72
Obrtnijske raznoterosti.
Novo steklo. Avstrijski inženir Ec liste in je izumil zmes, ki obeta v marsikaterih slučajih poslati važen konkurent steklu. Eehstein vzame 4 — 8 delov kolodijeve volne, stopljene v jedni stotini etra in alkohola ter primeša tej raztopini 2—4l/2 dela smole in kanadskega balzama. Imes razprostre konečno po stekleni ploči in jo posuši v posebnih strojih. V teh se strdi v prozorno, trdo, steklu jednako maso, ki ima večinoma ista svojstva, kakor steklo: prozorna je, brez vonja, soli, al-kalije in kisline nimajo nobenega vpliva nanjo. A poleg tega je gibljiva in se ne vbije z lepa. Ako temu ,. steklu" pridenemo nekaj cinkove beline, postane jednaka slonovi kosti. Eazne barve se tudi lepo sprimejo ž njo; posebno pa anilinove barve, s katerimi se dosežejo najkrasnejši učinki.
Koliko se porabi papirja na leto ? Na vsem svetu se nahaja 4000 papirnic, ki izdelajo vsako leto 950 milijonov kilogramov papirja. Oi te ogromne množine porabijo za časnike 300 milijonov kilogramov, za knjige 191 milijonov kilogramov, 100 milijonov kilogramov za kupčijske namene, ravno toliko za razne urade, 93 milijonov kilogramov papirja se proda za obrtne namene, 95 milijonov za šole in 101 milijon kilogramov za pisma.
Dimnik iz papirja. V Vratislavi so naredili pri neki tovarni papirnat dimnik, ki je skoraj 10 metrov visok. Papir je s posebno tvarino napojen, da ne izgori.
Kako steklo piliti? Steklo moremo piliti, ako namočimo pilo z bencinom, v katerem je kafra raztopljena. Luknje vrtamo v steklo tudi s pilo, katero pridno močimo z imenovano tvarino. Večje luknje naredimo z jeklenimi ali pa medenimi cevmi, ki se vprežejo v stružnico.
Načrti za Eifflov stolp v Parizu. Znani velikanski železni stolp na Pariški razstavi je izumil inženir Eiffel: od tod tudi ime stolpa. Podrobni načrti tega stolpa pokrivajo 2700 listov risalnega papirja, vsak list dolg 1 meter in širok 80 centimetrov. Nad 40 risarjev je dolgo časa izdelovalo ogromne načrte. Stolp je samo za malo metrov nižji, nego Šmarna Grora nad Savo!