3 nć. % > 121. številka. le za petek 9. oktobra (v Trsta, t četrtek zvečer dne 8. oktobra 1896.) Tečaj XXI. „BDIMOBT« lihaja po trikrat na teden v ieatih i»-danjih oh torkih, četrtkih in aobot«h. Zjutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : za .leden mmtAo . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 ■a trt meseo. ..3.— , .4.60 ■a pol leta ... 6.- . , „ ta vse leto . ..12.— . , .18.— Naročnino Je plačevati naprej m aaroobe brez priložene naročnine te uprava ne ozira. Po»umič*io »tnvilke se dobivajo v pio-dajal" toah tobftlvn v Iritu po 3 nvč. irre^ Trnta r>o 4 rvi. Oglasi ae račune po tarifa t petita; naslove z debelimi črkami ae plačuje prostor, koMkor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva ulica Caserma it. 13. Vsako piomo mora biti franko^nno, ker nefrankovana ae ne iprejama^o. Rokopisi se ne vračajo. Suroiniaoi.voklainuoijo in oglase spra-j"Tna itf)r nliea Molino pit- eolo hAt. 3, N. nailHt. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst. Odprta rekUiaa cije so proite po«itaioe. GI , y edinosti J« Nttf'% BILO na javni narodni shod, ki ga sklicuje politično druStvo „Edinost" v prostorni dvorani gostilne gosp. Marina Lukie na Proteku v nedeljo dne II. oktobra 1896. ob 3. uri popoludne Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo deželnega poslanca Ivana Goriupa. 3. Utemeljevale resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 4. Eventuvelni predlogi. Tržaški in okoličanski Slovenci 1 Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove. kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a katoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa in zahteva ljud8tvo- Odbor političnega društva „Edinost" Jezik, najlepša dika narodnosti in domovine. (Po knjigi župnika Jemeršića : Bog i Hrvatska.) (Dalje.) Narod bi moral obsojati one, ki mu v uradih odklanjajo njega materinski jezik in ki se sia-mujejo istega, dočim mora smatrati za svoje naj-veče ubijalce in zgubljene otroke one sinove svoje, ki liki Judež izdajajo svoj rojstveui jezik. Grozna je kletev, ki jo izrekajo tudi pesniki, kakor tolmači narodnega srca, nad izdajico svojega materinega jezika. Kdor se sramuje svojega jezika, ta zasluži, da ga prezira ves svet. To preziranje pa naj pada naj-pred na one, ki bi morali biti uzor narodu po svoji veči naobražbi in po svojem višem društvenem položaju. Ničemer se narodnost ne ponižuje tako, kakor s tem, ako narodni in društveni vodje ne marajo za svoj materinski in narodni jezik. Grdo je in za narod jako nevarno, ako gospoda in ljudje PODLISTEK. Prjjatelj Lom. Črtica po rcsnici. — Spisal August Šenoa. Prevel C—č. .Vaše misli so vrlo plemenite, milostna gospa, ali vendar ne umen) —* ,da čitam malo hrvatskih knj'g, jeli ? Povedati vam hočem, zakaj. Ne pišite mi v greh moje iskrenosti, vem, da so jako občutljivi gospodje — vitezi duha, no, nadejam se, da vas moja iskrenost nekoliko umiri. Jaz zato tako malo čitam hrvatski, ker sem preveč čitala hrvatski. Vam se zdi to čudno, ali je tako. Naš vredni župnik, ki je velik rodoljub, kupuje vse hrvatske knjige novino ter jih redno pošilja meni že nekoliko let sem. Jaz najraje čitam pripovedke, in sem pročitala, hvala Bogu, sila tega v raznih jezikih, dakako tudi v hrvatskem. A čitajoči vse te mogoče naše pripovedke, nasitila sem se jih do dobrega. Zakaj, vprašate? Povem vam. Ženski je nrav strastna, fantazija bujna, misel živa in brza kakor ptica. A kako hrano dajejo naši novelisti tej nemirni ptici, ki leta od mesta do mesta, ki ne miruje nikdar, željna večne spremembe. Vedno je jedno in isto. Dvojica mladih se je zaljubila, stavljajo se jima vsa-kojake jako navadne zapreke, koje premagata jako navadnim načinom, in postaneta svoja, hvala budi viših stanov, koji bi morali svojim vzgledom prednjačiti ljudem nižih stanov, ne govorć v narodnem jeziku. Rekel sem : besede gibljejo, a izgledi privlačujejo. — Zaradi tega je jako nujno, da naša inteligencija in prosvetleneji duhovi v sik d ar iu povsod govorć v svojem materinem in narodnem jeziku, ter da pred-njačijo narodu dobrim vzgledom. Lepo pravi hrvatski pesnik Predovič o jeziku : Dragi kamen on ti budi Ko> da čuvaš kao oko, Kog da braniš kao sok6, Komu da si vjeran svudi. Ako vržemo pogled okolo sebe, vidimo, kako se v naši zemlji šopirijo razni prišleci. Nemci in Italijani, je pa Slovencev, ki raje govorč ž njimi v njih jezikih, ne<*o v našem slovenskem. Na žalost je takih ljudij, koji si domišljajo, da jim to donaša veče časti in slave, ako ptujim jezikom pritiskajo svoj lastni domaČi jezik. Tudi v onem kraju, kjer je nekdaj živel naš Bogu! K temu malo solnca, meseca, cvetja, solz — iu pripovest je dovršena. Samo tu pa tam prihaja kojemu piscu na misel, da se junak ali juna* kinja mora zastrupiti, probosti, celd umreti od same bolesti. Večna idila, večna monotonija! S tem se ne more zadovoliti naša strastna nrav; samo v borbi nahaja naša duša miru, a fantazija se nam popenja do plamtečih zvezd. No, ne razumite me krivo; jaz ne dolžini naših književnikov: oni nam opisujejo ono, kar nah«jajo v svoji domovini, male odnošaje, neznatne, kakor smo mali tudi mi. Ali so pisatelji krivi, da v nas ni velikih katastrof, ki bi pretresale dušo ? Ali morejo pisatelji v malem okviru naslikati velikanskih slik; ali more v naših okolnostih nastati knji zanimivi junak /a roman ? To so vam sama vprašanja, na koja mi duša, četudi veliko muko, mora odgovoriti z .ne", in radi tega ne čitam skoro nikakih hrvatskih knjig*. .Plemenita vaša zgovornost, miloetiva gospa, navdušuje čl veka nehotč in skoro da bi ga prevarila. Mali smo, žalibog, slava naša se ne razlega po svetu, dfc, še ono, kar smo zaslužili pošteno, odjemljejo našemu imenu. Žalostno ie to, inuka prijemlje človeka, prav pravite. Vendar jaz ne sodim tako, kakor vi. Uprav okvir naše malenkostnosti, ki stišče često smelo dušo Iu žarko srce, rodi toliko borbe, toliko spopadov, da nam siluo pretresa dušo, in zgodovina ljudskega srca v nas je toli Gospod in Odrešenik, v Palestini in v Jeruzalemu, so govorili tri jezike: grški, latinski in židovski. Židovski je bil Kristusu materinski jezik. Poznano je, kako je Jezus tudi ob svoji smrti rabil svoj rojstni židovski jezik, ko je zaklical: Eloi, eloi, lama sabaktani ?, kar znači: Moj Bog, moj Bogf zakaj si me zapustil P Po izgledu Kristusovem je tudi nam dolžnost, da ljubimo nad vse svoj slovenski jezik, kajti s ten pokažemo največo hvaležnost Bogu, Stvarnika vsega in darovatelju jezika. Jezika si niso nadeli ljudje sami, ampak prejeli so ga od Boga kakor dar na potu življenja. Bog je tako hotel, da smo se rodili v slovenskem narodu in v slovenski zemlji, da smo imeli slovenske roditelje, od kojih smo se učili slovenskega in ne druzega jezika. Zato veli sv. pismo: Od Gospoda je dar jezika 1 In če nam bode dajati Bogu račun od svojega telesa, od časa, denarja in drugih stvarij, koliko bolj pa še od svojega jezika! ? Gotovo nas Bog pokliče na odgovor, kako smo ljubili in spoštovali svoj jezik. Jezik je dragoceno blago in drag biser, kojega nam je naklonil Bog, da ga čuvamo do svoje smrti in da ga potem vrnemo Njemu nepoškodovanega. Kakor skapuh leži na svojem blagu, tako treba, da smo tudi mi skopuhi se svojim jezikom. Največo čast skazujemo svojim roditeljem, svojim prednikom in vsemu narodu, ako jezikom svojih očetov spajamo prošlost se sedanjostjo in 8 tem znašamo gradivo za zidanje bodočnosti. Po-slušajmo glas pesnika Preradoviča: Ljubi, rode, jezik iznad svega, U njem živi, umiri za njega! U njem sve si blago slavil, Što ti ost a od starine, Nemaš ljepše ni baštine Potomstvu si da ostaviš. Od povoja do pokrova, treba, da se nam duh naših prednikov ziblje pred očmi v duhu narodnega in sloveuskega jezika. — Ljubimo Boga in vsako krepost, ali ljubimo posebno tudi svoj mili različna, toli živa, da našim pisateljem ne treba drugega, nego prepisati jo, pa so napisali najlepši roman. Ali da vam povem resnico: mnogi naši pisatelji pišejo o naravi, ne da bi motrili narave, pišejo o človeškem srcu, ne da bi ga poznali". „To je vse teorija", nasmehnila se je lepa gospa, ,a jaz se bodem še le tedaj pokorila vašim besedam, ko mi pokažete živ izgled, ko mi pokažite pravega junaka za roman". tHočem gospa*! sem jej odvrnil. Naju razgovor je postajal veduo glasueji in živeji, da je župnik pozabil Napoleona iu sodnik svoje hruške. Vsi so se zbrali okolo naju, vsi so hoteli poslušati o junaku romana. „Čujmo", je vskliknil velečastni gospod, uprši se za mojim stolom, jaz pa sem nadaljeval: .Ne mislite, gospoda moja, da vam podam pripovedko, zloženo po pravilih umetnosti; ne mislite, da bodem klical na pomoč ostro domišljavost ali bujno fantazijo. Nikakor. Kar vam povem tu, je živa prosta resnica. Učil sem se prava in zakonov na vseučilišču praškem. Nekoliko let nisem videl hrvatske domovine svoje; na to sem došel leta 186* v Zagreb za božične praznike. Vse se je bilo premenilo; svobodneje se je dihalo tu, sreč- neje živelo. (Pride še). slovenski jezik, v katerem nas je učila naša inati. Morda že počiva v grobu naša mati; ali jezik, ko- , jega nam je zapustila, mora živeti med nami na j veke in na vsakem mestu. Ako že nje same ne moremo ljubiti in objemati kakor žive, pa ljubimo in objemljimo vsaj nje najdragocenejo ostalmo, to je — po njej nam izročeni materinski jezik! Kdor noče ljubiti svojega jezika, kdor smatra za nekak predsodek ljubav do svojega rojstnega jezika, oni res zasluži, da ga obžalujemo, kajti vse prepiranje žnjim je zastonj in nima izhoda. Taki ljudje se ne morejo popraviti, kajti srce jim je pokvarjeno, a volja odtujena. Koliko se je že razpravljalo t nas v privatnih družbah in pisalo v javnosti po raznih novinah, kako je grdo, da nekateri naših Slovencev — osobito pa nežni spol — vse preveč po ulicah govori po italijanski ali nemški; pa vse to koristi le malo: vse prošnje in vsa rotenja ao glas upijočega v puščavi. Ko je človek došel v kojo gostilno po naših mestih, mora skoro pozabiti, da je na Slovenskem .....vse se vrši v tujem jeziku. Ali je čudno potem, da se nam roga ptujec, došedši med nas, kar ni ravno v čast naši domovini ! A kdo je temu kriv ? Mi in grehi naši — mi Slovenci sami smo krivi. Ako bi videli gostilničarji in natakarji, da se nočemo drugače razgovarjati, nego slovenski, potem bi se popolnoma premenili tudi oni. — Odstranimo vzroke, pa se odstranijo tudi posledice I _(Zvršetek pride.) Političke vesti. V TRSTU, dne 8. oktobra 169«. Državni zbor. (Poslanska zbornica). V včerajšnji seji se je vršila razprava o nujnem predlogu posl. Levvakovskega radi postopanja pol. oblasti v Galiciji glede izvrševanja pravice do sborovanja. Lewakowski je demokrat in bolj liberalne barve, zato je lahko umeti, da poljski klub ni bil na njegovi strani, kar je razvidno tudi iz izjave Madejskega, ki je rekel, da je poljski klub povsem zadovoljen z odgovorom vlade na dotično interpelacijo in da povsem zaupa zatrdilom gosp. grofa Badenija. Govornik je polemizoval zoper poslanca Romanczuka in Lewakowskega, ki sta baje govorila tako, kakor da je v Galiciji obsedno stanje. Madejski je zatrdil, da ljudstvo v Galiciji nima ničesar opraviti z radikalnimi agitacijami, povspe-šujočimi le brezverstvo in komunizem. — Minister Rittner je povdarjalf da se tu generalizojejo posamični slučaji. Ob neposrednjem prehodu od absolutizma do konstitucijonalizma so bili neizogibni nekoji nedostatki vsled pomanjkanja politiške šole. Toda vse to se da vzravnati po uplivu, politiški bolje šolanih krogov prebivalstva in po zmernem postopanju oblasti. Nikdo ne sme odrekati poljskemu narodu zmisla za svobodo in ustavna načela, ali svobodo je možno vzdržati le po družbenem in politiškem redu. Vlada se ne boji kontrole zbornice, toda ta kontrola se mora vršiti na podlagi dejstev. Posl. Vašaty in Funke sta govorila sa nujnost. Posl. Lewakowski pa je polemizoval zoper ministra Rittnerja in posl. Madejskega. Posl. Romančuk je rekel, da po vladi priviligovani razredi provzročsgo izseljevanje kmetov v velikih masah. Nezakonitostim naj bi se postavili po robu, ne pa jih zagovarjali. Za nujnost predloga Levvakovskega je glasovalo 106 poslancev, zoper 78. Ker pa s tem ni bila dosežena potrebna dvotretjinska večina, je padla nujnost. Predlog se je torej izročil v razpravo, kakor določa poslovni red. NS to je pričelo prvo čitanje proračuna. K položaja. Levičarji so že postali mehkeji, saj prav za prav nikdar niso bili trdi zoper one, kateri bi lahko škodili levičarski posesti, sosebno o volitvah. Levičarji so umeli biti več kot trdi, d&, okrutni, proti nam Slovanom, ker so vedeli, da jim ne moremo do živega, dokler imajo oni vladni aparat v rokah. Danes imajo vlado v rokah drugi ljudje, ki lahko prav dobro škodiyejo nemškolibe-ralni kliki, ako le hočejo. Pred takimi ljudmi pa imajo nemSki liberalci neznansk strah. Radi tega nas prav nič ni motilo rožljanje levičarjev z opozicijsko sabljo. In iz današnjih listov posnemamo, da se njih opozicije najbolj bojć — levičarji sami. Le glejte jih te tužne junake! V včerajšnji seji je stavil levičarski posl. Kuenburg predlog, naj se •tvori debata o odgovoru grofa Badenija na interpelacijo radi dogodkov na katoliškem shodu v Soluogradu. Ta predlog je bil odklonjen ie z malo večino glasov, iu bi bili levičarji prav laiiko zmagali. Kako je to prišlo, da niso ? Čisto naravno. Levičarji so sicer ploskali svojemu govorniku, a zajedno so poskrbeli modro, da je padel njega predlog, in sicer s tem, cia mnogo levičarjev ni bilo v dvorani. Bali so se siromaki, da — zmagajo. Seveda : po razpravi bi utegnilo priti do izjav, ki bi zadele slavno levičarsko družbo notri do kosti. Signatura položenja je torej: stranke — ra-zun Poljakov — bolj v rezervi, a levičarji tekajo sem in tja pred svojo lastno senco in pred senco volilcev. Le posebni dogodki bi morali priti, da bi ta družba provzročila resnično ministersko krizo. Car v Parizu. Kolika razlika med vedenjem ruskega carja v Vratislavi in v Parizu ! Tam je bil hladen, rezerviran, dasi je nemški cesar Viljelm gotovo storil vse mogoče, da orgreje Nikolaja II. z oživljanjem spominov na nekdanje prijateljstvo in zvesto zavezništvo med njiju blagopokojnimi predniki. Kako ponižno, skoro bi reklo devotno, je cesar Viljelm v svojih govorih na slavnostnih obedih povdarjal veliko čast, da ga je posetil glavar toli mogočne države! Vse zastonj! Zapetega carja Nikolaja ni zvabil preko navadnih, konven-cijonelnih fraz. Skrbno se je car Nikolaj izogibal vsaki besedici, koja bi bila posegla na torišče svetovne politike, ali bi se bila celo utegnila tolmačiti kakoi znak zopetnega zbližanja med Nemčijo in Rusijo. Obisk v Vratislavi je bil in je ostal le čin gole in neizogibne kurtuazije. Iz Nemčije je odSel car na Dansko. No, pohodi ruskih carjev na danskem dvoru so umevni po tesnih rodbinskih zvezah, sp^jajočih oba dvora, in so postali že tako navadni, da seje svet odvadil, da bi z istimi spajal in snoval kakove politiške kombinacije. V Kodanju ni nikdo pričakoval, niti žele) kakih važnih izjav od strani carja. Tudi pohod carja na Angleškem ni imel politiške nravi, kajti veljal je le čestitljivi matroni na angleškem prestolu, kraljici Viktoriji, in nje visoki obitelji. Tudi tu je bil le obiteljski obisk, na kojem ni bilo pričakovati odmeva s polja evropske politike. In res nam je poročal brzojav z Angleške le-to: kje in s katero visoko osebo je bil car ta dan, kje je lovil, kam je šel s kraljevimi princi itd. Z angleških je car stopil na francoska tla in tu se je hkrati spremenila nrav njegovega potovanja. Na Francosko niso povabile carja rodbinske vezi, niti ga niso silili oziri dolžne kortuazije, ampak most preko kanala so bile — politiške zveze. Tu je car kmalu stopil iz rezerve. Že v Cherbourgu, komaj stopivši na francoska tla, je bil car ginjen na vsprejemu, prirejenem mu od. naroda francoskega, že tam je občudoval francosko mornarico. V Parizu je postala temperatura še topleja. Na stotisoče Francozov je pridrlo v Pariz da prisostvuje velikemu, zgodovinsko važnemu dogodku. Zavesa je padla; danes ni možno več dvomiti ns obstanku zveze med Francijo in Rusijo. Že izjava carjeva o vsprejemanju senatorjev in poslancev je bila značilna za razmerje med Francijo in Rusiji). Razvilo se je razmerje, kojega mnogokoji še sedaj ne more pojmiti: car-avtokrat se je veselil, „da more bivati v sredi izvoljencev naroda" — padli so torej oziri na razliko v vladni obliki in absolutna Rusija je pred vsem svetom blagoslovila konstituc^jonelno in republičansko Francijo. Zgodovina življenja evropskih držav morda še ne pozna primere temu dogodku: ko vladna oblika popolnoma izginja pred politiko — narodov. Ta fenomenalni dogodek je kaj lepo simbo-lizoval že predsednik republike v svoji zdravijci carju, ko je rekel: ,Navzočnost carja v Franciji potrja ob odobravahu vsega naroda zveze, združujoče dve državi v vzajemnem zaupanji v njiju usodi. Zveza mogočne države z delavno republiko je že mogla dobro-dejno uplivati na svetovni mir". Tem besedam ne treba komentarja. Predsed-( nik republike gotovo ne bi bil govoril o zvezah, ako bi beseda ne odgovarjala dejstvom. In ako bi predsednikove besede trebale komentarja, obsežen je v odgovoru carjevem na ono zdravijco. Car je zatrdil, da je globoko ganjen na vsprejemu. Zvest nepozabnim tradicijam došel je na Francosko, da pozdravi glavarja naroda, s kojim nas spajajo dragocene vezi. To zvesto prijateljstvo moglo bodele blagodejno uplivati po svoji stalnosti. Slednjič je naprosil car predsednika, naj bode tolmač teh čutil pred vsem narodom. Ta ni t>i] torej več tisti hladni, rezervirani Nikolaj, ki je došel obiskat le sorodnike, ali ki se je prišel le poklanjat sosedu, ker je tako zahteval običaj; ampak tu je govoril car o vezeh, spaja-jočih njega z narodom francoskim. In da ne bode mogel nikdo dvomiti o dalekosežnosti njegovih besed, povdaril je še posebno, da so prijateljske vezi med Francijo in Rusijo — stalne! V kratkem govoru carjevem je izražen veliki pomen njegovega obiska na Francoskem, koji pomen je povdaril car že o vsprejemanju v eli-zejski palači z bivšim ministrom Ribotom, nami-gnivši na 1. 1891, ko se je pričelo približevanje med Francijo in Rusijo. Car je rekel namreč, da so se takrat pričeli veliki dogodki. Izjave in dogodki ob bivanju ruskega caija v Parizu kažejo torej jasno, da zveza med onima dvema mogočnima državama ni le od danes do jutri, ni le šahovna poteza na deski svetovne po* litike, storjena od strani Rusije morda le v ta nftttien, da nekoliko o^laši na tej ali oni strani, ampak je dobro premišljena, iz narave sedanjih evropskih odnošajev izišla, od obeh dotičnih narodov potrjena in za dlje časa proraču-njena zveza. S to zvezo mora računiti Evropa kakor stalnim, za dlje Časa nespremenljivim činiteljem. Varali bi sami sebe, ako bi si hoteli zatiskati oči pred dejstvom, da je v tej zvezi nekako protitežje proti kombinaciji, v koji stoji naša država avstro-ogerska. Vendar pa sodimo — in ne bojimo se, da bi se s tem zagrešili zoper svoj avstrijski patriotizem —, da bode rusko-francosko prijateljstvo le na blagor vse Evrope, ker je v sedanjem raz-deljenju evropskih sil še najbolje jamstvo za vzdr-žanje evropskega mira. To misel sta povdarjala tudi predsednik republike in ruski car, ko sta govorila o blagonosnem uplivanju rusko« francoskega prijateljstva. S tem, menimo, smo vsaj nekoliko označili pomen sedanjih dogodkov v Parizu. 4> * Glasom iz francoske stolnice prihajajočih vesti skuša ruska carska dvojica storiti vsemogoče, da pokaže svoje priznanje na navduSenem vsprejemu od strani Parižanov. Sosebno car kaže se jako ustrežljivega. Tako n. pr. se je včeraj, dasi je izdatno deževalo, s carico vozil po mestu v odprti kočiji, da zadosti želji ogromne množice ljudstva, ki se je gnetila po ulicah, da vidi carja. — Peljala sta se v cerkev N6tre Dame in tam sta obiskala kostišče onih, ki so padli tekom obleganja Pariza 1871. leta in pa grobje nadškofa Dou-boisa. V cerkvi sta se mudila kakih 10 minut, potem sta se podala v Pantheon. Ko je kočija dospela v ,quartier latin" (dijaški okraj), priredili so zbrani dijaki burno ovacijo carski dvojici. V Pantheonu ustavila se je carska dvojica pred rakvijo umorjenega predsednika republike, Sadi G ar nota. Okolu rakve visi 8e okolu 3000 vencev, ki so bili položeni na krsto povodom pogreba. Med temi venci je tudi oni srebrni, ki ga je bil poslal pokojni car Aleksander III. — Car je molil na grobju nekoliko trenotkov in položil venec. V istem trenotku bila sta v Pantheonu po naključju prisotna vdova in sin umorjenega Car-nota. Car je pristopil k vdovi in, poklonivši se ji, ji je rekel nekoliko besed v tolažbo. — Od Pan-theona se je podala carska dvojica v palačo invalidov. Tam je car obiskal rakev cesarja Napoleona ter si dal, ogledsi si dvorane, predstaviti nekolik® veteranov. S tem je bil izcrpljen program za predpo-ludne določenih obiskov in carska dvojica se je vrnila v rusko odposlanstvo. Popoludne je bila najvažniša točka programa; položenje temeljnega kamenja za most „Aleksander IIIki se zgradi preko reke Sene. Ta most bode središče svetovni razstavi leta 1900. — Na desnem bregu Sene bile so tribune za povabljene goste in za dostojanstvenike. Od diplomatov je bil prisoten jedini turški odposlanik. Ob 2»/t. pripeljala se je carska dvojica v odprtem vozu ob navdušenem klicanju množice. Kočijo je spremljal* častna straža oklopničarjev. Car je bil v uniformi oklopničarjev. Ko sta car in carica izstopila iz ko- čije, naraslo j« navlačenje množice in delirija. } Glasba je svirala rusko himno. Predsednik Faure je šel vladarju nasproti, se poklonil carju in poljubil roko carici. Zatein se je vršila ceremonija položena temeljnega kamena. Car in carica sta podpisala dotični pergament Zatem sta obiskala car in carica kovavnico, kjer se kuje alata kolajna v spjmin temu dogodku. Vsprejem je bil povsodi skrajno navdušen. Popoludne je carska dvojica ruska obiskala „Institute de France" (akademijo). V slavnostno sejo so došli vsi .nesmrtniki*. Predsednik je izustil govor, v kojem je spominjal, kako je Peter Veliki nekega dne došel med niih prednike ter delal žujimi. Menil je, da ni mogel lepše zahvaliti caija na obiska, nego da mu je pokazal, kaj se godi v akademiji, s tem, da je sklical popolno sejo. Ob 5l/a je došla carska dvojica na municipij. Na estradi je bilo nameščenih več orkestrov in zborov, ki so intonovali rusko himno in zatem marzeljezo. Predsednik Faure je sprovel carsko dvojico na častno mesto. Množica je klicala entu-zgastično. Veličanstvi je pozdravil predsednik Bandie, obkrožen od municipalnih svetnikov, rekši: „Med tem ko prebivalstvo pariško radostno pozdravlja visokega gosta in zaveznika republike, prenehalo je isto v svojem delu, da se pokloni, kakor mu velevajo njega tradicije in vera v usodi obeh prijateljskih narodov ! Car se je zahvalil. Ko je earska dvojica stopila v veliko dvorano, zasvirale so glasbe rusko himno. Ko sta stopila v slavnostno dvorano, zaorilo je 4000 gostov viharnimi vskliki. Na potu od municipija do ruskega poslaništva so množice prirejale carju neopisno burne ovacije. Zaroka italijanskega kraljeviča. Dospela sta v Rim črnogorska ministra Petrovič in B o g i š i i , da skleneta ženitbeno pogodbo. Vsprejel ju je minister kraljeve hiše in jeden dostojanstvenikov iz ministerstva za vuanje stvari. Neka rimska vest hoče vedeti, da pride v Rim tudi car Nikolaj II., da bode navzoč na poroki italijanskega kraljeviča s princeso Jeleno črnogorsko. Različne vesti. Premil. ikof A. Šterk v otroiki bolnišnici. Premil. nad vrhovni dušni pastir je včeraj, nadal-jevaje svoje obiske filantropifikih zavodov tržaSkih, obiskal otroško bolnišnico v ulici del Bosco. Njegovo prevzvišenost je vsprejelo ravnateljstvo. Prem. škof je zatem daroval sv. mafio v kapelici zavoda, potem pa si je podrobno ogledal bolnišnico. Ustavil se je pri sleherni izmed vseh 50 postetf ter iz-praleval otroke o njih bolezni in o šoli. Imenovanja v flnanci. C. kr. namestnik v Trstu je imenoval: finančna koncipista Josipa barona Albert- Glanstftttena in Arturja C o v a c i-ch a (Kovačič) finančnima komisarjema, konceptne vežbenike drja. Arturja M a r o 11 i j a, Evgena Šk a barja in Alojzija D aH a Rosa finančnim koncipistom, ter računarskega asistenta Frana M i-losta začasnim blagajniškim oficijalom. Pogreb dra. Julija Gregra, znamenitega publicista češkega in faktičnega zasnovatelja in voditelja mladočeške stranke, je bil velikansk. Kakor poročajo „Narodu, bilo je nad 100 tisoč udeležnikov. Narod češki je torej na odličen način skazal poslednjo čast svojemu odličenemu sinu. Lahko rečemo: narod 1 Kajti vsi češki listi brez razlike na stranke, klanjajo te dni tilnik svoj pred spominom Gregrovim, dobro vedč, da je ta mož ne le mnogo delal, ampak tudi mnogo trpel po tamnicah — za narod svoj. A Julij Gregi« je podal zlasti nam Slovencem — ki toli radi omahujemo in obupujemo — krasen izgled vztrajnosti in požrtvovalnosti. Iz malega lističa, kojemu se je bilo boriti s početka velikimi težavami in — deficitom, razvil je polagoma — in to ob najneugodnejih tiskovnih razmerah, ko so romali češki žurnalisti trumoma v zapore, ko so češki listi trpeli tisofie in tisoče zgube na kavcijah — velik modem list, ki se sme drzno postaviti v vrsto s prvimi časniki Evrope. — „Narodny Listy* imajo sedaj blizo 30 urednikov. To je dosegel Gregr svojo vztrajnostjo. Njega — ki je bil faktični vodja svoje stranke — pa je dičila skoro brezprimerna skromnost. Dasi so se po velikem delu v njegovih rokah združevale niti češke politike, odkar je mladočeška stranka postala zakonita predstaviteljica naroda, vendar ni nikdar silil v ospredje se svojo osebo ter je najraje delal za svoje prepričanje med šti-rimi stenami svoje redakcijske sobe. Tak mož zasluži gotovo, da mu narod ohrani hvaležen spomin. Uredniki „Narodnih Listov' so izdali izjavo, da bodo tudi v bodoče uredovali list v zmislu in duhu pok. dra. Julija G r e g r a. Par pripomb o popravku c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru. V zjutranjem izdanju od mi-nolega torka smo prijavili popravek, ki nam ga je doposlalo c. k. okrajno glavarstvo v Kopru ozirom na naše poročilo o dogodkih v Buzetu povodom prihoda ministerskega predsednika grofa Badenija. Mi bi bili sicer lahko odklonili ta popravek, ker je presezal meje, določene popravkom po tiskovnem zakonu, ali nismo storili tega, da dokažemo, da se ne plašimo oporekanja našim poročilom. Pa tudi prilika nam je dana sedaj, da na podlagi omenjenega popravka Se nekoliko spregovorimo o dogodkih v Buzetu, oziroma o odno-iajih v Istri. Nikakor ne moremo umeti, kako more trditi slavno c. k. okrajno glavarstvo v svojem popravku, da je „dognano", da ni res, kar je trdil naš dopisnik. Slavna politična oblast more reči k večemu: „to in to sklepamo iz naših poizvedovanj- — ali o tem ne more govoriti, da je vse dokazano. Kajti tega menda ne bode hotelo trditi c. k. okrajno glavarstvo v Kopru, da uradna a.ne sodna poizvedovanja spravljajo v s i k d a r in polno resnico na dan. Pripoznana bodi sicer popolna objektivnost onega, ki zaslišuje in poizveduje, ali razmere so že take — in v Istri bolj nego kje drugje —, da često tudi ob najbojji volji ni možno priti resnici do dna. V to so pre-navihani tisti izvestni ljudje, ki kaj radi najprej izzivljejo in potem — ovajajo 1 Kakor se je zgodilo ravno v Buzetu. Omenjeni popravek moramo torej smatrati izrazom prepričanja slavnega c. k. okrajnega glavarstva koperskega, nikakor pa ne dokazom, da vse ni res, kar smo poročali mi. Doteknimo se posamičnih toček „popravka*. Tam je pripoznano, da so „nekateri vinjeni bu-zetski fantje* in „nekateri otroci* res hodili za gospodom kapelanom, kričaje „Evviva 1' Istria ita-liaua" „Evviva P Austria", „Evviva Badeni". Toda tu nam se usiljujejo razna vprašanja. Čemu so sploh letali za kapelanom ? Zakaj so ravuo za kapelanom kričali „Evviva 1' Austria4* ? Saj isti ni nikak predstavitelj državne oblasti, niti nam ni znano — a tudi slavno c. k. okrajno glavarstvo ne vć ničesar o tem —, da bi bil isti gospod kedaj demonstroval proti Avstriji, kar bi bilo moglo dati povoda Buzetčanom, da reagu-jujejo zoper nepatrijotiške in neavstrijske demonstracije. Dalje bi bilo zanimivo vedeti, k d o j e poskrbel za to, da so bili oni buzetski fantje „vinjeni"? In kaj si moramo misliti o vzgoji otrok, ki po ulicah kriče za svojim dušnim pastiijem ?! •Popravek* trdi, da ni res, da bi bil kdo ranil sestro kapelanovo. Kapelan je trdil, da je — res! Ker imamo tu trditev proti trditvi, moramo že čakati nadaljnjih pojasnil. „Popravek* priznava, da je res omedlela cerkovnikova Žena, toda le radi prepira v privatnih zadevah in ne iz vzrokov, koje navaja „Edinost". Slednjič priznava „popravek", da je gospod kapelan pol ure sedel skrit pri dotični ženi, ne pa 4 ure, kakor je trdila „Edinost". Tu bi bilo pripomniti, da okolnost, ali je sedel 4 ure ali le pol ure, je irelevantna; dejstvo samo, da je sedel, pa je pripoznano tudi po c. kr. okrajnem glavarstvu. Toliko o negativnem delu „popravka", ki je tudi odgovarjal določilom tiskovnega zakona. Začudili pa smo se, da je slavno c. k. okrajno glavarstvo dodalo „popravku* zaključek, v kojem pozitivno pripovedke, kaj vse so Hrvatje počeli z Buzečani 11 „Menimo, da to vsakako ni spadalo v oni popravek". Vendar Brno priobčili tudi oni zaključek. Zakej? To smo povedali ie gori. .Kmetijska in vrtnank* druft. za trst m okolico* priredi v nedeljo dne 11. oktobra po blagoslovu ob 4. uri popoludne na Opčinah, v prosto- rih gosp. poslanca Ivana Goriupa, društveni shod s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Strokovno predavanje o živinoreji. 3. Govor o važnosti kmetijskih društev in ustanovitev podružnice na Opčinah. 4. Posamezni nasveti. — Ker je to zborovanje velike važnosti za kmetovalce z Opčin in iz sosednjih krajev, je želeti obilue udeležbe* Zgradbo „Narodni dom" v Ljubljani je miuo-lega torka blagoslovil č. g. P. Hugolin Sattuer. 0 zahtevi barkovljanskih ribičev, da se jim določi primeren prostor za sušenje mrež, nam je od interesovane strani došel nastopni dopis: Naš mestni svet je odklonil predlog svetovalca Dollenza, zahtevajoči, da se po ribiškem društvu predložena spomenica izroči municipalni delegaciji za proučenje in poročanje. Dasi je mestni svćt že večkrat odklonil slične zahteve barkovljanskih ribičev, vendar menimo, da v tem slučaju bi bili morali podpirati predlog Dolenčev, in sicer iz nastopnih vzrokov: Pred vsem je avstrijsko ribiško društvo korporacija toli spoštovana in je dala že toliko dokazov, da ima najboljo voljo pomagati avstrijskemu ribištvu, da se nam vidi dejstvo, da se je preko njega spomenice prešlo na dnevni red, kakor pomanjkanje onega poštevanja, kakoršnega gotovo zasluži to društvo. Potem treba pomisliti, da je to društvo stanje barkovljanskih ribičev pokazalo v toli žalostni luči, da bi bila občini dolžnost baviti se s to ntvarjo, tembolj,koje bilo izrecno povdarjeno v spomenici, „da po vseh krajih, stoječih ob morju, kjer se dotični prebivalci posvečajo tej važni industriji, so iz vrše vateljem te obrti na razpolaganje prostori na obrežju in v najbližji bližini pristanišča, da morejo sušiti svoje mreže. Uverjeni so, da bi bilo sicer jako težko izvrševati to obrt in bi nastala celo nevarnost, da bi morala ista prenehati popolnoma, kar bi tudi pri nas provzročilo veliko škodo onim pripadnikom občine in nje uprave*. V večo jasnost opažamo, da trajajo mreže, ako se sušijo redno sleherni dan, 4 do 5 let, drugače pa Batno jedno leto. Zapomniti pa je, da stanejo mreže od 1000—1500 gl. Toda pojmo dalje! Pred 4 leti je vlada odstopila občini potrebna tla za razširjenje miramarske ceste. Stavila pa je pogoj, da se obstoječa ladjedelnica pomakne bolj v morje, da se tako razširi za 705 km. Ribiško društvo, sklicevaje se na ta pogoj, je zahtevalo,naj se mestni svet bavi z vprašanjem: ali ne bi bilo možno dobiti potrebnega prostora za sušenje mrež po zasutju morja poleg one la4jedelnice. Ponavljamo, da bi se bil mestni svet moral baviti s to stvarjo, ker je velike važnosti za bar-kovljan«ke ribiče in ker je najbolj kompetentno in spoštovano društvo navelo novih in takih razlogov za spremembo morebitno že storjenih sklepov ob tem vprašunju. Pipirnatl goldinar|l. Do konca septembra meseca t. 1. je bilo iz prometa umaknenih in uničenih 57,118.425 papirnatih goldinarjev. Ostalo jih je v prometu torej še 764.936. Koncem avgnsta meseca jih je bilo v prometu še 782-031. Metlo poroke dveh hčeri — pogreb mat tre 1 V „Obzoru* čitamo o nastopnem, zares pretragič-nem dogodku, ki se je izvršil v Oseku: Moja pripovedka začenja veselim večerom, a završuje se jako tragičnim slučajem. Dogodek je resničen. To se je dogodilo v sosednjem trgu Valpovu. Mala družba je sela k večerji v hiši trškega lekarnarja. Bila sta dva zdravnika, lekarnar in kemik, ki potuje po nalogu vlade, da pregleduje lekarne. V tem društvu je sedel tudi od občine plačani zdravnik Lazarus. Valpovaški tesar Kirchner ima ženo in osmero otrok. Dve hčeri sti se imele poročiti včeraj.V ta namen je šla brižna mati v Osek, da nakupi potrebno. Nesreča je hotela, da se je na povratku preobrnil voz in si je uboga žena o tem zlomila padlahtnico. To s« je zgodilo prav tedaj, ko je bila zbrana ona družba. Družina je hitro poslala po zdravnika dja. Lazarusa. Ta „vestni* zdravnik se ni hotel odzvati pozivu in je pustil ženo vso noč brez pomoči. A tudi drugo jutro ga ni bilo, ker je — spal. Med tem je že otekla roka in — prisadih) se ji je. Sedaj še le je ukazal g. zdravnik, n*j ženo prepeljejo v bolnico v Osek. Tu so jej odrezali roko, toda — prekasno je bilo. 01) groznih mukah je nesrečna žena izdihnila svojo dušo. In včeraj so jo pokopali, prav tisti dan, ko so se imele Teučati dve nje hčeri. Srce pretresajoči je bil prizor, ko je soprog z osmerico otrok jokal za svojo soprogo. — Pogreb mesto dvojne poroke. Nezgoda Velikega kneza Vladimirovi6a v Budimpešti. Povodom svojega bivanja v Budimpešti pripetila se je Velikemu knezu Vladimiroviču nezgoda, ob kateri bi bil isti lahko prišel ob življenje. Toda na vso srečo je prošla stvar brez neugodnih posledic. Dne 3. t. m. vozil se je namreč Veliki knez iz svojega stanovanja v hdtelu „Hungaria" v dvorski kočiji na cesarski dvor na obed. Med potjo pa, baš na mostu na verige, štrli sti se na jedni strani kočije hkrati obe kolesi in Veliki knez je naravno odletel iz voza. Na vso srečo se mu ni dogodilo hudega. Svojo pot na dvor je nadaljeval zatem v najetem vozu. Nenadna smrt. 581etnemu klepaiju Josipu Spazzapanu, stanujočemu v ulici Sette fontane hšt. 4., prišlo je sinoč nenadoma zlo, ko je večerjal ▼ krogu svoje obitelji. Obledel je in se zgrudil se stola. Domačini so urno pozvali zdravnika z zdravniške postaje, toda ko je isti pnhitel, bil je Spazzapan že mrtev. Podlegel je neuadoma neki bolezni na srcu, na koji je trpel že dalje časa. 56letna vdova Marija Mioni, stanujoča v ulici della Scorzeria hšt. 9, je bila včeraj popoludne na ambulanci zdravnika dr. Agostinija, trg S. Gio-▼anni hšt. 6. Hkrati se je ženska zgrudila na tla in iz ust ji je bruhnil gost curek krvi. Dr. Ago-stini je pozval zdravnika v isti hiši nahajigoče se zdravniške postaje, toda vse njiju prizadevale bilo je brezvspešno. Pozvali so bili tudi duhovnika iz bližnje cerkve sv. Antona, da previdi ženo sć Svetotsjstvi za umirajoče, a žena je bila že mrtva, ko je dospel duhovnik. ledna steklenica piva na 16 oseb. Nedavno je došlo šestnajst gospodičen iz penzijonata v neko izletišče blizu Maribora. To , društvou je posedlo v gostilni okolu mize. Predstojnica je naročila resnobno, — kakor se to njej spodobi — stekleuico piva in šestnajst kozarcev. Gospodar, ki se je bil že veselil dobremu poslu, je bil v nepriliki, toda pošteno se je izvlekel iz škripca. Postavil je pred goste steklenico piva in 16 malih kozarčkov za žganje. — Gospodičine morda niso imele prevelikega mačka od te „pijače". Sodba Kitajca o Evropi. Jeden viših uradnikov izmed spremstva kitajskega podkralja Li-Hung-Čanga je napisal to le sodbo o narodih, koje je obiskalo izredno poslanstvo kit^sko in o zapadu v obče: Francozi Jjubijo vse, kar je sijajno. V Parizu se Človek zabava tako lepo, da pozablja na svoj dom. Mladi Francozi so srečni, ako morajo nositi za nekoliko goldinarjev fine, svilene nogavice. — Angleži pijejo, kakor niti vol!; ne že;re, niti morski som ne loka. Pogostoma so pijani kakor štor. Jako zapravljivi so. Njih žene in otroci mečejo stotake skozi okna. Obleka za ženo stane mnogo in vendar je ne obleče nego dvakrat. — Ne mci ljubijo parado in postopajo ać svojimi znanci velikim spoštovanjem. Kadar jih srečavajo, razkrivajo se; zato pravijo Angleži, da Nemcev klobuk nima niti pet minut miru na glavi. Mnogo skrbć za to, da imajo njih vizitnice kolikor možno več naslovov in njih suknje kolikor možno več redov in odliko-kovanj. — Prebivalci Zapada cenijo črne, plave ali rdeče lase svojih žena in pa njih vitki stas ter visoke in polne prsi in žolte (!!) oči. Ta Kitajec se najbolj čudi vedenju ženskih nasproti možkim. On pravi namreč, da se na Zapadu sestajajo možki in ženske skupe in to da ni nič nepristojnega. Mlada dekleta se razgovarjajo h krati z mnogimi mladenič«, a zaradi tega razgovora se oni ne smejo spreti med seboj. — Kadar ugaja ženski koji možki, tedaj da poizvedeti, je-li oženjen ali ne. Ako »i, potem se pobriga, da se upozna ž njim. Potem ga vabijo v hišo, posvečujo mu mnogo pažnje, gostijo ga, puščajo ga z dekletom samega v sobi ali na sprehodu, dokler — ne pobegne. lOOlstna starka v zaporu. V Oseku so te dni redarji zasačili lOOletno Marijo AVinkler, ko je prosjačila. Starko so odveli na redarstvo in tam je bila obsojena »obzirom" na nje visoko starost »samo* na šest ur zapora. Zares, plemenita „obzirnost"! Loterijske številke, izžrebane dnft 7. t. m.: Brno 49, 81, 85, 59, 27. Inomnst 25, 35. 8, 84, 29. N^jnovejie veati. Dunaj 8. (Poslanska zbornica). Grof Badeni je izročil cesarsko naredbo o podeljevanju podpor iz državnih stedstev v olajšanje bede. Naredba se je izročila proračunskemu odseku. Po prehodu na dnevni red je izjavil grof Falkenhayo, da bode klub konservativcev glasoval, da se proračunski zakoni iz roče proračunskemu odseku. Potem je precej ostro polemizoval zoper izjave ministra Bi-linskega o proračunih prejšnjih vlad. Govornik je povdarjal, da tudi prejšnje vlade so dobivale priznavanja od cesaija. Dunaj 8. Tukajšnji krogi zel6 hvalijo zdra-vijco carjevo ki kaže posebno diplomatično spetnost. Trdijo, da je bilo besedilo zdravijce zloženo že od pokojnega Lobanova. Misli se, da bodnta imela Filiks Faure in car v soboto v Versdilles-u pogovor evropskega pomena. Prag 7. Pogreb dra. Julija Gregra je bil velikanska manifestacija žalosti. Udeležba ogromna. Na grobu je imel dr. Herold ganljiv govor. Budimpeita 8. Cesar je včeraj obiskal razstavo. Pariz 8. Navdušenje za rusko carsko dvojico raste. Vrhunec je ono doseglo, ko je car položil prvi kamen mostu »Aleksander III.• in ko je obiskal „Hotel de la Ville* (mestna hiša). Mestni svčtniki, večinoma socijalisti, bili so mu vsi predstavljeni. Sploh so se pa socijalisti odločno udali ruski striyi ter kažejo nekateri posebno vnetost, da ne zgube popularnosti. Na grobu Napoleonovem je car molil ter po molitvi dolgo držal za roko predsednika Faura. V tem vidijo francoski listi molčč dano obljubo vojaškega sodelovanja za pridobitev zgubljenega. Car in carica podala sta se rano na počitek, ker sta bila utrujena. Mesto pa je bilo razsvitljeno, kakor prejšnjo noč ter je v provincijah povsod rajanje in razsvitljavanje. — Red v ogromni množici je zares občudovanja vreden. Pariz 8. Vsi priznavajo taktno postopanje cara v politiškem občevanju. Ogibal se je poznanih reakcijonarjev ter se je ,na dolgo razgovarjal z Ribot-om in Bourgeois-ora. Tv^ovinrke bvio^nvke lat veati P^nic* 7,n jenen 7'81 7-33 PSnnJcu za spomlad 1896 7-50 do 7 52 —.—. Ore« za jesen 5-70—IJ-71 K* za jesen 6'32—6*33 Koruza za sept-okt. —•----• — F'Kflniou novu u l i>riv„:imi . A*»fri >1 > loi.i.t . -.lan p v hronnh Kreditno -kr.1. i . Nju^IM:« :H> r.mrk 1(M> oktobra danes . . 101. .15 101-A0 . . 124.80 . . 101.20 . . 36'.— . 110.70 9.52'/, 11.78 41.35 > včeraj 101.35 101.45 12*.8» 101.10 387.75 119.70 9.5:5 11.73 44.55 ZELEZNISKI VOZNI RED. a) Drtovna ielesnioa. (Postaja pri sv. Andreju Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD: 6.30 predp. t Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljak. 8.35 „ t Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj |brzovlak v Pu\j, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih: 2.20 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 n iz Herpelj, Ljubljune, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 p brznvlak iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih]^ 8.35 popol. iz Divače.___ Borzni trg St. 14. Sedanja razstava: II serija Masava z novimi reprodukcijami bitk pri Amba-Aladzi, Abba Garima, Do-gali, L AIba baterija Michelini dne 26. marca, itd. Kakor solicitator želi nastopiti v zemljiški knjigi in so linijskih rečeh dobro izvežban pisar. *_______ Zdravljenje krvi ri, 4S , • 1 "T 1 ,0 r n 1 cvet* (MiHflflorl). Usti kn ter je izvrstno sredutvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemnroidam. .Tedon omot za ozdravljanje, Htoji . 0 m\ ter se d.-biva v odlikovani lekarni PRMUIABER „Ri dne Mor!" Trst. veliki trg. m m Dr. Venceslav Svoboda zdravnik Via delle Poste nuove š. 6 ordinira pradpolurlne od 11. do 1. pop. popoludne „ 3. „ 4. „ :tV )i r. Svarilo.' Zararli nifivrednUi ponarejenih iedulkov j« treb« pnr.iti na izvira« voje n imenom Kathreinep Zopet se je fiokazalo, da so rM e t, e o r" brzi stroji prve vrste. — S takimi stroji dobila sta se o veliki pocestni dirki Trst - Mestre v I. kategoriji prvi in drugi premij prevozivSi 188 km. v 7 urah 23 minutah in v II. kategoriji tudi prvi premiji. Zastopstvo in skledičče: FREO JE6HEB. piazza delle poste. Šola via Miramare 17 i Gassa di Rispariio Triestina (P (Tržaška hranilnica) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od BO ni. do vsncepa znosita vnak dan v turinu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nodoljali ja od 10 12. ur« opoludno. Obresti na knjižic«...........'S"/0 Plačuje vsnk lian «d H— 12. ure opoludno. Znesku do 100 gld. precej, preko 100 do IOOii mora ne odpovedati 3 dni in 0 „ znesko preko 1000 gld pa 5 dni- Eokomptuje menjire domioilireuo n« tržaškem trgu po....... Posujuje bu drž. papirju uvstro-o^erHko 8V, do 10( O uld po *.'... • • f"/. Viftje zneske od 1000 do 5000 gl«J; f'Op «_/, /o Daje denar proti vknjiženju ua Obrnsti po dogovoru Trnt. dne fl. maja 1894. ponesti v 'fi-Htu. 2-24 Velika lnomoat-ka SO nč. loterija O lav ni dobitek 75.000 kron Žrebanje že 7. novembra v gotovini z odbitkom Srečke po 50 n6. priporoCajo: Giuseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Mandel & Co., Girolamo Morpurgo, _Ign. Neumann. Maroo Nlgris. Enrioo Sohiffmann Lastnik konsorcij lista »Edinost*. Izdavatelj in odaovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.