnišnico. Predsedniku železniške družlie Wabash se ni zgodilo ničeaar, kajti vozil ja t privatnem ^MNm, ki je Rklepsjo mnogi^da bo pmej U močnega jekla. vatnih podjetnikov poanemalo volneni trtM, pemuqrlranako že-leznlško drnšbo in gptove ladje gradniške in rndaiške korporaal-je na severozapada. Odpuščali bodo drlavee v malih partijah po deeet do dvajaet tisoč, tako da ho še do drugega nAeembra odpuščenih okoli ool mil jo na delavcev. Drugi podjetniki pa menda posnemajo tovarnarja iz Detroi ta. ki je obljubil breaposelnost šele po končanih volitvah- j Tisti, ki pridejo včaai v dotiko a privatnimi int^roal v Wall (Dalje na 1 etrmtf.) LETALCI NA POTU V I Wraagell. Alaaka — letala, na potu iz Mlneole, H. T., v Alenko, ao dospela sem v soboto. Zadnja postaja je bila Hazelton, H. O. Ko ao ae let a In spuščali na tla, ao Mli navzoči tudi Indijaa e|. ki ao a občudovanje« zrli na ljudi, ki letajo po zraku krni orli. Kapitan flt. flalr Hlmet je la-javil, da so i« lla zletona do m ves čaa leteli nad ledeniki in da je Ml pogled na a je veličaetve* Francoaki kapitalisti bi radi aanotili splošni požar s na-moaom, da i novo doapotično militariatičao diaci-plino satro doJavako gibanja. Ameriški denar in ar-raada Jo njihovo sadnjo upanja. Angleški dalavald "odbor akcijo" ai jo podvrgol Uoyda Goorfa, - Ano-[ riški bojni ladji poelano v Baltiško mor jo! Washington. D. 0„ 16. avg. -Vojnomornariški urad je danes naznanil, da jo Vila poslana v Bal-tiško morje krilarka PitUburgh in en raarašoralec v aaščlto ameriških lntaraaov, — Ta d ve bojni ladji sta ae nahajale v Cberbour-gn, Pranetja. Pariz, 16. avg. — Ofleljelna Francija je pravaela vlogo kajzor* jeve Nemčije, katera je poginila v novembru leta 1918; Francija je danes najbolj utilitaristična drŽava na svetu. Millerand — ki je pred vojno veljal aa nekakega aociallsta kakor njegov prednik Clemenceau — posnema politiko Bismaroka in Viljema Hohen-zollerna. Politični opaaovalei, ki gledajo piane ver Mlllerandove vlade od bllao, ao prepričani, da ee oficijel-na Francija trudi na vae načine, da provooira novo aplošno vojno v IM a namenom, da m maae ljudstva poaorno podtrtejo de-spotidnl militaristlčni diaoipUni to da s^na ta način aatre revoluoio-narno deUvako gibanje v oeatraU Id ta aapadni Evropi ter da se 16. avg. - Boji rdel« kavalerije ae potfevil! vee koridor med Poljsko in Baltiškem morjma In izvršujejo ofckroš#>če gibanje proti eapadu. Hovjetaka konjenica je okupirala "Plonak, Sterpeo, Llp-no, Dobrayn, Ploek In Vlšogrod ob Vlali. Vsa ta mesta leše paralelno i Varšavo kakih 90 milj aa-padno. Vahodno od Varšave *o ttual zasedli Ladowita, ki ae na* haja še jušno od Varšave. To do-kaauje, da Ruai rapidno aaplrajo obroč na jugu, ki oklepa Varšavo. Berlin, 16, avg. — Zadnji petek to ruske čete vzele Holdau v koridoru med morjem In Varšavo. Francoski major Ratard, Član medzaveaniške plebiscitne komisije v vzhodni Prusijl, je vodil Po-Ijeke, ki ao branili meeto. Po porazu je major Kstard pobegnil čez mejo v Nemčijo in zahteval zaščl* to kot nevtralee, toda Nemci so ga Internirali začasno , Ijondon, 16, avg. — Poljska mirovna delegacija je menda doape-la v aphoto zvečer v Mlnsk. Prva pogajenja ao se »tvorila včeraj, toda do pondeljka o poldne še ni bilo znano nobenega uradnega poročila o konferenci. Zastopnika ameriške pomožne komisije, ki ete odpotovala s Poljaki vred v Minsk, Imeta nalogo, da ae Informirata o usodi dveh ameriških letalcev, kl sta izginila na raeki fronti. l»ndon. 16. avg. — Novejša vest ia Varšava se glasi, da ae ja v zadnjem momentu, ko so boljševiki pred vratmi Varšave, pojavil spor med voditelji Poljake. Dmoaski, vedja narodnih dem» krstov, jc pretrgal avrzo z vlado in odšel v Poznanj z grožnjo, da zbere sam svojo aroiado In otr-mogla vi Pilaudakega, katerega > obdolžil, da je njegova trmoglavost kriva poljake nesreče. Poznanj Je tako napolnjen a beguni Iz Varšave In drugih krajev Poljake, da poljaki mlnietri, ki so pobegnili tja, nimsjo pre-štora aa vlsdne urade. V meetu primanjkuj«- šive* Poslaniki Italije. Danake ia Letaka se oeta-II v Varšavi in ao izjavili, da ee ne bodo aellli, čeprav Kual »ka pire jo mesto- Berila. 16 avg. — "Die frei brit" poroča, da Kraaeija koa centrira veliko število vojaštva r okupirane« dela Nemčije. & j tf ili ihJL * Mi l- . i t ul t 5. .* I-Z,.. * A * ai Fraaeoski mllitariati ln'kapiU-liati 4doči sa tem oiljem, pa epo-znavajo, da eami niso sposobni voditi nove vojne, Francija je finančno na robu bankrota In fnfa-enako delavstvo ae tudi ne da pe-etiti do skrsjnošti. Z armado aa-tnih francoskih ainov ne opravijo nič. Francoaki militariatl Iščejo zavetnika In upajo, da ga najdejo v - Združenih drftavah. Zadnje Wilaonova nota jim je prišla kot nalašč In zdaj jo Izrabljajo v avo-je namene. Franeoakl mllitariati hujakajo s vsemi eileml Ameriko ne vojn« proti Rusiji in pritlakajo t vsemi diplomatičnimt močmi, ki so jim na razpolago v Parizu in Washingtonu, na ameriško vlado, da ae Izreče aa zavezništvo z njimi. Ameriške mlljardr dolarjev In ameriške armade ao zadnje upanje francoakih mllltariatov. To je jaano francoskim delavcem in vsledtega je zavedno delavstvo Francije apeliralo na ame. ritke delavce, da naj zadnji aoll-damo po^iagejo preprečiti novo vojno. Baanntega rnjejo francoski mllitariati in kapitalisti tudi v nekaterih državah v vzhodni Kvropi. Ravno te dni ao napravili silovit prit lak na Rumnnijo, Bolgarijo ln Jugoslavijo. Maršal Joffre ja sinoči odpotoval v Bukarcšt, kjer namerava pridobiti in organizirati rumtinake čete za kooperativne ofenzivne operacija na Vranglovf fronti na Krimu. Joffre morda po-se t j tudi Uelgrad In ftofljo. Znano Jc, da Francija pritiska tudi na Pehoalovake, ali po dosedanjih znamenjih jih še ni pridobila, kajt1 vlada. v Pragi je še preeej pod kontrolo čahoalovaškega delavstva In drugič nimajo Čehi v splošnem nobenih «impalij do PoljAkov zaradi znanega epora zaradi pn mo-,g«»mega okoliša v Tešlnju Zuna nja politika Bolgarije je |Kid eb ubiti n kontrolo Francozov in franeoakl kapitalisti aa pe tadl polastili gfsi|H»darake kontrale na Ognikeni, kjer diktirajo kekor Mejo. ■Praiteoakl kapitalizem nI alep In «ldi takozvano "rdečo nevar-ne »amo v Roeiji, temveč tadl i na Angleškem In doma v Frani i jI Vidi jo v Nemčiji in vsej Kvropi (Dalje aa X strani). PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROPNZ »OPTOaME JgPNOTi LASTNINA SLO»SMlli' NARODNI fOPFOBMl JIPMOTf Cena oglasov po dogovoru. Rokopisi m d« vračajo. po! leta $1.66 Naročnina; Zadinjena drfave (tev.n Cfcioag.) $6.00 Jato. »2X0» . aGln fTw za tH mesece; Chieago MM na lato, $f.f§ sa fO» Ma, tri maMea, in m inoseautvo M.00. _tp sija, ker bi ie bilo biti v tem slučaju, da bi ae vozila »J* lik/>r ™vW#t* * ena lokomotiva po žefc*iških tirih. Kajti, če bodo tmm- t portne razmere tudi čez zimo take, kot so zdaj, tedaj si da. Delavci v vseh »oaednjih de- U zda; mrpra^jo siiko, kako #elah se protivijo prevažati inuni- cijo, katero pošilja poljskim ar-OSl ahko stanovalk* v trpeli letošnjo zimo. . "PROSVETA" MIT Sa. Laaradale Avaaaa, Ckkaga, — -THE ENLIGHTENMENT" Organ a# tka Slavna!« Natianal Banallt Natikal S—fit čwmmd bj tka i m m i ii ' ■'■ qvani«ing »m on Chieago Sebsrrirtion: UitiU'4 Stala« <«Keent Cfckaga> ftgo $0.60, and forsign eountriei $8.00 par year. __ PRAZNI IZGOVORI. Obratni podravnatelj pennsylvandkega železniškega sistema je podal izjavo, ki ima namen ljudstvu pokazati/ da se cene življenskih potrebščin prav malo povišajo zaradi povišane železniške voznine. On pravi, da njegova formula pokazuje, da je cena vsakemu predmeta aH produktu tako malo poskočila, da se komaj opazi. V tej izjavi je prav malo modrosti, kajti znano je, če gre mimo berača, ki sedi ob cestnem jarku in prosi miloščino, sto ljudi, od katerih ima vsak po en desetak v žepu, ki dajo beraču vsak po en cent, se tem ljudem res ne bo doati poznalo, med tem ko bo berač le nabral en dolar. ..Afto pa teh sto ljudi gre mimo berača tisočkrat in mu vsakikrat darujejo po en cent, bo teh sto ljudi imelo kmalu prazne žepe, berač bo pa imel njih denar. Res je, da se draginja ne bo poznala pri enem produktu, če ga človek samo enkrat kupi, ki jo povzroči povišana železniška voznina. Povišana voznina pa ne po-dražuje sanjo enega produkta, ki ga človek potrebuje samo enkrat V svojem življenju, ampajc podraži vse živ-ljenske potrebščine, ki jih človek vsaki dan in škod vse leto potrebuje za svoje življenje. Zaradi tega se bo stekla zaradi povišane voznine ena miljarda in pol dolarjev v teku enega leta v žepe železniških magnatov, okoli trikrat toliko pa v žepe raznih trgovcev, prekupčevalcev in špekulantov, v ljudskih žepih bo pa za pet mfljard dolarjev manj koncem leta. Stvar ni torej toka, kot jo je narisal obratni podrav natelj pann$ylvanske železniške družbe, da potolaži ljud Ktvo, ki že zdaj komaj prenafta neznosno draginjo, ampak povišana voznina bo povaročila, da bo v enem letu izgi nilo do pet miljard dolarjev iz ljudskih žepov, kajti vsi Atatističarji, ki se pečajo z nabiranjem štatističnega ma-terijala o troških prehranitve, so v tem edini, če se železniška voznina poviša za pet odstotkov, se produkti po-draže za pet in dvajset odstotkov. To se po izjavi gospodarskih statističarjev ne zgodi zaradi tega, ker so mogoče trgovci, prekupčevalci in mešetarji slabi ljudje, ampak ker je tak gospodarski zakon, ki učinkuje v današnjem gospodarskem sistemu. In če obratni podravnatelj pennsyivanske železnice misli na ta način odvaliti krivdo od želeaniikih magnatov za podražitev življenskih potrebščin, da kaže na trgovce in industrijalce in pravi, glejte ljudje božji, od povišane voznine odpade le tale drobec na produkt, dri*© so pa pribili trgovci in industrijalci, tedaj hoče oprati kožuh ne da bi ga zmočil, kajti fakt postoji, če bi ne bil* povišana železniška voznina, bi se tudi ne podražile življenske potrebščine. DOPISI. Malomarnost družbo povzročila ftt. Michnels, Vfc — (Izvirno poročilo). — V tukajštfjrm »ro-mogorovu, ki je Jsst "Berwis White Cod O" — prej Ust Msrehent Coni Co.," se j« pripetile 9. avgust« t. 1. grozna ne sreda, katere varok je malomarnost in poŽrešnost premogovne družbe. — Tg rov je najglobo-kejši v tej okolici iu je globok do 700 čevljev. Po končanem delu, ob četrti .4 ri in 16 minut popoldan, go ae premogarji vrstili pri glavnem izhodu iz rova pri vspenjači »n po deset šli na vapenjačo, da jih je piadam Francija in z fižolom pa ne Ikaše s/reljati. Ja, dragi prijate-Bl. — Naj poročam Ijt, izgubljeni — so, ker vaa polj-nekoliko o položaju prem0gar>»v "Šlahta" ne more narediti ni-V fi naselbini kakor tudi v drla- $ ene piinove bombe,' da bi ustavi Illinois v splošnem.— vila te presnete boljševike, kate Stavko v tukajšnji naselbini j* nh m more, kakor se kaže ugna-izzvala kompanljs aams, ki lsatu- li v kozji rog eett svet.— je premogorov it. 10. ali takozva- Ali poznate ono veledemokra ni "north mine", s svriim brez- lično vUdo v Beogradu? Cika je Obzirnim postopanjem. Družba je lovolil. da smejo francoski dihur-namreč kaznovala z denarno glo- ji izvažati nemoteno svoj izdelek ho dva dolarja in pol slehernega S* Poljsko. Bravo 'thre cheep. premogarja, ki se je udeležil po- fcaf, afcoraj sem se pgriznil ha je-greba pokojnega brata John No ja, pa saj se bo že poz-kimla, M je padel »mrtnozadet ed ^fevflo do tistega Saša, namreč #o jeseni, ko bo treba kričati 'ži _________________________ Vijo' Hardingu ali Coxu, ameri- ji »7jttriija opasill na atojih pla-Ukim delavcem pa kazati figo v dvignila is rova. go je biU vspenjača kakih sto čevljev od tal, prileti nasproti z vso sito navzdol vasi ček, ki udari s teko silo na vspeifjaČo, da prebije steno in nra mestu ubije pet premogarjev, štirje so dobili amrtnonetatj* poškodbe — od katerih je eden pozneje podlegel v bolnišnici — in samo eden je ostal nepoškodovan. — Ob istem času ao namreč pri vhodu v rev premikali vozičke nalošene z oporami, kakršne rabijo premogarji in drugi delavci v rOvu, da jih spuste v rov. Pri tem premikanju je bil pa vpo-slen nevešč voanik hi kar je še glavno, ni bil nihče vposlen, da bi pazH, da ne pridejo vozički preveč blizo rov% kfl^r so ob istem času prihajali premoga rji t vspen-jačo 4t rova. Prvi voz, katerega so nameravali poslati v rov, je ptal tik ob vhodu v rov in nI bil toiČ podložen ali pripet ob kako stvar. In vognik, ki je premikal te vozove s električno lokomotivo, je na dano snamenje, da naj ustavi lokomotivo, isto pogasi še t večjo silo in vsled tega sunka ob drug« vozove je prvi voz* ki ie st««l tik pred vhodom v rVr *drčal v rov nasproti ven idoči vspenjači, na kateri je bilo deset premogarjev. Gbenfm se je vsul le ves les iz naslednjega voza, ki je bil istotsko pripravljen, da ga pošljejo v rov. Ta voziček je pri-, letel a tako silo na vsfrcnjaČo, da je prodrl atreho in pod vspenja-Če in voa je padel na dno rova in trije premogarji, ki no bili »rosno razmesarjeni in jih je bilo le težko spoanati. Ka povrŠjd^M jih apraVlli šale čres eno uro. Med ubitimi nesrečneli je tudi' rojak Frank Kostelie, član dru itva "Sinovi složne domovine" It. 100 SNPi, ki je ppatal žrtov kompanijske malomarnosti v evo-toči mladosti, star šele 90 lot Tu zapušča žalujoče stariše, tri brste in dve seatri- Pogreb pokojnika ae je vršil pod vodstvom dru Itva "Sinovi aloine domovino" It. 190 8NPJ in ta poa^obni »prevod je bil edeS izmed največjih, kar jih je šr bilo v t# okolici, .'okopan je na katoliškem pokopališču v So. Cork. Pa. Dva pogreba, ponearečencev ai •e vršila 11. avgusU, trlie 12. m enega po ne vem, kednj se vršil, ker so mrtvo ttuplo odp Ijali v Cressoif, Pa. Rasun omp^ njenega rojaka sla MTa ubita In. i« čilnih listkih, da se kaznovani i denarno globo, so delo takoj usta-tili oziroma zahtevali, da družba to globo. Toda drušba ni ho tela o tem ničesar slišati. Nato so se pramogOrji izrazili, da bo prej mah portfstel rov, predno, ae oni podajo na delo, ako družba ne povrne te vsote, s katero je kaznovala premogarje, ki se ae udeležili pogrebo pokojnega brata in tovariša. Stavka je pričela in tudi nadaljevala. Za Časa te stavke je pg prišel v tukajšnjo naselbino Aleksander Howaf, predsed pik 14. ali kansaškegrf distrikt« V' M. W. of America ter obdržal v mestnem parku govor. Javno se je izrazil napram vsemu pričujočemu občinstvu ,da je denar, ka* terega je družba obdržala kot globo, naravnost ukraden it že pa delavcev in pri tem rekel, da naj se nihče prej ne povrne na delo, dokler se družba ne izjavi, povrne ta denar in -da se kri vica poravna. In ta govor je zelo vHpodbudil vse premogarje do vslrajnosti. Vsa čast temu molu, ki se v resnici neustrašeno bori za pravice, izkoriščanih premogar jev. — Ko je dražba slednjič te-previdela, da se rudarji ne šalijo, se je prvega avgusta podala in izplačala denar, katerega je prej obdržala kot globo. Nato so se delavci vrnili na delo. Z ©žirom na splošno stavko premogarjev v tej državi pa opazim v raznih časopisih nasprotujoča si poročila. V več okrajih v južnem Illinoisu se premogarji nočejo po koriti brzojavnomu pozivu gl. predsednika U. M. W. of ^kmeri ea, da ae morajo takoj vrniti na delo in da bo potem posebna ko-misija izravnala sporne točke in določila ' plačo delaveem, ki sprejemgjo < dnevno mezdo. Ci-tal sem n. *pr. resolucijo, ki $o je odobrili in razposlali na vse podružnice v državi Illinois pre tnogarji v Ktauuton, 111., v kateri ostro in določno zavračajo vse kompromisne predloge predsednika Lewisa in aahtevajo izpolni tev vseh originalnih sahtev, kate ff Je Položaj sa oderuhe je iaredno ugoden. — V Žitnih elevatorjih in žitnicah je pšenica še lanskega pridelka. 2itnice in žitni elevatorji so zvrhani z žitom. Farmarje odganjajo od žitnic in žitnih elevatorjev, kadar pripeljejo letošnjo pšenico, ker jo ne morejo več spraviti vanje. Vesti s takimi napisi se zdaj lahko skoraj vaaki dan čitajo v ameriških dnevnikih. Na drugih straneh ali pa ravno na tisti strani se pa vrste vesti o ogromnem pridelku plenice koruae, ječmena, rži in krompirja. Raj pa cene? Ce farmar ponudi svoj pridelek na prodaj prekupcu mu ponudi tako nizko ceno, da farmar drugič prtša po ceni, ker misli, da prekupca ni razumel. Ko mu prekupecf iragimi. Ntjptvo se ja raznesla pove drugič, kakšna je cena, tedaj šele farmar rasume/ Rovoriea, <** i* »Mtib deset pte- Z fS8kori ,et0- ^ konEUm«ta* ^ SPB ^fcr K £ pa seveda osUle visoke cene. Jopajali pretmljM __ Ko je pričela žetev v Kanaaau, je atal bušelj pšenice |mm in otroci so jokali in Ms gnapodje. ki stojijo pri žitnici dva dolarja petdeset cenlbv. Farmam ii nri- ^ moral !,M™ ■......- - - r- .—t a,. —it,i----1. nt im% .lDr|IW px, se je približal Jocksontow nu. 't)rvil je s hitrieo štirideset mHj v uri. Naenkrat se je pripo-dil za governerjevim avtomobi lom konstnbler na motoreiklju in zaklieal: "Stojte!" dofer je ustavil, konstabler je pa rekel: "Kaj pa vi mislite fantje, da podite s tako hitrieo ali se vam mudi k požaru tM Aofcr je skušal razložiti kon-stablcrju, da je ustavil governer-ja, konstabler je pa dejal t "Me ne prav nič ne briga, kdo je. Dobil sem ukaz, da ustavim ta avtomobil. Vrniti se morate nazaj na sodišče." "Ne vrnem sfe," je rekel,go verner. ''Če hočete me jutri lah ko peimete V državni hiši. "'"V " "Ukaz je ukaz," je resno od govoril konstabler- "Vrniti se morate nekaj k sodišču." "Vozi," je rekel governer .šo lerju, ki je pognal avtomobi Konatabler je spremil governer-jev avtomobil štiri 4? pet milj in zapisal je (številke avtomobilov ki so sledili go verner je vemu av tomobilu. Ooverner Cox je bil zaradi dogodka malo presenečen, genera ni adjutant Boy C. tayton pa pravi, da je vse skupaj republikanska zarota. Ljudstvo pa pra vl^Če se governer ne ravna po obstoječih poetavah, ki ima pariti na to, da ae postave spoštujejo kako naj se pričakuje, da ae bodo drugi ravnali po postavall«| Pol uro kasneje se j« razbi avtomobil časnikarjev ,ki je sle dil guvernerju in prava sreča bila, tis niso ljudje v avtomobilu zndobUi hudih poškodb. SPOMIN, KOMU OEB gPOMZV tVli (lovaiati pienlco in cena je prišla hitro padati. Far- ^lPHPl "r - __ v VW| gledali t d marji so vprašali po vzrokih, ki povzročajo, da padajo i»risor in viden'ssMaarjena trn] ( ene. "Nimamo železniških voz, da vanje naložimo pše- l'1* uhitih premogarjev. nieo", so odgovorili |>rekupci. Torej pomanjkanje fteiea- hi "f * druAh* v*i n»k.h tot ie po iEjavl trgovcev in pr^kupce. uav««o t. T^t \ZTJSZZ. ££ Z ,,oložttJ! ♦ rov ob čnau, ko gredo de- monstraeije Poljakov naseljenih Ljudstvo V mestih se je že vaaelilo, da padejo iivažne « nalolanl s l<-*mn prebltao vko- v Zdr. dHUr ▼ pHd obrambe !,0.J? ^ ^^ SK r »LIKA DAKAfKJIH RAZMER ' Ohios^Oj BI—Clyde A. Brown, ravnatelj biroja za atrokovno iz-obrazbo, spada menda tudi med tiste ljudi, ki s polnim želodcem in v palačah miljonarjev študirajo današnje socialne razmere. On »ker prizna, da je letos pustilo ljudsko šolo 28,000 otrok. Od teh je zapustilo šolo 19,700 otrok fc v teku šolskega leta in se najbrž nikdar več ne vrnejo v šolo/ Vzroke, da otVoci zapuščajo šolo in odhajajo na težko delo v tovarnah, pa mr. Brown vidi tf 4 vi-Ktdcih' delavskih mezdah. K temu dodaja, da dečki zaslužijo kot sli po $12, IU in $18 na teden. • Hkser ni javnosti znano, kdo je' mr. Brownu natvezil to bajko, ampak ljudstvo Želi/ če ima on kaj svojih dečkov, da naj jih u-dinja kot sle, pa se bo kmalu prepričal, il vedno pripravljen izdati aodnijsko prepoved proti delavcem, kadar so privstni podjetniki zahtevali od njega tako ualuao. s Najbolj razglašena je bila aod-nijska prepoved v za^Sri Ilitch-man Coal k Coke družbe, katere se radarji in vsi strokovno organizirani delavni, ki se zanimajo ca zboljšanje delavskega položa ja, prav dobm spominjajo, kajti nasprotniki strokovne delavske organizacije se sklicujejo vprav na to sofaijako prepoved, po kateri ae delavec prostovoljno odpove legalno sajsmčeni pravici iS izjavi, da se ne bo pridružil nobeni delavski organizaciji, če ga privatni podjetnik sprejme v delo. Hitchman Coni A Coke kom pa Hljs Je prisMla svoje delavce, da [jpoirodbo, po kateri da as na pridružijo VOJAKI LAfiTU-JKJO 0VOJO TOVARNO. Vanoouver, B. 0. — V pred mestju New ^estminster so u-stanovili doaluženi vojaki kooperativno družbo "The Canada Western Vordage Co." s podpisanim kapitalom 60,000. V tem podjetju so sami dosluženi vojaki izza zadnje svetovne Vojne in podjetje je popolnoma na kooperativni podlagi in konečni letni dobiček se bo razdelil na enake deleže na vse člane tega podjetja. V upravnem odboru so tudi sami veterani. Vlada je posodila" temu podjetju na podlag« zakona za razvitje industrije 1200,000 za 20 let. - , ! Ta kooperativna družba je že Sgradila tovarno za izdelavo vrvice za farmarje in upa na lep Uspeh, ker so kanadski fsrniurji dosedaj .uvažali te vrvico vsaka leto iz inozemstva—- PRIVATNI BIČ ZA BILA1 PLETEJO v (Nadaljevanje a 1. strani) Htreets, pravijo, da so imeli pri vstni interesi v nsčrtu, da odpuste najmanj poldrugi milj«" laveev še pred volitvami, če dobi v starih strankah pfed*e<1ni ško nominacijo La Follette ali kateri dragi ,ki bi ii|trošal poleno moč privatnih Interesov v WaTl Streetu in ki sovraži »denarje, vendar je pa še naklonjen "navadnim bogatim ljudem Položaj je zdaj tt*odneji ** plutokraeijo in adl se jim. Harding prav zanesljivo prodre, drugi glasovi se pa i««eepu'' aj r>«a, Cliristenaena in drage kss-d lds te, ki se še priglasijo. Tako aodi plutokrarija in smage! Pa zmagi pa upe, da so proste roke In bo ravnala » f lavstvom, kakor se JI bo ljoh»K» In aa to šo adsj iraae p"r»t'" podjetniki, da po kasšonih v^M-tvth postavijo dola ves na rgOgftTA Edino upanje Se leži v NOVICE IZ s GOSLATIJE AVI Dr. Korošcev list aa višje d*v ke. (Jlasfle ministra dr. Korošca piše, da se bodo pobirali v bodo-te zemljisčni in hišni davki v dinarjih, t. j. štirikratno povišani, in pristavlja, da se pa vendar ne more govoriti o povišanju davka v pravem pomenu besede, ker ni danes dinar še vedno niti od da leč to, kar je bila nekdaj krona Take prijatelje imajo torej za »lepljeni kmetje pri "Kmetsk zvezi."! Številni utopljenci V dobi vro (V kopalne sezone se množe slu čaji utopljencev. Na Savi, kamor prihaja sedaj zelo številno občin stvo v mr^le valove hladit vroči no, se danzsdUem dogajajo sluča ji, da pridejo osebe, ki niso vešče plavanja, v nevarnost utcfpljenja Tovariši jih pravočasno še izvlc-eejo. — Na Pasjem broda pa je utonil mesarski vajenec, lSletni Josip Adamiči Truplo je ležalo vso noč v globinji, v dva metra globokem blatu, tako da je bilo silno težavno je izvleči na suho kar so šele dopolne izvršili. Vojni dobičkarji prosti Finan ni minister je preklical narodbo o davku na vojne dobičke- Ni zna no, kake tajne aeje so p.ri tem de< lovnic. Gotovo pa bo sedaj drža va drugodyiskaIa potrebne vire dohodkov najbrže s novimi in povišanimi davki pri izmozganih malih obdavčenjih. Kako so klarikaloi potegnili ženstvol Klerikalni časopisi so cele tedne bobnali, da bodo le njih poslanci priborili Ženskam volilno pravico in da so vse dru-go stranke nazadnjaške. Ko pa je prišlo v parlamentu do. glasovanja, so klerikalni poslanci umaknili svoj predlog in glaaovali vsi za predlog,,naj dobe volilno pravico le nad 21 let stari moški. Ali jevns dr. tonite — oženj« n? — "Kmetijski list" piše: Med ljudstvom krožijo govorice, da se je dr. Korošec v Beogradu oženil in da se tudi dr. Hohnjec pripravlja na ženiatev. Koliko je na tem resnice, ne vemo. Vendar mislimo, da so te vestf neresnične, kajti dokler sta omenjena gospoda poslanca obenem katoliška duhovnika,, se vendar ne moreta in ne smeta poročiti. Poročiti bi se mogla le, ako bi odpadla od naše vere. Tega pa menda nista storila. f Slovenske gorftoe uničene. Vsakdo, ki je videl letos krasoto slovenskih goric, nas je lahko zavidal glede bodoče trgatve. Letina nam se jc obetala takšna, kakršne se ne pomni. Žetev bi bila prvovrstna, sadovniki se predstavljali paradiž, vinska trta, ki_ je bila laško loto po peronosperizelo poškodovana, je hotela letep naš trud za več let poplačati. Toda vsč to nam je bilo le v kratko ve-"«lje, kajti dne 26. junija, ie pre. den srno pospravili trohiee lita ali kaj drugega na varno, je prihrumela strašna toča, ki je obiskala najlepše naše kraje. Toča je bila |'»ko debela in gosta, da je ponekod še tretji dan v kupih ležala. I Koruza, ki je bila v bujni rasti, j«' večinoma posekana do korenin, druga setev je $ndi iztolčene do n'«l«'un, slama je tako zbita, da se Hiokod niti ni videla iz ledene °d*j nemški cesar. Iz Središča db Dravi poročajo, d« s«, se v okrajni odbor sami izvoli, i trije kaplani, en župnik in y n*nikov, a le malo kme Zato ni čudno, če eo akleniii I"'1"!.Iti KJOodatSta e okrajne do-kU tl - sj ksplani itak nič ne v»io, župnik in verižniki 1 k<> Plačujejo. Za kmetsk ' i >" m ne brigajo. V K imniškik 11 lf Valtn 4osek. TVa v Rotm m ^jj tri dni 1 ninija, ter uniči ' oljske pifdelkf. K r miiija za daločttav naših dr maj pridejo le ta maae« Inozemstvo. Bombažne lavama na Angleškem počivajo. London, 1«. avg. _ VeHfca d« presija je zavladala v Lanraalu-ru- V okrožju Blackburna počiva , tovarn za bombažne izdelke in okfoK 5000 delavcev je brez dela. Prodiranje sovjetov r Peniji. Washington, D. C. — Državni department je prejel informaeije, da perzijske sovjetske armade, Ikaterim baje pomagajo ftusi, prodirajo od juga in severa proti Teheranu brez posebno opozicije. Perzijska vlada je poslala mirovno delegacijo v Baku. 'Francija je ostala brez prijatelja," pravi Aoatoie Pranoe Pariz, 16. avg. — Sloveči francoski pisatelj Anatole France je izjavil danes, da je politika francoskih kapitalistov, militafistov in diplomatov ubila prijateljstvo zaveznikov do Francije. (Naš napuh — je dejal France — naša lakomnost in naša bojna furija je kriva, da smo .ostali sami brez prijatelja. Amerika nas je prva zapustila in od versaljske pogodbe ni ostalo nič. Sprli smo se z Italijo, zasejali mrlnjo do nas v novih državah na jugovzhodu Evrope in končno smo prišli v conflikt z Anfclijo, v veliko večji conflikt kot je pa znano našemu judstvu. Zdaj smo prfpomrafi Vrangla in to je krona vseh n^Hh napak. gih sinfajnovcev, ki so zaprti v tukajšnjih vojaških barakah, je stopilo v gladovno stavko. Od 11. avgusta ae niso dotaknili jedi niti vode. Bubonska kuga v Parizu I Pariz, 16. avg. —-"Intrasigeant" E^roča, da so se v Parizu pojavili iri sluČaie bubonake k um* Pa. razumeli, toda -t* aj se domneva da morda radi armenske meje. WUJUjum hujska j MM vomoi del del stvu, posebno v angleškem delavstvu. Proletarijat drži v svojih rokah rešitev Francije, Evrope in vsega svet/i- Prevzet čutstva kličem: "Delavci, naredite mir na svetu I" GMd so se naveličali vojne v Mali Asiji. Carigrad, 16. avg. — Grški poveljniki v> Smimi so spremenili svoj načrt in ne bodo nadaljevali ofenzive za okupacijo Samsona v Anatoliji. - Brazilija platoje nemškim Izseljencem pot t juteo Amo>rlko. Berlin, 16. avg. — Zadnji četrtek je odplulo 428 Nemcev iz iamburga v Brazilijo na stroške brazilske vlade. Vseh izseljencev, caterim je Brazilija plačala {fotne stroške, je 2500. slučaje bubouske kuge. IV Hteiirjev zavod je storil vse >o-trebae korake za omejitev bolezni Atentat na Ventaelosa. Pariz, 13. avg. — Vrnite los, mi-^Ntrski predsednik Grške, je komaj osel smrti, ko jo stop« na ko-Jodvor v Parizu, da ae odpelje v fcyons. Dva mlada čtovtka sta ^ričelg streljati nanj, toda btta sta v hipu aretirana. Veuizeioea «ta zadeli dve krogli, ena v pleče in druga v bok. Odpeljali so ga fv bolnišnico in zdravniki so da rani nista nevarni. Napadalca ata bivša grška častnika. Atene, Grška. — Napad na ministrskega predsednika Venirelo-hs. ki je bil zadnji teden ranjen v Parizu, je rosuKat zarot«, ki se Je skuhala v fcviei med pristaši biv-legM kralja Konštantina. Zarotai-d imajo namen ubiti Veniselosa n pripravki tla za vpostnvljenje Konštantina na grški prestol. Ve-nizeloan ja roiil življenje jopič iz fcovinaete mreie, ki ga nosi pod Srajco. Brbi Pari«, 16. avg. — la Rima poročajo, da so Srbi okupirali Aleševo Militari kazuje tudi v V Albaniji in odrezali italijansko emisijo v »kadru od morja, tlbanska vlada zahteva, da »Itali s reokupira Sv. Ivan liedijanake-|Ca in Drač. Belgija nods London, 16. avg. — U Brusla ročajo, da Je belgijska vlada povedala transportiranje večje oge streliva, ki je dospelo v ntvrerp is Francije In je name jeno Vran gin na Krimu. Pet ubitih na Irikem. . Belfast, Irska, 16. avg, — V so-)oto zvečer se je vršila krvava )itka za posest vojaškega letala, ki sc je spustilo na tla na polju •jed Killarneyem in Traleejem. Bitka je trajala tri ure in končno so bili sinfajnovci odpodeni. Eden vojak in štirje napadalci so obležali mrtvi. Limerick, Inka, 16. avg. — Pri tukajšnjih spopadih na ulici Je bil včeraj ubit konštabler Anthen. Dublin, Irska, 16. avg.— V nedeljo ponoči so sinfajnovci zaftge-vozove in barake t vojnim matl-Jalom v Tralleju. Cork, Irska, 16. avg. — Župan Terence MaeSweeney in 66 dru- ivm smu«---l.t.l 1 m--«k Mvm Krvja nosita Janšem jepte tg strahu pred kroglo. Pariz, 16 .avg. ~ Tukaj se je izvedelo, da nosita angleški in Ita-. lijanaki kralj pod uniformo posebni tfclep iz jeklene mreže, ki je spletena Iz drobnih verižic in katere ne more prebiti nayadna krogla U revolverja. Grški mini-stroki predsednik Venizeloz ima tak oklep vedno na seji in zato je bil zadnji teden le lahko ranjen v boku, ko ga je zadelo pet krogel pa pariškem kolodvoru. Najbrž Imajo takšne oklepe tudi drugi Zavezniški velikaM, ki se boje atentata na ulicah. Delegat je turških nacionalistov v Carigrad. 16. avg. — Jurij 0i-čerin, ruski sovjetski komisar zunanjih stvari, Je poslal breaiično brzojavko Kemalu paši, predsedniku turške republike v Anatoliji, v kateri mu naznanja, da je Kema-lova delegacija dospela v Moskvo In da ao ae. delo/a t jo v načelu epo-razumeli s sovjetsko vlado. Poročilo ne pove, glede česa so ae spo- (Nadaljevanje s 1. strani.) ( pravega položaja v Angliji ni piogoče več prikrivati. Strašno resnica za \ francoske militariste jc, da je Anglija^Že pod kontrolo delavstva, ki se! iavršuje potom "odbora akcije", obstoječega iz voditeljev vpeh strokovnih orga-l nizaeij in delavskih polit ičnil^ strank. To je jasno pokazala situacija zadnjega tedna. Lloyd Oeor-igo je naenkrat za mir z Rusijo in Ki po/usnje boljševiške -vlade, aneoski političarji pravijo, da tyoyd George bi bil za vojno | dušo in telesom* ampak njegova vlrda je popolnoma pod kontrolq "odbora akcije", ki diktira JJo^duHieorgu sleherni korak, katerega je naredil zadnji teden. Angleški prolotarijat, -ki lahko izjedo generalno stsvko v 24. urah, jo-T>estal absoluUii diktator v Angliji. Francoski kapitalisti vidi-^o X tem "odboru akcije" v Londonu originalni "delavsko-vojaški avet" v Petrogradu, is katerega so pe potem razvili aovjeti. Delavstvo na Francoskem ni tako močno kot je v Angliji; raz-popljeno je v več atrank, ki se trgajo med seboj, in to izrabljajo litaristi. Ali aadnje dni se po-[ zbližan Je delavskih atrank Franciji. Na protestnem ahadu v Otrque da Parisu sadnji |>etek je bilo navzočih 8000 delav. m vseh strank, Id so manifesti/ ratt aa ruska sov j ste in soglasno sprejeli rezohieijo proti vojni. To je tsko preplašilo vladarje v Pa-rtr.u, da se niso upali razgnati |cga shoda, kakor so storili t nekaterimi manjšimi delavskimi shodi par dni prej. Francoski kapitalisti vidijo, od katere strani piha ge so vedn ve«h odhajajočih perniklh. Posebni uradnik pcaMge tiri dobavi potnih listin, katere se dobe v t« urah. kov^«kl ae ssvsruj«Jo uko da gredo s potnikom ga-ranuvsno do njegovega moeU. DOBA VANJE POTNIKOV la sUro domovino v Zodinjons drftavo s garanti ako no pridejo ae denar vm«. Posobnf ersdafl nahaja v Evropi, kaUrl preskrbuje vse potrebno II " »tatom a Jamstvom, vodno pioKtori na Ijoj no v svosi i potovanjem t v i pooebnegn potovodjo, kateri tovanju. potnike na po< BANČNI ODDELEK. NAKAZNICE. Prodaja denarnih nskasnl* po naJcenejAfh dnevnih renab, k«Ur« se nskasoJaJo na tso večje bančna zavode v Kvropi In m m banko v suri domovini. lsple*«vanJ« J« saJamč«no, kakor hitro eo nokaam predlo!« do tičnlm bankam. Mon«ir ord denarja, v kaUHkoll kraj staro dom ovil njo. Vi dobiu pismeno poltno potrdilo, tloveku, kaUromo poAlJete dooar. bankam. MoMfa^LtešOlMlt ov^vvivmi p(p» * podpilAMO P® vložne hranilne knjižice. PoSlljanJe denarja na bronflov V dbiioftnSlo nilnUo in dohpvo hranilni* ImJMta r taka dvok pod Jamstvom« pravni onmiuc V Um mfUMkm eo nikl, kaUrl (kvtMiJ«Jo shmsv, poolodnjo volja, movtnaka vtaflU. • MdTM vaakovrotno poJodCT s, Urjstvu In voe ootalo sa do HENRY C. ZARO, UWL PROSVETA Pradobni človek. Opis naftna življenja, kultur« prt^dz^odorinekafa človska v Snopi to A4JL ——— • (Prosto prevel P. B.) OHM0 POGLAVJE. Versko in socialno življenje prt-človeka. (Nadaljevanja.) Orodje in bogoalužje je bilo oni faktor, ki je takoreko* sililo človeka, da je napredoval fizično in duševno, lloteč zadovoljiti nam nebi in bogovom, je vedno atremi) za nekaj boljšim, ugodnejšim, popolnejšim, se je njegov račun razvijal in tako je napredoval korak za korakom. Toda pri tem je postal zopet suienj v duševnem oziru, ako ie ne teleano. Predata vi jal ai je, da je odviaen od gotovih bitij, katere takore-kor- ni videl in ne teleano čutil, in te je hotel zadovoljiti. In ravno to odvi«nost ao izrabili nekateri in umatrali ao ae za nekaj višjega akoravno ne še tako popolnega kot ona akrivnoatna bitja, katera jc človek oboiaval, toda nekaj višjega kot pa človek aam. Z raznimi zvijačami ao postali posredovalci »med bogovi in človeštvom, bili ao takocvani duhovni, ki so posredovsli med ljudstvom in bogovi. To svojo slušbo in zaupanje, katerega je imelo ljudstvo vaj je, so znali izrabiti v vsakovrstne namene.. Da znajo občevati z bogovi. slabimi in dobrimi, ljudstvu prijsznimi in aovrainimi, ao si pripisovsli posebno moč in jo ta-di iirabiji kjerkoli jim je le aluii-la v dosego svojih namenov. In ker duhovniki niso imeli nobenega drugega opravila, ker so dobili vse, kar so hoteli od Jjudstva samega, bodisi v darilih ali ao si pa pridržali darov«, katere so darovali bogovom, so vedno raimi-šljsli, kako bi Se bolj privezali ljudstvo na sebe, kako bi še bolj povzdignili svojo mod. 'Pričeli so • nekskimi obredi, ki ao bila ljudstvu nerazumljiva, katera si niso mogli tolmačiti in smatrali so jih m čfrovnike. Ker so imeli dovolj časa, so pričeli razumevati tudi razne naravne pojave, kot grom in bliak, vedeli so, kedaj bo padal deš ali toča in sneg, česar druga ljudatva niso mogli tolmačiti Vse to.jim je dobro sluiilo, da so ls-h ko držsli ljudstvo takorekoč na verigi. Ako ljudstvo ni bilo mirno in je pričelo groziti, so duhovni tskoj pričeli klicati na pomoč razne,begove in velikokrat se jim je posrečilo podvreči ljudstvo s pomočjo navadnih naravnih pojav. Da so zopet potolslili jezne bogove, ker so vsak naravni pojav tolmačili za jezo bogov, so morali prinašati razna darila tn šrtve, s čemur so se duhovni zopet okoristili. Ako so imeli duhovni kakega velikega sovrstnika, so enostavno rekli, da se bogovi ne bodo toliko čaas potolažili, da žrtvujejo tega in tega človeka. Ljudje so raje žrtvovali e-pega človeka, kot da bi bili vsi ksznovani, kot so jim grosili duhovni. — Najprvo ao bili duhovni tudi poglavarji ali vodje raznih narodov in ljudatve. Izvrševali so vsa opravila, verska in druga opravila. Toda kmalo je nastala posebna kasta duhovnikov, ki so o-pravljali samo verske obrede in sa poglavarja possmeznih ljudstev so si narodi sami izvolili najsposobnejše iz svoje srede. Toda duhovni so si znali klub temu obdržati vrhovno oblast in ako so se hoteli poglavarji obdržati na stališču, katerega so zavzemali, so morali biti prijazni z duhovniki, ako ne, so kmalo postali nepriljubljeni pri bogovih in izgubili svojo moč. — V pradobi so bili duhovniki tudi edini, ki so se pečali s znanostjo, toda ne raditega, da bi pospešili napredek ljudstva, ampak s svoje lastne namene. Tako vemo,, da so bili perzijski in babilonski duhovniki sli kakor so jih tam nalivali, magijei, prvi, ki so se pečali z zvezdoznansttom ali astronomijo, kar jim je zelo dobro služilo, da so obdržali najvišjo moč v državi. Isto opazimo tudi v starogrški zgodovini, rimski in sploh pri vseh narodih. Duhovniki so bili tudi prvi, Id so se pečali z zdravilstvom in plsmenkami aH pisavo. Sploh so bili pradobni duhovniki prvi, ki so se pečali z izobrazbo. In to je oatalo še dolgo vrsto let, stoletja po KHstovem rojstvu.— * V prvem poglavju smo tudi či-(ali, da je bila naprava ognja u-metnost, ki jo pračlovek ni mogel razumeti in mu je bilo vse nepojmljivo. Ta umestnost je bila pa umljiva duhovnikom, ki ao o-genj napravljali in to umetnost tudi skrbno čuvali in jo oddajali aamo onim, katerim ao aami hoteli. Iz tega opravila, naprava o-gnja, ae je razvil vea kult ali vera in je podlaga vaem današnjim ve-, ram, ker ao hoteli prvi duhovniki. Nadalje smo tudi rszvideli, da je bil prvi kovač, dotični, ki je znad delati orodje in orožje iz kovin, nekak polbog, neko taftbia-ravno bitje, katerega je vae častilo in ao tudi vsi imeli strah pred njim. — V pradobi je bil duhoven in umetnik ona oseba in u-metnost in verski obredi je bilo eno in ' isto opravilo. Vsaka- iznajdba je bila dar bogov in so vse častili po božja. V atarogršfcfh mi-tologičnih pravljicah čit*mo, da so dobili nekateri junaki svoje o-rož je naravnost od bogov in da so vse orožje iz kovin izdelovali bogovi. Iz tega se razvjdi, da jim je bila umetnost izdelovanja orožja iz kovin nepojmljiva in da ao do-tičnega, ki je koval orožje, sma-J trali za polboga.— v prvem poglavju smo videli, da je bila naprava ognja podlaga vaem veram in da je bil ogenj za^ prebivalce severnih krajev popol i. prebivalce južnih krajev. Ogenj je bil prebivalcem severnih kra-< jev popolnoma drugega pomena ot pa za prebivalce julnUi kra-_ev. Ogenj je bil prebivalcem severnih krajev edini in najboljši prijatelj, ker jih je grel pred o-strim mrazom. In dobili so tudi gorkoto od solnca, katerega so smatrali za nebeški ogenj. Toda v letu imamo mnogo izprememb z ozirom na gorkoto solnca, pomlad poletje, jesen in zimo. Poleti aoln-ee bolj greje kot spomladi ali jeseni in pozimi pa sploh na daje nobene gorkotc. Pradobni človvk je vse to spravil v svoji fsntasi ji v zvezo in ai je te spremembe tolmačil tako. da ja bil večni boj med aolncem, katerega so vedno vpodabljali kot devico, in podze meljskimi bogovi, ki sp ji bili nasprotni in kateto so ugrabjli, toda -t-_J-:- po«rečilo se ji je ubežati. To najdemo v vaeh »tafogrških, rimskih in drugih mitologičnih * pravljicah, edino s tem razločkom, da je ta boj drugače opisan in da naato-pajo druga imena bogov, ki so bila zapletena v ta boj.— (Konec prihodnjič). Terorizem od fiek staran zlomil jeklarsko stavka. (Nadaljevanje.) Vek profesor v Pitts-burghu se je izjavil, da je jeklarska indust. popolnoma militarizi-na. t>a je to resnica, se razvidi i* naslednjega: Prvi znak militari-sadje je napredovanje delavcev: Kdor je dalj čaaa v tovarni, ja prvi, da dobi višjo "šaržo". Vaak delavec vedno komaj čaka, da dobi boljše delo in marsikateri je na vrsti, da napreduje, todavjfun-čiti mu ne more nihče, da 'bo kedaj avanziral. Sistem je tak, da imajo le starejši delavci prednost. Toda delavec, ki se je le količkaj zameril svojemu preddelaveu ali kakemu drugemu kompanijskemu uradniku, ne bo nikdar napredoval. Ako je kak delavec osumljen kot agitor, ali da dela'nemir'med niku največkrat pridržijo aa dalj Čaaa, nalofijo mu najnapamejše delo, ne da bi mu za to kaj plačali. Ako je bolezen v njegovi hiši ali na kak drug način zadržan od doma, so največkrat zaman vsi njegovi izgovori in opravičbe. Ako ga preddelavee šikanira ali kak drug njegov tovariš ali da se mu drugače godi krivica, se ne more1 nikamor obrniti, da bi dobil zadoščenje. Ko je vposlen več, let v jeklarski industriji in da bi ne zgu bil dela, se trudi in gara koliko* mu le dopuščajo moči, skuša zadovoljiti vse preddelavee in bose in se vsled tega privadi maraikakemu delu, bi marsikateri misli, da bo napredoval. Toda na svojo žalost opazi kmalo, da je on med onimi, kateri so najmanj vpoštevani v ce li delavnici, kajti on ni "Ameri-kanec", on je inozemec in dotično delo ni za'"honkya" in qko bi rad hud pojasnilo, zakaj je zapostav Ijen in izrazi ponižno to željo, dobi odgovor: "To delo ni za uma zanega "honkya", ti ga ne moreš imeti. To delo je samo za "Ar merikance." On ne more zamenjati svoje narodnosti, ne more zamenjati svojega boaa. Kot zaklet je vedno na enem in istem mestu, priklenjen je na eno in isto delo. Toda 'amerikaniziral' se je pa kljub di postavi na (glavo in je vedno v zadnji vrsti, dočim drugi manj noma drugega pomena kot pa zaUmožni napreduje. Splošno se le svojimi tovarši, ne bo nikdar na-^ { . ^ je tudi pred oval, pa če ae magari tu- JT '^L ^ Ju. malo ozirajo na iaurjenoat, ampak, kdor je "boljši" in "pokornejši ta pleza po lestvici. Omenjemo je tudi že bilo, da postanejo itekateri, delavci delničarji podjetja, da knpijo delnice; poleg koipanija dovoli tudi nekatere nagrade koncem vskega fiskalnega leta, in da je usta-lovila nekafc pokojninski sklad Vse to je pa popolnoma pod kontrolo kompanije same in delavci nimajo prav nobene kontrole nad tem. Ako ima kak delavec kako tintttTtrmtmmtirt POTOP. »eet»t*Ma»«e Zgodovinski — roman ■—■ Spisal H. M«lri>wicz.-Po*lov«nil Podrsvski. rseee»i4m*sesieeeeeeee»ee»MmA * (Nadaljevanja.) , * "Ali je rea tako rekel gospod Sapiehat" vpraša Zagloba oveseljen. "Vsi so to slišali .Tudi jaz sem bil tega selo vesel, kajti sedaj dosežem na vsak način Bogosla-va." "Da bi bili le s temi ftvedl kmalu gotovi I" reče Zagloba. "Da, čemu sedimo tukaj s prekrižanimi ro-kaiui!" se oglasi Rok. "Mar ne moremo več pobijati AvedovV • "Ne govori neumnosti I" ga opominja« Za glo» ba. "Vi, ujec, govorite vedno jedno in isto!. . . Tods videl aem čolne na obrežju, na katerih bi liilo mogoče odveslati Švedom v goste. Ako gospodje tegs nočete, pojdem pa sara!M "Zamahnilo je mrtvo tele z repom!" odvrne jezno Zagiolia. "T je kaj — pa aam I" Toda Kmitieit ae takoj saiiakre oči. •To mojem mnenju ni napačna ta misel I" rsče. "NI napačna za noroglavee in glavorese, ne pa za ljudi ki spoštujejo svojo ča«t. Imejte vendar vxaj kapljico apoštovanja do samega aebr. OpiiNtite to nakano. Bolje je, da greate spat, saj je itak le poano." Ta predlog je ugajal vaem ln kmalu so vsi jell glaauo Ninrčati. Toda tn uro pozneje ao Hili že aopet vsi na nogah Za reko ao se jell oglašati atreli, na kar je na-atal truftč in krik po vaem Hapiehovem taboru. "Jezua Marija!" zakliče Zagloba "ftvedje napadajo." "Kaj prsvitef" odvrne Volodljevski in po-grabi Naliljn. "Rok, pridi sem!" rakriči Zagloba. ki je v takih »lučajih rad imel koga pri sebi, Toda Koka ni bilo v Šotoru. Vsi *Im že na mejdan. Tolpe no drvile sem tfr t je pre«l šotori; vsi ao hiteli k reki. kajti na nasprotni «trani a«* ae je ališal krik in strel. "Kai ae j* pripetilo?" vprašajo Številne NtniAe. ki no atale na obrežju. T>nla otraže niao vedeli niiVsar. .leden vojak je pripovedoval, da je slišal nekaj pljuakanju valov podobnega, toda videti ni mogel nlčeaar, ker je vitel« megla nad vodo; radi jednega Človeka I* tudi ni hotel vznemirjati tabora. s "To značl, da je Kok odrinil k ftvedom!" zs kll«> Zagloba. 'Saj je rekel, da pojile ssm.H "NI mogoče!" zakliče Kmitle. * "(Mi reveži A ved je ga uatrele!" je obupoval Zaglob« "< lo«podje, ali ni nikake pomoči T Raj je 1o mladenič kakor ČUto /lato!. . . Sveta Mati božja. reši g« pogina!" "Nemara Ig srečno uide!. . . Hegla je gosta, ne zagledajo ga!" .. - * ■ "Počakam ga tukaj če treba do jutra. Ha« ti bošja, Mati božja!" Med tem so potihnili streli na nasprotnem obrežju, luči ugasnila in nastala je globoka tišhmt Zagloba je hodil semterte po obrežju, toda njegovo čakanje je bilo bresuapešno. . . Konečno se je zdanilo, izsa hribov ja iiilo solnce, toda Kok se ni vrnil. i vin. i tfit" i i ../•, .11 Naslednji dan se napoti Zagloba k Čarnccke,.. mu s prošnjo, naj pošlje koga k ftvedom poizve-deti, kaj se je pripetilo: ali je še živ njegov Ko-valskl, ali pa je nemara žo umrl radi svoje drznosti. Carneeki se je strinjal s to prošnjo, ker je i-mel rad starca. Tolažil ga je v trpljenju in dejal; "Mislim si, da mora biti vaš stričnik še žlvt ksjji drugače bi ga bila voda odneala.1' "Bog daj!" odvrne Zagloba. "Toda takšne-ga človeka težko obdrži voda na površju ,kajti on ni Imel samo težke roke, marveč tudi glavo, ka< tera je bila kakor zalita a svincem, kar dokazuje njegovo ravganje." 'Trav. imate! Ako je živ, bom primoran sapo vedatl, da ga vleče jq s konji po mejdanu za prestopek soper bojno disciplino. Dovoljeno je vznemirjati aamo sovražnikovo vojsko, ne pa svoje, on pa je vsnemiril jedno kakor drugo. Tu niso «hrsnl nikski Čmovojnlkl, ds bi smel vsakdo počenjati, ksr bi hotel." "Kriv je; jaz ga sam kaznujem sa to, samo da se mi vrne živ." "Jas pa mu odpustim, ker se je pri Rudniku odlikovsl. Pojdite torej k ftvedom ter se dogovorite ž njimi radi samene. Raj ae tudi pri naa ne manjka njihovih Čaatnikov. Dam jim sanj dva. ee*i • lo tri. ako je treba, ker nočem, da bi vam krvavelo aree. Takoj napišem plamo. . .M Oveseljen pohiti Zagloba v Kmitieev šotor ter pove tovarišem avoj rsagovor s Cbrneekim. Kmitle in Volodijevaki sta takoj pripravljena iti ž njim, ker bi bila oba rada videla ftveda. Kmitle je mogel biti vrhu tega še aelo potvhen, ker je is-vr«itny govoril nemški.» Priprave na pot jim niso pobrale mnogo čaaa. Carneeki ni čakal, da pride sam Zagloba po pismo ,koj mu je pošlje po strežaju, na kar vsa-mejo poalanel a seboj trobentača, sedejo v čolnlč s belo sastsvo ter odveslajo. """ ' Naj trobentač vendar naznani naš prihod.' rt če Zagloba. "drugače nas Avedje, ne glede ns bc-lo sastsvo, vse postreljajo." "Kaj prsvite, gespod!" odvrne Votodlj^kl! •Telo Tata rji ne streljajo poalsneev. Rvo. že vi dim strele." Trombentsč ds slednjič snsmenje. ds v bil žsjo pealanei. radi Čeaar naatane na drugem o lireijn živahno gibanje. Kmalu priteče na obrež-je častnik ter jih jame gledati. Ko pride Kmitle k obrtžju. sname kučmo; tudi čaatnik se nežno prikloni. ♦ : < > rijo kompanijski uradniki, "saj si tudi ti delničar tega podjetja in mislim, da ne nameravaš škoditi podjetju samemu s tem, da pi napravil kake neprilike; ta tvoja pritožba lahko škoduje podjetju. Veliko delavcev ima i v najemu konjpanijske hišf, kupujejo vse evoje potrebščine v kompanijskih prodajalnah, dobijo tudi gotove vsote posojQa od kompanij, kupi io delnice, plačujejo v pokojnin-iki sklad, katerega upravlja drul Sa. Na ta način so popolnoma pod kontrolo jeklarskega trliata. Ako kak delavec želi imeti kak dan prost, da se odpočije od dolgih in napornih delovnih ur, mora poni-foo prositi svojega bosa, od ka terega dobra volje je vse odvisno, sli dobi en dan prost ali ne. Poleg >ega ga pa še vedno opomni na vse mogoče dolžnosti, katere ima napram kompaniji.— Vaa jeklaraka industrija počiva na veliki masi neizučenih delavcev Na vrhu te delavske piramide so IzuČeni delavci, katerih je relativ on zelo malo Število. Nato sled večje Število napol isučenih delavcev in popolnoma na dnu je pa največje število neizučenih ali navadnih delavcev. In vsa ta masa ielavcev, neizučeni in polizučeni lelavei, selo sovražijo dolge delovne ure, nizko plačo in avtokratič-no postopanje preddelsvca v tovarni. Med najslabše plačanimi, najbolj izkoriščanimi in zatiranimi de lavci so pa inosemci t Slovenci, Poljaki, Rrbi, Hrvati, Rusi, Grki, Ms-diari, Židjc, Rumunl, Turkf, i. dr. In devetdeset odstokov teh delsv-cev opravlja prvikrat v svojem življenju tovarniško delo. Plača je jnajhns, ure dolge In komaj pre livi sebe In svojo družino. Prihraniti ne more ničevar. In tako se pripeti, da ti delavoi se ne brigs-jo toliko sa plačo ali delovne ure kot pa za to, ako je obrat ustav-ljen v tovarni, v kateri so vpoale-nl, ker dobro vedo. ds bodo prvi ismed vseh delavcev, ki bodo po-stavljeni na cesto. Ne brigajo se toliko niti si svoje sdrsvje, sm-pek le aa to, da bodo imeli drfo, da vsaj tnalo saslužijo. da se mo-tajo vzdržati*>ri življenju. In preddelavel in boaje to tudi dobro ♦•do. Valed tega ao ti dela vel tu-di najbolj satirani in iakoriščani. Ako je delo izredno naporno in tmazano, ga dobijo ti d<1avel. R i delavei postopajo na najbolj inrovl način In preganjajo Jih sem in tja kot kako nemo živino. Ako izoatane od dels le en dsn. je takoj odstavljen: ako pride le sa eno minuto prepos-na na (Mo, ga po končanem delav- vek, da je tudi upravičen do bolj šega življenja, vsaj življenja, kar koršno se spodobi fca' Človeka in vsled tega zahteva boljšo plačo in krajft delovni čas. | Ne mara biti niti več "umazani honty", kakor so ga vedno na zivljali njegovi predstojniki, kaj ti videl je, da opravlja ravno tisto delo, kot "Amerikanci"', da njegovo delo je ravno toliko vred no kot ono, ki ga je naredil "A merikanec" in da vestnfej* oprav Ija svoje delo, kot kak "Ameri-kanec". Toda spoznal je tudi, da mu je nemogoče radi uvedenega sistema kedaj priti do dela, ki .io poverjeno Američanom. Kedaj pritožbo, tedaj mu takoj odgovo- mora na delo in kedaj z dela je odvisno o^ parne- piščalke; kolika je njegova plača je napiaano na uradni deski in ako ima kake pri- prta. In kdo bi se potem čudil ako se je konečno le vzbudil od por teh delavcev, proti celemu te mu sistemu in ds so unijski orga oizatorji našli deaettisoče delav cev v jeklarski industriji, ki so bili vsi za stavko, da se zruši tu sistem in vpelje novi, bolj človeški, v katerem bi imeli vsi delavci ene in iste pravice brez razlike na narodnoet aLi jezik. Vakozvani "Amerikanci" so bili še kolikor toliko zadovoljni s tem siste mom, ker so imeli vsaj nekake praviee, "hunky" pa sploh nobenih. In ko je b|la stavka kopčana so ostali ti delavci v ravno istem položaju, kot so bili pred stsvko in ne bo prav nič čudnega, nko zastavkajo ti delavci še enkrat.— V tem poročilu, ki ga je izdala komiaija "Medeerkvenega sve tovnega gibanja", je tudi v celo-ti zgodovina narodnega komiteja za organiziranje, delavcev v jeklarski in Železarski industriji, katerega predsednik je bil John Fi&patriek v Chicagu, ki je na domestil Samuel Gompersa, in William Z. Poster, finančni tajnik. Uradniki drugih 24 medna rodnih unij, ki so pridruženi "A mertški delavski federaciji" so pa tvorili komite j. V tej zgodovi ni je natančno opisano, kako so je vršilo organiziranje teh delav cev, kak je bil vspeh in zakaj je stavka ponesrečila. (Dalje. Orolje v samostanih. Avstrijsko časopisje je zadnje dni konstatira-1o dejstvo, da se iz Bsvsrske vti-hotaplja na Tirolsko precejšhje množine orožja. Akcijo vodijo klerikalni bavarski in tirolski mo-narhisti — klerikalci. Orožje so poskrili po tirolakih samostanih in ga deloma oddali tudi "zanealji-vim" klerikalnim kmetom, ki so te sedaj a orožjem v roki zoper-s ta vili — rekvizicijam žita. ......MiffffA V TOBK 0TAn BAMO $80.00 Najmanjša evota, kar računajo agentje aa karto is TrsU do New torka je #88.00. Ce hočete doba viti svojo rodbino ali prijatelje it starega kraja v Ameriko, obrnite se aa pojasnilo in potrebne listine MALI OGLASI NAZNANILO. Ali želite imeti gtalno de- lo? Mi potrebujemo za našo Uv^hio več navadnih DELAVCEV in POMOČNIKOV. Dobra plača. Oglasite se v naši delavski posredovalnici, kjer dobit* nadaljna pojasnila,^. LINK * BELT CO., 329 West 39th St, Chicngo, m _ -ummm^^m DEKLETA potrebujemo ZA KROJAŠKO OBRTI Nudi ae urodna prilika it-učenim šiviljam na motorni ii. valni stroj ža izdelke iz kolu. hoviMt": ^ Stalno in čiato delo. Prilika za zaslužiti po $22.50 do $35.00 tedenako; po zmožnosti pri delu. Ako ae zanimate zs to delo tedaj pridit« k nam pri-pravi j ene aa delo. £LLSWORTH A>HAYER MFG. CO., 340 Broadway MILWAUKEE, WISCONSIN. RAZPIS SLUŽBE P08L0 yoDj& t Slovenska konsumna zadruga t Mazho.m, (Jonstown) Pa., bo y kratkem odprla svojo trgovino in vsled te^a razpisuje službo poslovodje, ki mora biti poltenega in uzornega tnaiaja, imeti ino potrebno isknčenost v trgovini in veM angleikegSt in slov. jezika. mU * - . i ^ Za daljše informacije naj se obrne toibe aU Prošnje, ao "u v_r.U za- ^^ nft . ' * tajnika "H«xhon Slovenija Cooperative Aaaociation", Andrej Vidrieh, 834 Main Street, Johnstown, Pa., kateremu se pošljejo tudi vs* prijave. I 1 i f. < n i JAVITA SAHVALA. / [ .. . , V, .. ( . -t| . . New Tork, dna 28. Julija 1930. Slavopic Immigrant Bank, 436 W 23d St., New York, N. Y. Spoštovani gospodje:— Pred iest tednov poslsl aem vam $50.00, da jih poiljete goapej MalJfiki Mrfiieh v Senj, Hrvatsko Primorje. Danes sem ps prejel od vas potrdilo, da je Maltfki Mrilt irpla^onega ' 0000 kron. Izplačilo j« izvrifeno brez kakih drugih stroSkov in v krajiem Hm. kakor bi bila kateradruga koli banka to storila. Zato držim u svojo dottnost, da se Vam jam zahvalim na vašem topnem in hitrem poslovanju In vsa vsem svojim rojakom gorko priporo-rot^am t S spofitovanjem Ifikola Mrsieh, 546 W 69th St., New Vork, N. T. v > SLAVONIC IMMIGRANT BANK ri«nj h wr*dm*mU la >•*«)•■ la v iltri kraj Jh