Št. 42,
H«iafcr»il3ior», dno 20. oktobra I93d,
Tečaj LX)V
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
^ov^a dmštva< dobivajo list bres posebno naročnine, ~ Po^^i Ustf Jnejo. 10 ^Sft,» f"- ¿k^i se	iSfciMS
.	cesta fitev. 5, vsprejema naročnino, mserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat lo vin.., sa dvakrat 25 vin za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj, do srede zjutraj. - N~
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Revolucija na Portugalskem.
Kjer pridejo svobodomiselci na krmilo, tam padajo v prah prestoli in oltarji. To se vidi sedaj dovolj jasno na Portugalskem. Najprej je moral bežati kralj v prognanstvo, za njim duhovniki in redovniki. Pri izganjanju duhovnikov in redovnikov postopa od iramazonstva nahujskana sodrga uprav po rabelj-sko. Pocestna drhal m oboroženi vojaki hodijo po li-sabonskih ulicah in love ter streljajo duhovnike in redovnike. Takoj izpočetka so v noči med 6. !n 7. oktobrom umorili tri lazariste-duhovnike. Kadar se prikaže na cesti kak duhovnik, ga sodrga pobije. Nihče si ne upa braniti duhovnikov. Neki mlad mož je branil starega sivolasega duhovnika, ki ga je hotela dru-hal pobiti, a zato je sodrga mladeniča samega nevarno ranila.
Na Francoskem in sedaj na Portugalskem je prišlo tako daleč, ker ni bilo ljudstvo združeno v katoliških organizacijah, pač pa samo v framazonskili. Zato tudi nobenega odpora. Pri nas liberalci in slo-, gaši najbolj divjajo v svojih listih in na shodili proti našim organizacijam, ker vedo. da jim bodo te vedno na poti, ko bodo hoteli oni doseči svoje cilje. In ti cilji so ropanje ljudstva, katero dobijo v svojo pest. Najprej oropajo cerkve in samostane, kakor so_ storili to na Francoskem, kjer so liberalni advokatje nesramno goljufali in kradli, potem pa se spravijo na žepe ubogega ljudstva. Ni se jim treba več bati, da bi prihajali iz cerkve opomini: Ljubi svojega bližnjega! in da bi se jim pretilo s kaznijo v večnosti.
V začetku se revolucija ni pokazala na Portugalskem v vsej nagoti. Treba, je bilo dobiti takrat Še vojaštvo in javno mnenje za se. Sedaj, ko je to dobljeno, pa se vršijo grozne stvari.
*" '	Zveri v človeški podobi.
Druhal je napadla v Lisaboni samostan usmi-"Ijenk. Kri nam zašla,;a po žilah, ko beremo, kaj je liberalna in socialistična, sodrga počenjala tukaj. Na ukaz framazonov so vdrli vojaki v bolnišnico. Vpričo bolnikov so svobodomiselne pošasti onečaščale in mučile usmiljenke tako. da jih je veliko nevarno ranjenih. Usmiljenke so, ko so napasli svoje zverinske strasti, vrgli svobodomiselci na cesto, zastražili bolnišnico in pustili bolnike brez vsake postrežbe. Človek si niti misliti ne more, da je kaj takega mogoče.
Plešejo po oltarjih.
Poročevalec nekega angleškega lista poroča, da so po svobodomiselcih naliujskani vojaki začeli
povsod ropati in pleniti, osobito po cerkvah in po samostanih. Grozni prizori so se dogajali, ko so naliujskani svobodomiselni vojaki ropali cerkve in samostane. Ponavljajo se gnjusni prizori francoske revolucije. Pijani republičani so plesali na oltarjih. Drugi so s sekirami, noži in z bodalci oboroženi, pustošili cerkve, razbijali kipe svetnikov in morili nune in duhovnike. Do 8000 nun in menihov so že izgnali. U-metnosti in dragocenosti stoletij so uničene po nahuj-skani svobodomiselni svojati.
Po krvi žejajo!
Madridski list „El Liberal" poroča: „Po lisa-bonskih predmestjih tolpa še vedno pleni. Plenjenja so vedno bolj resna. Ker je v Lisaboni oblegovalno stanje, je nemogoče dobiti obširnejša poročila. Kje se pleni, si lahko mislimo in predstavljamo. Vojaki so umorili zopet tri redovnike samostana Campolito. Poroča se tudi, da portugalska republičanska vlada pusti v svet le taka poročila, ki slikajo položaj kot ii-goden.
Član jezuitskega reda, na Portugalskem biva sedaj v Rimu in izjavlja: Odkar je izbruhnila revolucija v Lisaboni, ni nobenega ne uradnega ne zasebnega poročila od kakega člana jezuitskega reda v Lisaboni, niti general ne ve ničesar. Ta jezuit se je podal nato v Burgos, da na meji kaj izve o usodi svojih portugalskih bratov in doznal, da se je posrečilo doslej iz zavoda Campolitu le enemu uiti. Ta redovnik je povedal, cla se boji, cla je sodrga in soldateska, poklala vse jezuite v campolitskem samostanu, ali pa so pometali vse v ječo. Sumljivo je, da od dne 13. t. m. dalje liberalni listi o dogodkih v Lisaboni molčijo!
Svobodomiselci razdirajo cerkve.
Sodrga je pričela napadati v Lisaboni tudi svetno duhovščino, ki se je zato poskrila. Vojaki so streljali na Santo cerkev in jo oplenili.
Kako so morili?
Posameznosti o portugalskih grozodejstvih prihajajo Še komaj sedaj na dan. O umoru urednika in ravnatelja katoliškega lista, „Portugal", Lovrenca Mathos, se poroča:
De Mathos in uredniki so zapazili, kako se proti poslopju poganja republikanska poulična druhal ter hitro zagradili vrata, kolikor se je v naglici dalo. Toda „luč iz zapada" je bila oborožena s sekirami, razbila je vrata in udrla v uredništvo. Ondi sta dva revolucionarja, to je roparja vprašala po de Matho-su, ga vrgla z obrazom na tla in ga zaclaj v glavo
ustrelila. Toda kulturnega užitka je hotela imeti tudi ostala druhal, zato so katoliškega urednika privezali na vrv in ga v divjem rajanju vlačili po cestah. Tako je „zmagalo" svobodomiselstvo nad svojim načelnim nasprotnikom.
Nova republikanska vlada sama se je sramovala tega grdega čina svojih pristašev ter je hotela proti javnosti zakriti umor s tem, da je izdala za Matho-sa tiralico ter razširila v liberalne evropske liste vest, da je srečno pobegnil čez mejo.
Kdo je kriv?
Pravijo, da so imeli klerikalci moč doslej v deželi ter so spravili državo do gospodarskega propada. Ampak to je čisto navadna laž, ker na Portugalskem že desetletja ni zastopana katoliška stranka v portugalskem parlamentu in vladi. Tisti svobodoraiselci, ki so uprizorili revolucijo, so vladali na Portugalskem in dovedli državo na rob gospodarskega propada. Sploh pa so na Portugalskem že leta 1820 preganjali duhovnike in izgnali redovnike ter preganjanje katoliške cerkve na Portugalskem nikdar ni čisto ponehalo. Oče odstavljenega kralja, umorjeni Karo!, je bil liud liberalec.
Voditelji revolucije.
Framasonsko časopisje kar ne more dovolj pre-hvaliti onih mož, ki so povzročili na Portugalskem toliko gorja. Sai pa tudi voditeljem revolucije ni bilo ležeče samo na tem, cla strmoglavijo kralja. To je bil le most, čez katerega so prišli do tega, kar so mislili, in to je, da so prišli do možnosti, neovirano, očitno in dejanski se bojevati proti cerkvi, duhovnikom, redovnikom in sploh vsem onim osebam, ki so v službi sv. vere. A ne samo ti božji služabniki so jim bili trn v peti, marveč tudi oni redovi, ki so se bavili z izobrazbo, zdravilstvom in drugimi, splošnemu blagostanju potrebnimi m koristnimi rečmi. Z izvrševanjem svojih namenov tudi niso odlagali, kakor hitro so prišli do polne moči in veljave.
Da je revolucija sad svobodomiselnega brezver-stva, dokazujejo možje, ki so sedaj na krmilu vir.de. Ministrski predsednik Teofil Braga je znan kot stra-sten liberalec. Pravosodni minister je žici in odvetnik Costa, ki je glava portugalskega prostozidarstva. Voditelj zarote, Magalhaes Lima, je framason prve vrste. Ti možje hočejo sedaj popolnoma pomesti s cerkvijo.
Kralj Manuel
se je pečal te dni s tem, da popiše vzroke, ki so ga prisilili k begu in so clali povod za proglasitev
PODLrISTEK.
Naše jeruzalemsko romanje.
(Dalje.)
2. Od Jate do Jeruzalema.
V Jali stopi pred nas nenadoma jutrovsko življenje v celi svoji obliki; popotnike, ki prej niso poznali Jutrovcev, to nekako osupne. Evropejci in zarjaveli Arabci ter popolnoma črni zamorci, nas sre-, Čavajo na ulici. Kakšno je to vrvenje, kričanje, suvanje! Ulice so ozke in nesnažne, polne prahu, kadar pa deži, mora biti neznansko blato, da bi n. pr. naše Slovenske gorice lahko tekmovale ž njim.
Jafa se je zadnji časi znatno povzdignila, ker prinesejo tujci semkaj precej denarja, samo romarjev jeruzalemskih pride na leto 15 do 20.000 ljudi. Tudi trgovina je precej živahna. Lansko in predlansko leto je priplulo in odpiulo 2360 trgovskih ladij. V predmestjih stoje lepe nove hiše. Posebnih znamenitosti pa sedanja Jafa nima, pač pa imenitne zgodovinske spomine. Seznamek mest egiptovskega faraona Tut-mozisa III. omenja Jafo kot trdnjavo več kakor 1400 let pred Kristusom. Ustanovili so jo Feničani na i i II-stejski zemlji. V starih časih se je imenovala Jope. Tukaj je vstopil v ladjo prerok Jona, ko se je hotel izogniti božjemu povelju, naj gre oznanjevat pokoro v Ninive. Sem je dal tirski kralj Hiran na splavih voziti les iz Libanona, ko je zidal Salomon tempel v Jeruzalemu; tukaj je imel apostol Peter prikazen, da so tudi pagani poklicani v cerkev Kristusovo, ko so nekateri kristjani, ki so pristopili iz judovstva, mislili, da je namenjena Kristusova vera samo Judom. Ker smo mi potomci paganskih pradedov, so to-
rej bila v Jafi odprta tudi nam vrata v svetišče krščanske vere. — Za časa judovsko-rimske vojske je bilo mesto dvakrat razdejano. Pozneje je bila tukaj škofija; ko so osvojili mohameclani mesto, je škofija izginila, a križarji so jo zopet obnovili. Za križarskih vojsk je bila včasih v krščanskih, včasih v mo-hamedanskih rokah, ki so jo leta 1267. zopet razdejali in obdržali v oblasti do današnjega clne. L. 1799. so jo za. nekaj časa osvojili Francozi, in Še sedaj kažejo sobico, v kateri je prebival Napoleon. — Dandanes ima Jafa kakih 47.000 prebivalcev, med temi 30 tisoč mohamedancev, 10.000 kristjanov in 7000 Judov.
Oddahnili smo se, ko smo se prerili skozi gnje-čo in stopili v prostrano frančiškansko cerkev, kjer smo zahvalili Boga za srečno prestano vožnjo na morju. Kmalu potem so posamezne skupine odvedli v razne hotele k obedu, le druga skupina je ostala v frančiškanskem samostanu, kjer so nas prav lepo pogostili. Plačano je bilo že vse naprej s tistim denarjem, ki smo ga poslali v Ljubljano. Kmalu po kosilu smo šli — z romarskim križem naprej — proti kolodvoru ter smo Še med potom imeli priložnost, opazovati mest no življenje jafsko, ker smo šli skozi glavno ulico. Ni bila prijetna ta pot. Mlajši in močnejši romarji so leteli naprej, kakor bi žgal za njimi, starejši in slabot-nejši pa niso mogli dohajati, vrh tega je solnce hudo pripekalo, in Turki so nas s svojo robo vedno nadlegovali, pa tisti nesrečni „bakšiš" nam je kar šumel po ušesih. K sreči nobeden romar ni zaostal in se izgubil, kar bi se bilo lahko zgodilo v tisti gneči. Ko smo prišli na kolodvor, je zaprla policija ograjo, in tako smo bili varni pred sitnimi turškimi baranta-či, ki so le prek ograje zijali in ponujali grozdje ter vpili „troben, troben" (francoski izgovor nemške besede Trauben — grozdje). Na kolodvoru nas je pri-
čakal avstrijski konzul, in iz Jeruzalema nam je pri-hitel nasproti ravnatelj avstrijskega gostišča prelat dr. M. Ehrlich, koroški Slovenec. Počasi smo se zbasali v dva vlaka in okoli 2. ure popoldne sta drug za drugim odžvižgala iz Jafe. Železnica se vije okoli mesta najprej proti severo-vzhodu, potem proti jugovzhodu, mimo krasnih vrtov, kjer raste vsakovrstno južno sadje. Nekaj časa še vidimo morje, ki potem izgine za peščenimi nasipi in železnica stopi na odprto polje, na saronsko ravnino. Sedaj je bilo vse pusto in prazno, le tu in tam kako drevo ali vrtič blizu človeških bivališč. Saronska ravnina pa nikakor ni tako pusta, kakor smo jo mi videli, ampak je zelo rodovitna, dasi menda gnoja nikoli ni videla, razen, kar ga pustijo ptiči in pa kamele, ki nosijo sedaj svoje tovore kar čez polje. Spomladi je namreč krasna in rodi dobro žito. Toda v poletju Palestina nima dežja, in ko se v majniku požanje ozimina, ostane polje prazno do pozne jeseni, ko se zopet zaseje in se začne v novembru jesensko deževje. Po žetvi je torej zemlja celo izžgaha. Tu in tam smo še videli, kako so z živino mlatili na polju. Tako so delali nekdaj tudi pri nas, in na HrvaŠkem še deloma sedaj.
Na levo od železnice smo gledali v daljavi modre judovske gore, ki ločijo saronsko ravnino od jordanske doline. Saronska ravnina je bila nekdaj dežela Filistejcev, ki so nam pač znani iz zgodeb sv. pisma. Na levo in desno vidimo razna turška selišča in mesta, med njimi je znamenita Lida, 20 km od Jafe, kjer je učil sv. Peter in ozdravil mrtvoudnega Eueja. Pravijo, da je bil rojen v Lidi in da je tam pokopan mučenec sv. Jurij. Cerkev sv. Jurija Še vedno stoji. Turki tudi pripovedujejo, da bo Kristus na sodnji dan pred vrati mesta Lide umoril Antikrista.. — 3 km dalje je večje mesto Er-Ramle, kjer je bila i>o iz-
ljudovlade. Pri tem mu je tudi pomagala kraljica-raa-ti. Prepis tega popisa se namerava poslati celemu svetu. Na Portugalskem nameravajo razširiti kraljev popis revolucije po letakih, ker so prepričani, da ga listi ne bodo objavili.
Dne 16. t. m. sta kralj Manuel in kraljica-vdo-va Amalija iz Gibraltarja odpotovala na Angleško v Mesto Portsmouth, kraljica mati Marija Pia pa v Italijo. Kralj Manuel je pri slovesu glasno jokal. Ko je stopil kralj Manuel na ladjo, je zaplapolala na isti portugalska zastava. Ob obrežju postavljeni vojaki so izkazali kralju vojaške časti, vojaška godba je svi-rala portugalsko kraljevsko himno, tudi italijanska križarica je izkazala kralju čast.
v
Štajerski deželni zbor.
Zadnji teden so se zopet vršila pogajanja v svr-ho, da bi mogel deželni zbor delovati. Kakšna ljubezen vlada Še v nemških in vladnih krogih nasproti Slovencem, je razvidno iz dejstva, da so Nemci in vlada izključili iz pogajanj vsako gospodarsko vprašanje. S tem je tudi dovolj dokazano, koliko so vredna očitanja naših nasprotnikov, najsi bodo Štajerci-janqi, liberalci ali slogaši, da je obstrukcija kriva, ker se za Spodnji Štajer v gospodarskem oziru nič ne stori. Ravno nasprotno, obstrukcija je nastala in traja naprej, ker je nemška večina vedno zanemarjala naše kraje glede najvažnejših in najpotrebnejših gospodarskih vprašanj, kakor so regulacije, ceste, vinogradi itd.
Vlada je predložila le Slovencem in Nemcem nekak posredovalni predlog glede deželnega šolskega sveta. V predlogu je zadržano, da bi se Število sedanjih udov deželnega Šolskega sveta pomnožilo za 1 Slovenca m za 3 Nemce. S tem pa bi bilo stališče Slovencev v deželnem Šolskem svetu le poslabšano, kajti Število nemških glasov proti glasom vladnih zastopnikov bi imelo vedno večino in bi vladni zastopniki ne mogli pomagati Slovencem, Če bi tudi hoteli. Najzanimivejše na celi stvari pa je, da Nemci tudi tega predloga niso hoteli sprejeti, ker so proti temu. da bi prišel kak Slovenec v deželni šolski svet. Zagrizenost torej še ni odnehala. Samoumevno, da vsled tega tudi slovenski poslanci, ki so se posvetovali dne 14. oktobra v Mariboru, niso mogli nič drugega skleniti, nego da so potrdili, da deželni zbor vsled nemške nestrpnosti Še vedno ne more priti do rednega delovanja.
Nemci bi radi, da bi pustili slovenski poslanci deželni zbor vsaj tako dolgo delovati, da se naložijo ljudstvu novi davki in se poplačajo strašni dolgovi, ki jih je povzročilo slabo nemško gospodarstvo. Za davke in plačevanje dolgov pa slovenski poslanci niso izvoljeni.
politični ogled.
— Na Dunaju zborujejo avstrijski in ogrski delegati, Id imajo pravico, dovoliti ali ne dovoliti denar, ki se izdaja za skupno vojaštvo, ! za mornarico, za Bosno in Hercegovino ter za zastopstvo Avstro-Ogr-ske v drugih državah. Nemški poslanci so zelo zadovoljni, da tako krepko drži zveza z nemško državo, ker ta podpira tudi nemško nadvlado v Avstriji. Slovanski poslanci pa so ravno ta upliv iz rajha grajali, bili so tudi nezadovoljni, kako grdo ravna nemška država z našimi izseljenci in pa z brati Poljaki. Le eden slovanski poslanec se je našel, ki se je izrekel s pohvalo za sedanjo našo politiko proti Nemčiji,
namreč naš dr. Ploj. Vse nemško časopisje ga hvali zaradi tega govora, češki poslanec dr. Kramar pa mu je očital, da je to hofratska vladna politika in da zavida Nemce, ker nimajo med seboj moža, ki bi tako govoril o slovenski stvari, kakor je Ploj o nemški. Tudi češki listi napadajo Ploja zaradi njegovega vladnega nemškega stališča. Celo glasilo slovenskih mladoliberalcev ni zadovoljno s Plojem. Tako daleč še pač ni nobeden slovenski poslanec zabredel, da bi se javno laskal našim nemškim sovražnikom. Sedaj bo tudi „Stajerc" s Plojem zadovoljen.
—	Na Hrvaškem se vršijo nove volitve za sabor dne 28. oktobra. Mažaronski ban Tomašič gre s svojo stranko v volilni boj. Opozicijonalni Hrvati pa se delijo v kmečko stranko, katero vodi Radič; v liberalno hrvaško zjedinjeno samostalno stranko, katero vodi TuŠkan, v krščansko-socialno stranko prava, katero vodi Horvat, ter v starčevičiansko stranko, katero vodi dr. Mile Starčevič. Težko je reči, kdo bo močnejši, ali vlada ali opozicija. Gotovo bo delala vlada z vsemi sredstvi, da si pribori večino.
—	Srbski kraljevič Aleksander je nevarno o-bolel na tiiusu. Nakopal si ga je pri letošnjih manevrih. Zdravniki trdijo, da je Aleksandrovo stanje zelo nevarno, da pa ozdravljenje Še vendar ni izključeno. Ako bi Aleksander umrl, postal bi zopet princ Jurij kraljevič, ker kralj Peter nima več sinov. Tudi princ Jurij je baje bolan. Kralja Petra kruto zasleduje usoda.
—	Svobodomiselci prirejajo po vseh državah shocle za umorjenega španskega anarhista Ferrerja. Dogodki na Francoskem in sedaj na Portugalskem jim ne dajo miru, zato se trudijo, da bi po vseh državah vsklilo seme revolucije. Nikdar Še niso delali svobodomiselci tako pridno kot sedaj, da razširijo svoje prekucijske nauke med ljudstvom. Boj proti oltarjem in proti prestolom se je začel z besno marljivostjo na vsej črti. Zato morajo tudi katoličani pridno izvrševati svojo nalogo, moliti in organizirati. Lastno pridno delo bo Bog blagoslovil, da se nam ne bo treba ničesar bati.
—	Na Francoskem, kjer je izbruhnil velik štrajk železničarjev, se je vršil zanimiv boj sedanje vlade proti štrajkujočim železničarjem. Sedanji ministrski predsednik Briand, ki je nekdaj vodil sam enak štrajk in zanj hujskal po listih, je sedaj skrajno nasilen in nastopa surovo proti Štrajkujočim. Socialni demokratje se torej razločujejo, kadar so ns* vladnem krmilu in kadar še niso nič več, nego navadni delavci, njihovi nazori se spreminjajo po njihovem plačilu. Vsled nasilnega postopanja vlade je začelo Število štrajkujočili pojemati. Na, marsikaterih progah se je upeljal zopet reden promet.
Razne novice.
Iz sodne službe. % deželni sodniji v Gradec sta prestavljena deželnosodna svetnika dr. Fr. Glas v Ptuju in dr. Emil. Pregler- Grundeler pl. Griin-bach v Radgoni. (Za predstojnika okrajne sodnije v Radgoni je imenovan dr. Artzt-Ruiz, dosedaj namestnik državnega pravdnika ' v Ljubnem na Gornjem Štajerskem.
* Iz železniške službe. Prestavljeni so: Kari Hanzetič, adjunkt v Gradcu, kot postajenač. v Hoče; Anton Lorber^ prometni kontrolor v Gradcu, v Maribor, glavni kolodvor; Bertold Rotter, uradniški aspi-rant v, Judendorfu, v Ribnico-Brezno; Franc Thor-ner, asistent v Spielfeldu. v Maribor; Adalbert Glein-dek, začasni aspirant v Ernovžu, v Maribor; Janez Zorko, uradniški aspirant na, Vidmu, v Sevnico; Jo-
ročilu nekdaj Arimateja, domovina Jožefa Arimatej-skega, ki je pokopal Gospoda.
Kmalu potem doseže železnica jeruzalemsko vož-no cesto ter zavozi v močvirno in nezdravo ravnino, ki je bila pa seveda sedaj v poletni suši suha, Potem se dolina bolj in bolj zožuje, a železniška proga bolj in bolj vzdiguje ter obrača proti vzhodu. Kmalu smo med skalnatim golim gorovjem, kakor je naš Kras. Le tu in tam se vidijo smokve, vinska trta in majhni vrtovi. Na neki postaji — imena se več ne spominjam — nas je nekaj presenetilo, da bi od začudenja padli lahko na hrbet, Če ne bi sedeli v kupejih. Vlak je stal na postaji in rjavi Arabčič je ponujal grozdje ter popolnoma razločno klical slovenski: Kupite grozdje! Še danes mi je žal, da je bil fantič predaleč od našega kupeja in vlak se je kmalu pomaknil, da bi mu dal kaj skupiti in jjoizvedel, kje je vlovil tiste slovenske besede. Uradniki pri železnici so večinoma kristjani, ker je železnica last neke francoske družbe. Vedeli so povsod, da pridejo avstrijski: romarji, mogoče je bil na tisti postaji kak Slovan, ker je zlasti Dal-matincev veliko raztresenih po Palestini. Ker smo se vozili mi z drugim vlakom, so morda že romarji prvega vlaka izdali, kakšen jezik govorimo in ga radi slišimo. Prav dobro so nam djale tiste kratke slovenske besede, saj pri nas, na naših velesvetovnih kolodvorih Pragersko, Ptuj itd., ne slišiš slovenske besede in je skoraj ne smeš izgovoriti, če1 hočeš, da te nemški divjaki ne pretepejo!
Po mnogoterih ovinki^ se naposled dolina pred nami nekoliko odpre, nestrpno smo pogledovali na uro, in sedaj je bil čas, da mora biti blizu Jeruzalem. Bilo je malo pred 5. uro. Kakor žabe iz mlake, smo tiščali glave skozi okna. Ko smo zagledali neko veliko poslopje -- bila je neka ruska cerkev -- smo vzkliknili: Jerrtzalem!' Kmalu nato nas je pozdravil Sir
-i . ' 11.'-, '..	■■ V.
jon in Oljska gora. Še nekaj minut, in vlak je obstal, bili smo v Jeruzalemu, na cilju našega potovanja. Na kolodvoru nas je bilo kakor listfa in trave, turške oblasti nam niso delale prav nikakšnih sitnob, hitro smo se postavili v vrsto, in začel se je naš slovesni vhod v Jeruzalem. Romarji so se razvrstili po skupinah, vsaka s svojim romarskim križem, samo duhovniki smo šli s Škofom skupaj po priliki v sredini za kipom Matere božje. Na Čelu procesije je nosil romarsko Marijino zastavo Štajerski rojak los. Lipša od Sv. Križa na Murskem polju, njemu ob strani dva havaza, to je vojaško opremljena turška čuvaja. V nekoliki razdalji so nesli zastavo Marijine družbe iz Trsta, kip Marijin so nesli 4 mladeniči. Iz Sijonske gore, ki stoji nasproti kolodvoru, so lcrasno zapeli zvonovi' nam v pozdrav, naš sprevod se je pomaknil, in iz več kakor 500 grl je zadonela resnobna pesem slovenska o trpljenju Kristusovem: „Daj mi, Jezus, da žalujem — Smrt, trpljenje objokujem" itd. Videl sem že marsikateri slavnostni sprevod doma in na tujem, ampak naš slavnostni vhod v Jeruzalem prekaša vse. Nismo šli v Jeruzalem s cimbalami, trobentami in bobni, ampak naš počasni korak, milozvočno petje, ta resnoba, polna čustev in miline, se ne da popisati. Naše petje in resnobno obnašanje je napravilo na Jeruzalemčane najboljši vfcsek. Ob cesti so stali tu in tam grški in armenski, pa tudi ruski duhovniki, k-so morda razumeli naše petje. Gledali so nas z vidnim zanimanjem. Nihče nam ni delal nadlege zaradi slovenskega petja in slovenske trobojnice, kakor se godi to v naši domovini, kjer plačujemo davek in smo ravnopravni državljani!
Skozi jafska vrata smo stopili v Jeruzalem, in naša pot je bila naravnost k sv. grobu.
OHiH prihodnjič.)
i
C
žef Cugmus, uradniški aspirant v Račah, k Sv. Mihaelu; Mat. Švagel, adjunkt v Celju, v Lavis; Janez Stani,. asistent v Frohnleitenu, v Celje; Rihard Slama, uradniški aspirant v Rimskih toplicah, v Langenwang, Službi sta se odpovedala: Mihael Pinter, asistent na Grobelnem. in Franc Stricelj, uradniški aspirant v Poljčanah.
*	Štajerski dež. zbor. Ko so se KrivoŠnjani v Dalmaciji dvignili proti Avstriji, zbijal je „Brencelj" tudi o njem svoje Šale. Kolikor se Še spominjam, odgovoril je na vprašanje „Kdo je kriv, da traja ta v-staja tako dolgo?", približno tako-le: Krivi so KrivoŠnjani. O naši generali so sedeli cele dni skupaj in so določili tako lep „Kriegsplan", da bi bili v e-nem dnevu vsi KrivoŠnjani na tleh. Pa ti presneti KrivoŠnjani se nočejo tega Kriegsplana držati. Ako jih je hotel naš general prijeti tu ali tam, potem so se mu gotovo pomaknili drugam. Tako hüdobni so in delajo proti Kriegsplanu, da še prijemajo naše vojake za hrbtom. Hudobci se držijo samo po svojih visokih gorah, v dolino pa nočejo priti, kjer bi jih naši tako lahko natotkli. Glejte, take trde in hudobne buče so ti KrivoŠnjani. Zato pa so oni krivi vse te nesreče, ki bo prišla nad nas in naše cesarstvo. — Na to Šalo, pravim, se spominjam, ko berem, kar pišejo nemški časnikarji o slovenski obstrukciji. Da ne more delovati deželni zbor, lega so krivi ti neumni Slovenci, ki nočejo pustiti, da bi jih pohrustali Nemci. O kako lep „Kriegsplan" so si izmislili Nemci, pa ti „zatra-cani" Slovenci — ne grejo na lim. „Die windische Dickköpfigkeit hat wieder gesiegt", tako pravi novi Štajerski kmečki list: „Illustrierter Haus- und Bauernfreund". Ktio se ne smeji tem neumnostim!
*	Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan, je odložil predsedništvo napredne stranke v Ljubljani.
*	Pomnožitev orožništva. Domobransko ministrstvo namerava pomnožiti orožništvo, posebno v južnih krajih države. To bo zopet občutno breme za dežele, ker morajo skrbeti za stanovanja orožnikom.
*	Povišanje Števila novincev za vojno mornarico. Število novincev za vojno mornarico se poviša za letos na 11.060 mož, V teku Štirih let se misli povišati to število na 14.000.
*	Zadružna šola. Dne 1. novembra se otvori 7opet zadružna šola v Ljubljani. To bo že v tretje, da se zberejo na tej Šoli kmečki mladeniči, sinovi posestnikov in tajniki zadrug. Proučiti hočejo zadružništvo, da bodo mogli sodelovati pri zadrugah, hranilnicah in posojilnicah, hočejo pa tudi razširiti svoje obzorje, naučiti se trgovskega poslovanja, in sploh spopolniti svoje znanje. Zadružna šola se vrši samo po zimi, in sicer od 1. novembra do 30. aprila, ko posestnik lahko pogreša svojega sina. Stroški znašajo k večjemu 300 K, ker ni treba razun vpisnine, ki znaša 5 K, plačati nobene šolnine. Sprejme se vsak kmečki mladenič, ki je dovršil ljudsko šolo in je star najmanj 16 let. Prošnje, katerim je treba priložiti krstni list, Šolsko izpustnico in 5 K vpisnine, je treba poslati na naslov: Ravnateljstvo Zadružne šole v Ljubljani.
*	Izgon avstrijskih ciganov iz Italije. Splošno se sodi, da so zanesli cigani kolero v južno Italijo. Vsled tega je sklenila laška vlada, izgnati iz svoje države vse one cigane, ki nimajo laškega državljanstva. Umevno je pri tem, da bodo te čete skušale pre- 1 I
stopiti avstrijsko mejo, pri čemur se kaj lahko zgodi, da zaneso kolero tudi v našo državo. Oblastva so spričo te nevarnosti odredila najstrožje nadzorovanje vseh onih ciganov, ki bi ali naravnost ali po ovinkih skušali priti v naše dežele, bodisi iz Laškega, bodisi iz Ogrskega in HrvaŠkega. Brez pravilnih potnih izkazov se jim mora prihod v deželo brezobzirno za-braniti, obenem pa nemudoma obvestiti o teh pojavih pristojno višjo oblast.
Posledica nemških nasilstev pri otvoritvi Slov. doma v Št, Ilju. Dne 14. t. mes. je bil obsojen pri mariborski okr. sodniji 161etni J. Hernet, ker je na dan otvoritve psoval mimo Südmarkhofa domov se vračajočega slovenskega trgovca I gospoda ŠoŠta-riča iz Maribora, Obsojen je bil na 12 ur zapora in mora plačati tudi oba zagovornika. Zahvalit naj se gre mladi Hernet protestantovskemu Mahnertu, če bo moral kašo pihati. Konečni vtis vse zadeve je lepa slika, r ki jo mora imeti vsak o nemški ^kulturi" in „vzgoji."	^
*	Narodnjaštvo pri liberalcih. Ne samo enkrat, pogosto smo že pribili, da, vse kričanje liberalcev o veliki ljubezni do slovenstva ni prav nič vredno. Včasih so se kazali liberalci na take opazke navidezno razžaljeni, še večkrat so pa očitanje molče požrli in trobili svojo pesem po starem naprej. Za nas je bilo dosti, da jih je ljudstvo spoznalo in jim ni verjelo več, da bodo liberalci kdaj sami v svojih listih potrdili naša očitanja nasproti liberalnim kolovodjem, na, to odkrito povedano, niso mislili, a zgodilo se je drugače. Vsak greh mora dobiti svojo kazen. Dokler so bili liberalci edini, so hvalili drug drugega, četudi so se dobro medsebojno spoznali. Ko pa je prišlo se-
. daj na Kranjskem do razdora^ počila je bomba, in danes ni v liberalnem časopisju brati drugega, kakor tako ostro medsebojno napadanje in očitanje, da je v primeri s tem pisanjem bilo naše pisanje skrajno pH-, ' .,.,1 zanesljivo. Stari liberalci so napovedali mladim übe talcem boj na nož, in danes je boj v listih že razvit. Očitajo si med seboj lažnjivost, dobičkaželjnost, narodno izdajstvo in vse mogoče druge grehe. Bratci ' še poznajo med seboj.
• " • Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru. Knjige se. izpoeojujejo le: Ob četrtkih od 4. do 5. ure popoldne,	*
in ob nedeljah ¿«1 8. do 9. tare dopoldae.	' ¡ j ^

*	Dež. odbornik RobiC je odpotoval in se vrne zopet dne 2. novembra v Gradec.
*	Istrski deželni zbor je dne 18. t. m. vlada zaključila,	...
*	Državnozborska volitev v Beli krajini na Kranjskem. Dne 18. t. m. so se vršile v okraju Novo mesto-Bela krajina dopolnilne državnozborske volitve. Zmagal je kandidat S. L. S., Evgen Jarc, ki je dobil 5382 glasov. Kandidat liberalne stranke, Gangl, je dobil 17.45 glasov. Zanimivo je, da je še celo v Novem mestu, ki je veljalo dosedaj za liberalno trdnjavo, dobil 3 are 146 proti 164 glasom, ki jib je dobil liberalec Gangl. Ta izid pomen ja bližnji konec liberalizma v Novem mestu, za S. L. S. pa pomenja izid glasovanja v Novem mestu velik napredek.
*	Svoj odstop od Zadružne zveze v Celju je naznanila za 'ljutomersko in gornjeradgonsko posojilnico zdaj v ljutomerskem okraju že tudi posojilnica pri Sv. Jurju ob Sčavnici.
*	C. kr. kinet. družba je dovolila na predlog g. dež. odbornika Robiča ustanovitev podružnice za Št. Lenart v Slov. gor. in okolico.
*	Kmetijska gospodinjska šola na Teharjih. Dne 25. t. m., to je prihodnji torek ob Ml. uri se bo vršila na tej šoli javna skušnja, h koji so povabljeni vsi njeni prijatelji. Sklep prvega šolskega leta bode v sredo, dne 26. vinotoka, a začetek drugega šolskega leta 3. novembra. Par prostorov je Še praznih, o-glasiti se je vsaj do 1. novembra.
*	Kmečki posl. Ploj. Brinjevega hoirata so volili kmetje. V vnanjskem odseku avstrijske delegacije je pa gospod hoirat pozabil popolnoma na kmete, katerim edino se ima zahvaliti, da je sploh mogel postati delegat. V odseku se je zahtevalo namreč od raznih strani, naj se sklenejo z balkanskimi državami, osobito s Srbijo, take trgovinske p o g o d b e , d a u v o z t u j e ž i v i n e v A v s t r i-jonebooviran. Da bi bilo to k m e t o m v v e -1 i k a n s k o škodo, ni treba posebej poudarjati. A brinjevi hoirat, ki je sicer širolcoustno hvalil Nemce in klobasa! o vseh mogočih stvareh, ni našel besedice, dabi zavrnil poskušen napad kmečkih sovražnikov na našo živinorejo. — Seve, za to ni imel višjega naloga ..... lep zastopnik kmetov!
*	Slaba vest. Zaradi svojega govora v delegacijah, o katerem poročamo med političnim razgledom, jc vendar tudi brinjevi hoirat dobil slabo vest, in zato je dne 16. oktobra v delegacijah zopet povzel besedo. „Slovenec" poroča o tem nastopu: „Nato je hoirat Ploj napadal dr. Kramara, kateri je bil Ploju o-čital, da dela v zunanjih zadevah hofratsko politiko in skuša slovensko politiko (spraviti v slab glas) kompromitirati. Dr. Ploj se je neznansko slabo zagovarjal s tem, da je tudi dr. Kramaru očital hofratsk.o politiko, vsled česar da se nahaja v dobri družbi. Osebni napadi dr. Ploja so napravili na slovanske delegate najmučnejši vtis. S tem je napravil hoirat samo u-slugo vladi in nemškim delegatom, kateri se Plojeve-ga klečeplazenja, pred vlado in nemštvom silno vesele." — Češki list „Union" pa piše: „Hofrat Ploj jena precej odločen način nastopil za Aehrenthalovo politiko, kar je posebno zaradi tega presenetilo, ker vendar „Slovanska Jednota", koje član je hofrat Miroslav Ploj, lega njegovega stališča ne bo razumela, tudi ne v lem slučaju, če bi bilo umljivo to, da hofrat Ploj rusko politiko drugače presoja kakor dr. Kramar."
*	Koroški nemški liberalci mislijo o ljudskem šolstvu celo drugače, nego naši slovenski. V finančnem odseku deželnega zbora so se že zjedinili na vodilna načela, po katerih bi se naj osnovalo ljudsko šolstvo. Koroški deželni zbor, ki je po ogromni večini liberalen, je mnenja, da sedanja ljudska Šola ne zadostuje potrebam prebivalstva, ker velika večina prebivalstva pripada kmečkemu stanu, a ljudska Šola ne pripravlja mladine za ta poklic v zadostni meri. Z ozirom na. to je finančni odsek koroškega deželnega zbora soglasno sklenil, naj se ljudsko Šolstvo prena-redi tako, da se uvede šestletni obvezni obisk navadne ljudske šole in 41etni obvezni obisk nadaljevalne šole. Kjer zahtevajo to potrebe, naj bo pouk poldneven. S tem se izobrazba ne zmanjša in poglobi, in mladina bo deležna praktičnega pouka in resnične vzgoje. Z nadaljevalnimi šolami pa bosta kmečr ki in obrtni stan dobila za ta poklic sposoben naraščaj. Obenem zahtevajo koroški liberalci tudi spremembo učiteljišč. Učiteljišče sploh ne spada v mesto, temveč na kmete, in mora imeti zavod dovolj sveta, da se bodo vadili učiteljiščniki teoretično in praktično za kmetijski pouk. — Tako koroški liberalci! Nam se zdi vse to čudno zato, ker je bil to dosedaj program samo katoliško-narodnih strank. Sedaj pa postajajo tudi liberalci tako „nazadnjaški". — Svet se res suče.
Mnogo zakladov bi se lahko dvignilo iz knjig, ki leže zaprašene po raznih zabojih in shrambah naših rodoljubov. Obmejna slovenska društva in posamezni buditelji obmejnih Slovencev pošiljajo dan za dnevom na S. K. S. Z. ,prošnje za knjige. Zveza pa ne more vsem prošnjam ustreči kakor bi rada, ker knjižna zaloga ni tako obsežna, da bi zadostila vsem najnujnejšim potrebam. Kdor izmed naših rodoljubov ima tedaj kaj slovenskih knjig odveč, naj jih pošlje S. K. S. Z. v Mariboru, da jih bo potem porazdelila med obmejne Slovence, ki tako radi segajo f po dobrem čtivu. Naj črpa naše vrlo ljudstvo iz njih potrebne nauke, naj si bistri tiuha in krepi voljo, ter navdušuje za naše narodne svetinje.
Mariborski okraj.
m Sv. Peter pri Mariboru. (Zavod šolskih sester.) Te dni začenjajo naše šolske sestre novo Šolsko leto v svojem zavodu. Gojenke so priglašene iz Hrvatske, Ogrske, Slavonije, Štajerskega in Kranjskega. Deklice obiskujejo ali domačo dekliško slovensko šolo, ali pa se v zasebnem tečaju pripravljajo za učiteljišče, za meščanske šole ali otroški vrtec. Tako so napravile lani tri gojenke izpit za I, letnik ženskega, učiteljišča, letos pa dve čez meščanske šole, da se gresta potem učit knjigovodstva itd. Veliko pametnih kmečkih staršev daje-k nam svoje hčerkice, ki bi morale po zimi doma še zadnji dve leti šolo obiskovati, ker pa so že prevelike in odrasle, se sramujejo hoditi v šolo. Za take je ta zavod kakor nalašč, in zato sprejemajo šolske sestre takšne deklice tudi' samo čez zimo, po leti pa so doma itak Šole proste. Gojenke se u-čijo različnih prav lepih ročnih del, o katerih so se veščaki pohvalno izrazili. Poučuje se tudi godba na glasovirju in citrah, nemščina in francoščina. Dve Nemki pa se učita slovenščine. Cene za celo oskrbo so v primeri s sedanjo draginjo majhne. Kdor hoče več izvedeti, naj piše č. sestri predstojnici. Nekaj prostorov je Še praznih.
m Sv. Peter pri Mariboru. (Naša monštranca.) Ker so prinesli časniki o njej le kratko poročilo, dobivam poleg častitk mnogo vprašanj, kako je kaj ž njo, imajo že zločinca in kaj je z Najsvetejšim. — Zato podajam tukaj bolj natanko obvestilo. Monštranco so našli na radvanjskem travniku gospodične Karo-line Forstner, ki meji pri „BacbstraBe" na občino Studence, Zakopana je bila prav plitvo pri neki stari jelši tik potoka, ki teče med Studenci in Radvanjem. Na jelši je zarezano znamenje. Našel in izkopal jo je pes Jožefa. Režmana, posestnika tam blizu, ki je pa-sel na travniku.. Pes se je preveč čudno obnašal, zato je Šel Režman gledat, kaj da ima. Ko je zagledal nekaj bliščečega, začel je ruvati s palico in res potegnil ven stojalo mnoštrance. Spoznal je, kar je našel, zato je hitro sporočil orožnikom, ki so potem vse izkopali. Monštranca je namreč popolnoma razkosana in polomljena, spravljena v železni lonec in pokrita- z ukradeno zeleno preprogo na izpovednici. To je bilo dne 5. oktobra. Orožništvo je poslalo monštranco na sodnijo, in tam sem jo videl in spoznal po o-kraskih in stojalu, kateremu manjka majhen košček, pa tudi po preprogi, ki so jo sicer miši popolnoma razgrizle. — Zločinca še nimajo. Na sledu pa mu so. G. Režman je pravil, da monštranca ni bila dolgo za,-kopana, ker je bila zemlja okoli Še precej sveža. Preproga je mokra, pa po zemeljski trohnobi nima. dulia. Na kosih monštrance se pa ne kaže niti najmanjša rja, in vendar je minulo že dva meseca od tiste nesrečne noči. Tat je moral imeti mnogo časa, da je monštranco tako razkosal in odvil celo najmanjše vijake, s katerimi so bili pritrjeni mnogi kamenčki in raznovrstni okraski. Kakor se pa vidi, ne manjka nobeden. Manjka pa le, žalibog, glavna reč, to je Najsvetejše. Kje je? Ker je zadnji del lunule, to je one polumesečne posodice, ki drži sv. hostijo, na eni strani zapognjen nazaj, na drugi strani pa na polovico vdrt, je "treba sklepati, da je vzel zločinec sv. hostijo vun. Kaj je storil ž njo, bomo izvedeli od njega, ko ga primejo, ali pa šele na sodnji dan. — Monštranca je Še sedaj na sodniji, pozneje pa se bo hranila v posebni shrambi za večni spomin. — Farani so sklenili v č. presv. Rešnjemu Telesu, v zadoščenje te o-skrumbe, postaviti mesto starega, polomljenega, krasen, nov tabernakelj. Pa šlo bo težko ali vsaj počasi, ker je pri nas letos jako slaba letina. Zato bi nam pa zunanji dobrotniki, ljubitelji Jezusa v presv. ReŠ-
njem Telesu, prav dobro došli.---Župnik.
m Sv. Trojica v Slov. gor. „Stajerc" in „Mar-burgerica" sta obljubovala. odgovor na naše članke. Ce je kdo pričakoval, da bodo trojiški mogotci res kaj odgovorili, se je preklicano zmotil. Kaj bi tudi mogli odgovoriti, ko je do pičice vse resnično, kar smo jim očitali? Mesto odgovora so se hoteli maščevati nad trojišk.im zdravnikom, kakor da bi bil on odgovoren za njih grehe in izzivanja, ki smo jih tu okrcali. — Dr. Kraigherju očitajo, da ni hotel iti k neki bolnici v Bačkovi v Slov. gor., ki je morala zato brez pomoči umreti. Vsak, ki pozna njegovo ljudomilost, ve. kako ostudno izmišljeno in zlagano je to očitanje. Zato je pa tudi gotovo, da dobijo obrekovalci pošteno po prstih, dr. Kraigher pa popolno zadoščenje. TrojiŠkim mogotcem kličemo, naj se nikar ne igrajo z ognjem, kajti nam se ni treba posluževati laži in obrekovanja v boju proti njim. Cisto resnico bomo pisali, resnico, ki jo skoro že vrabci čivkajo po trojiŠkih strehah. Gospodom pa se bodo lasje ježili in po ušesih jim bo brnelo, da, se jim bo zdelo, da je napočil sodnji dan pri Sv. Trojici v Slov. gor. — Heul!
m Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 18. avgusta t. 1. je prišel k zdravniku dr. Kraigherju Franc Wein-gerl iz Bačkove z ubožnim spričevalom po zdravilo za svojo bolno ženo. On ni prišel, da bi pozval zdravnika na dom, temveč prišel je izrecno samo po zdravilo. Ko pa ga je dr. Kraigher izpraševal o bolezni njegove žene, izvedel je sledeče: Kakih 6 ali 7 dni prej je žena porodila s pomočjo neke neizprašane babice. Posteljica pa je bila priraščena in ni hotela sa^-raa priti. Zato je začela babica vleči in trgati, da je resnično izvlekla in iztrgala — samo en del posteljice. Drugi del je ostal v porodnici in začel gniti iz nje ter je prišel peti dan sam na dan (mogoče ne cel) segnit in smrdeč. In sedaj je žena naenkrat zelo oslabela in zbolela, da se je Čutil mož prisiljenega, priti po zdravilo. Vse to je povedal Franc Weingerl sam,
ki si ni bil prav nič v svesti, v kaki nevarnosti se žena morda nahaja. Sele dr. Kraigher mu je razložil, da je bolezen laiiko smrtna in da bi moral bolnico pogledati. Prigovarjal je torej možu, naj pride z vozom ponj, da jo preišče. Za prvo silo pa mu je dal vraštvo seboj. Rekel mu je, da pride bržkone že popoldne s sodno komisijo v Bačkovo. Ce bi ga pa ne bilo, naj se potrudi takoj drugo jutro z vozom k Sv. Trojici po zdravnika. In Kraigher je, kakor veleva zakon, celo stvar takoj sporočil c. kr. žandarmeriji pri Sv. Trojici, da jo naznani c. kr. sodišču pri Sv. Lenartu, ki bi — če mogoče — še isti dan odredilo sodno komisijo na lice mesta. Očividno je bilo, da je zakrivila bolezen Weingerlove tista ženska, ki je trgala posteljico iz nje, mesto, da bi poklicala zdravnika. Strogo je namreč prepovedano celo izprašanim babicam, lotevati se podobnih zdravniških opravil. Kako pametna in umestna je ta prepoved, je zopet dokazal ta žalostni slučaj, ko je morala radi take brezvestne ženske še primeroma mlada porodnica izgubiti življenje. Zakaj nI Weingerl, ko je videl, da komisije ni, drugo jutro prišel po zdravnika, kot mu je bil ta naročil, zato je pa odgovoren sam. In če se je potem pri sodišču, da bi všel kazni, izgovarjal s tem, da zdravnik n i h o t e 1 iti ž njim, je govoril neresnico in vedoma zvračal krivdo na nedolžnega človeka.. — In če so sedaj nemškutarski listi popadli to zlagano stvar in udarili po zdravniku dr. Kraigherju, so se ponižali na stališče podlih laži in zlobnega obrekovanja. Resnica, pa bo zmagala tudi v tej stvari, in ukrenili so se že vsi koraki, da zadene obrekovalce in ovaduhe zaslužena kazen.
m Sv. Anton v Slov. gor. „Nar. Dnevnik" in „Narodni List" prinašata novico, da je občina Cago-na imenovala nadučitelja Sijanca za častnega občana in da je tej sledila še občina Cogetinci. Tisti, ki je to „narodnim" Časopisom poročal v Celje, na novo potrjuje, kar se je že pri tolikih občinah pokazalo, da i-majo narodni strankarji štajercijance za svojce in narobe. Kajti g. Sijanec nima za naše občine drugih zaslug, kakor da je poleg „Štajerca" tudi pridno trosil med ljudi slovenske liberalne liste. Sicer pa je poročevalec najbrž Sijanec sajm, kakor si je tudi sam preslcrbel diplome za svoje častno občanstvo. Pa dvomljivo je častno občanstvo, o katerem župan in pa eden svetovalec nočeta nič vedeti in diplome ne podpisati, kakor je to v Cogetincih. Mož se torej vsiljuje, ker misli, da bodo sedaj, ko odhaja v pokoj, ljudje predrugačili svojo sodbo o njem. Se 5 občin je v župniji; ali ga bodo te tudi ovekovecile?
m Ceršak ob Muri. Srečen čas pride za naš Ceršak. Nemški Schulverein nas hoče osrečiti z nemško mučilnico, pa se zelo huduje, da so Cirberžani tako muhasti, da nočejo svoje mladine kar na slepo zaupati siidmarkovskim pustolovcem. S takimi ljudmi se še ne bomo slepomiškali. — Vse mora na krov, da, le nemška šola dobi za obstoj potrebno število otrok. Zdaj je še „Stajerc" pricapljal, ki na vsa usta dokazuje neizogibno potrebo te šole. Pa vam naravnost povemo, da je ni boljše agitacije proti nemški šoli, nego to, da se „Stajerc" peha in trudi za njo. Temu lažnjivemu kljukcu nismo nikdar priznavali kake verodostojnosti, najmanj pa mu je zaupamo v tej zadevi. Naj predbaciva .„Stajerc" laži poštenima listoma: „Slovenskemu Gospodarju" in „Straži" kolikor-krat hoče, mi že naprej vemo, da je laž le pri njem doma; zato pa v naši vasi ni imel, nima in tudi nikdar ne bo imel naročnika. — Zadnji teden se je pa vendar zatrosilo nekaj listov giftne krote v Ceršak in Selnico. Kdo bi uganil, čegava zasluga je to? Pen-zijonirani nadučitelj jareninski — Breznik — je dobil menda premalo pokojnine, in si išče postranskega zaslužka s tem, da raznaša „Štajerca" po siidmarkov-skih gostilnah in drugod. Zares častna služba za nadučitelja; smo le radovedni, koliko mu nese?! Sliši se pa tudi, da pride omenjeni gospod kot vodja nemške šole v Ceršak. To pa je naravnost smešno. Človek, ki drugod že ni več za rabo, bi naj bil za nas dober! Vemo pa tudi prav dobro, da ga nikjer niso marali; povsod jim je storil največjo uslugo, ko je pobral šila in kopita ter jo popihal dalje. Očividen dokaz temu je to, da je vedno vandral, kakor Alias-ver. Takemu možu mi svoje dece ne damo. Sicer pa upamo, da zna že toliko nemščine, da bode prišel precej dalje, kakor samo 5 km od CerŠaka, Naj nam Breznik in njegova kompanija. jamčijo kar morejo, da bode ostala nemška šola pri nas, to pa le vemo, da naših otrok v njo ne damo, tako, da bode kmalu ne samo cvetela, temveč tudi odcvetela. in tako napredovala, da je v CerŠaku videti več ne bo. Tudi na glavo se ne pojdemo postavljat, ker imamo pametnejšega o-pravka; pač pa to prepustimo in dobrohotno svetujemo Brezniku, Gordonu in drugim, to pa naj delajo tako dolgo, da bode tisto malo pameti, ki jo imajo zdaj bogve kje, prišlo v njihove zamotane možgane
m Sv. Jakob v Slov. gor. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedelj o. dne 23. oktobra izlet na Ploderinico k Šonveteiju, kjer bodo predstavljali igro „Kmet in fotograf". Ob tej priliki bo govoril g. dr. Leskovar iz Maribora.
Pfujski okraj.
p Ptuj. Voditeljstvo Dekliške zveze v Ptuju naznanja, da se bodo izposojevale članicam knjige od 30. t. m. naprej vsako drugo nedeljo — pred in po večernicah — v društveni sobi bralnega društva „Kr-čevina".
p Ptuj. Dogodki na Portugalskem nas zopet o-pominjajo, kako moramo neumorno delati in klesati na katoliško-narodni organizaciji. V našem okraju se bodemo morali enkrat zbrati, da. organiziramo tudi
odpor proti najhujšemu sovražniku našega okraja, proti ptujskemu Šnopsu. To je grozno, kako razjeda ta strup na telesu našega ljudstva. Najbolje bo začeti pri mladini, in zato je zgraditev mladinske organizacije po vsaki fari za nas največja potreba. Feldpater od Sotle sicer s tem ni zadovoljen, ampak vsakdo, ki Še nima od alkohola pokvarjenega razuma, mu tukaj, kakor v vsem njegovem najnovejšem javnem delovanju, ne bo sledil. Vzgledno deluje ,vzadnjem času vur-berško izobraževalno društvo, a tudi v naši okolici se gibljemo.
p Ptujski „Stajerc" in cestarji. Ptujski okrajni zastop je tako velik prijatelj cestarjev, da jim je znižal dve tretjini službenih dni in s tem sorazmerno tudi plačo. Kot nadomestilo za to veliko naklonjenost pa so dobili večinoma vsi cestarji po 5 do 7 izvodov „Štajerca" z naročilom, da ga razdelijo. „Stajerc" hoče s tem doseči, da bi dobil vse cestarje na svojo stran. V to svrho mu služijo lažnjive trditve, da je obstrukcija slovenskih poslancev v Gradcu kriva, da okrajni zastop nima denarja. Vzrok znižanja zaslužka cestarja pa je le ta, da bi „Stajerčevi" krušni o-četje radi sedaj v kalnem ribarili, ker okrajni zastop vsled lastnega slabega gospodarstva res — nima denarja.
p Vurberg pri Ptuju. Pretečeno nedeljo, dne 16. t. m. je priredilo naše Izobraževalno društvo v bralni sobi poučen shod, ki je bil izredno dobro obiskan. Posebno mnogo je prišlo naše mladine, pa tudi možje so bili časino zastopani. O našem izobraževalnem in organizacijskem delu s posebnim ozirom na razvoj naših političnih strank je govoril urednik Že-bot iz Maribora. Omenil je tudi hude boje slovenskih deželnih poslancev v Gradcu. Zborovalci so z glasnimi vskliki odobravali nastop naših poslancev. Nato je govoril g. Pograjc iz Maribora o geslu „Svoji k svojim" s posebnim ozirom na zavarovanje. H koncu sta govorila Še mladenič Felicijan in e. g. župnik Kokelj. Zborovanje je spretno vodil predsednik mladenič Ravšl. Ljudstvo si še večkrat želi talcih zanimivih shodov.
p Sv. Barbara v Halozah. Jej na\ To je bilo smeha pri nas. ko smo brali v 39. številki na dolgo in široko o naši barbarski pletarski šoli in kako se general širokousti o njej. G. Ogorelec pravi, da se je pričelo 1. septembra šolsko leto in da je vstopilo takoj 18 učencev. Mogoče res! Prištejmo zraven še njegovega Vilčeka, Iveka, Hinka, kovačevega Dra-Šeka, organistovega Hanzeka. in Slavka, in mogoče bi bilo z lanskimi vred 18 učencev, pa Še to dvomim, ker vzeti bi morali še katerega zraven. Piše tudi, da pokličejo vsako leto nekaj mojstrov in strokovnih u-čiteljev na Dunaj za dobo enega meseca. Zakaj pa je bil g. Ogorelec letos samo 14 dni? Zelo radoveden sem in mogoče še kedaj napiše reklamni listek za „Slovenskega Gospodarja"', in takrat pove. — Dne 4. t. m. smo slovesno obhajali god Njega veličanstva cesarja Franca Jožefa L Mežnar je že na predvečer naznanil z lepo ubranim zvonenjem, da bode drugi dan nekaj posebnega, a v naši slavni državni pletarski šoli se niso nič zmenili za to. Mislili so morda, da se zvoni radi judovskih praznikov (!?). Pozabili so bili celo izobesiti zastavo, ali je pa niso hoteli, ker so se bali za njeno dragocenost. Delali so tudi pridno celi dan in niso imeli učenci prostega. K slovesni sv. maši se pa tako ni potrudil — razun enega. — nobeden. To je lepo. Prihodnjič več.
p Rogaška slatina. Po načinu liberalnih in štajercijanskih listov napada Plojeva „Sloga" naše mladeniške organizacije in njih voditelje. To bi še ne bilo tako hudo. A žalostno je, da te napade izvršuje s polnim podpisom katoliški duhovnik Šegula, katerega je milost prevzv. kneza in Škofa prevzela v našo škofijo. Vsa domača iavantinska duhovščina se trucli in uporablja vsa poštena sredstva, da bi spravila ljubo mladino na pravo pot in jo na njej obdržala. Tudi Segula je prej, ko še ni bil Plojev politični hlapec, bil menda istega naziranja z našo duhovščino glede mladinskih organizacij, ker se je njih shodov udeleževal in sodeloval. Sedaj je politično presedlal in postal tudi hud nasprotnik teh, po najboljši volji v katoliškem duhu delujočih organizacij. Da dobi širna javnost pravo mnenje o tem nasprotniku v lastnih vrstah, ji povemo le toliko, da je duhovščina radi raznih dogodkov morala zelo omejiti svoje občevanje ž njim.
p Oslušovci. Pri nas se je zgodil pred nedavnim časom nenavaden slučaj. Pri posestniku N. N. so 10. t. m. kožuhali koruzo. Pa tega malega dela niso mogli opraviti, kakor pri drugih posestnikih, ki so delo zgotovili in šli potem spat, ampak zgodilo se je drugače. Že precej časa prej se je slišalo, da bo tam „prešmentana muzika". Pridrveli so fantje izPoclgorc, Samušanov, in nekaj tudi iz velikonedeljske župnije, ki so prinesli inštrumente. Plesalo se je pozno v noč, da,je bilo groza. Med tem pa je posestniku neki zločinec podrl ograjo pri vodnjaku. Sliši se, da dolžijo domače fante, ker ni bile nobenega na plesu. Pozivamo g. N. N., naj dokaže s pričami, kdo mu je podrl ograjo, in naj ne sumniči domačih fantov, ki so popolnoma nedolžni, kar tudi lahko vsi s pričami dokažejo. — Oslušovski fantje.
p Podvincl. Nedavno ste v našem vrlem „Slov. Gospodarju" poročaii o učiteljih, ki hočejo spraviti križ iz šole in ki otrokom prepovedujejo, jih pozdravljati s krščanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Ko to doma glasno prečitam, se oglasi moj otrok in pravi, da tudi na okoliški šoli ne smejo pozdraviti otroci učitelje in druge ljudi s tem pozdravom, ampak le gospode duhovnike naj tako pozdravljajo. Vse to je seveda g. Kaukler iztuhtal, O gosp.
učitelju S. se mi pa čudno zdi, da vadi rudečkarje v petju. Krščanski učitelj in pevovodja pri socialnih demokratih, kako se to vjema! Naša 9razredna, šola nas stane veliko denarja in šolski vodja sam prepove najlepši krščanski pozdrav.
p Žetale pri Rogatca. V utdeijo, dne 23. oktobra po večerni-cah se Trši v stari šoli ustanovni shod noiega „Katoliškega bralo?ga in izobraževalnega drujtva t Zetalah". Govori drž in dež. poslanee g. dr Koroiec iz Maribora. Poleg govorov, volitve v odbor, ter pet a, je na rtnevnem redu tudi šaljivi prizor „Mišji strup". Katoliški, narodni Zetalčanij udeležite se t«ga shoda in pristopajte obilno kot člani k novemu društvn Na razpolago imata mnogo leph knjig in dobrih časnikov — za majhno ndnino.
Ljutomerski okraj.
1 Mala Nedelja. Poštarica gdč. Kupljen nam z
ozirom na dopis v zadnji številki poroča, da ni nobenega pisma za naš list zapravila, da je pri poŠti popolnoma nepristranska in da se v politiko sploh ne vmešava. — Pripomba uredništva: Zdi se nam, da naš dopisnik sploh ni mislil na domačo poŠto, ampak na pošto sploh, sicer pa je po tej izjavi vsak dvom o domači poŠti odstranjen.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Nastale so sicer naenkrat nepričakovane in neverjetne zapreke nasproti odru, katerega si je postavilo na tujih tleh izobraževalno društvo, vendar pa se imamo zahvaliti izva-n-redni požrtvovalnosti naših mladeničev in deklet, posebno pa požrtvovalnosti nekaterih naših mož, da si bomo v tem težkem jesenskem delu vendarle priredili veselico v oddih in pošteno zabavo. Prostore nam je dal velikodušno g. Domanjko, mesar in gostilničar, in ob lepem vremenu obeta biti veselica in igra, petje in godba prav izvrstna. Vabimo torej vse prijatelje poštene zabave, naj pridejo k g. Domanjku in naj si pogledajo tam.naše fante in dekleta, kako znajo o-ni pokazati svojo izobrazbo, svojo navdušenost in veselje za narodno delo. In tako se bode vendar-le vršila veselica pri nas v nedeljo, dne 23. oktobra — V-spored celega zabavnega popoldne: 1. Pozdrav. 2. Le pevaj dekle, glasno poj! (Mešan zbor.) 3. „Dva zeta", veseloigra v enem dejanju. 4. „Ob tamburici." (Mešan zbor.) 5. „Tri sestre," veseloigra, v treh dejanjih. 6. Že kopneva sneg. (Mešan zbor.) — Med odmori udarjajo tamburasi. Cene: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 50 vin., stojišče 20 vin. Začetek točno ob VA. uri popoldne. — Veselica se bode vršila ob lepem vremenu na prosto postavljenem lastnem in že znanem odru na vrtu g. Domanjka; ker je to prva veselica in igra, ki se vrši pri tem poštenem in prijaznem gospodu, zato vabimo tem bolj: pridi in odpočij si od težkega dela, prijatelj, prijateljica, pridi, ki ljubiš pošteno zabavo. — Obilne udeležbe pričakuje odbor.
1 VaržeJ. Strelsko društvo v Veržeju priredi v nedeljo dof» 28. oktobra vinsko trgatev v gostilniških prostorih g. Hedžeta. Vst/niiina za osebo <0 vin. Začetek ob 5. uri zvečer. K obilni udeležbi nliudn? vabi	odbor.
SlOTenJgraški okraj.
Sv. Anton na Pohorju. Dne 15. septembra smo izročili hladni zemlji blago ženo Barbaro Mravljak, p. d. Vidman, mater župana g. Franca Mravljak, kateri je dal Bog učakati lepo starost 87 let. Zapušča 85 let starega, še krepkega, moža in pet odraslih otrok, katere je krščansko vzredila, in ki sedaj pridno gospodarijo na svojih lepih posestvih. — Dne 4. okt. sledila ji je v večnost mlada gospodinja Marija Pet-run, p. d. Kluternik, v starosti šele 34 let. Pred letom, dne 4. oktobra je obhajala svojo drugo poroko, letos ravno isti dan in skoro ob isti liri poklical jo je Bog iz tega sveta. Dobrima ženama naj sveti večna luč.
s Skale. V zadnji številki „Našega Doma" je pisan nekak poziv „Našim mladeničem", kjer nek škal-ski mladenič toži, kako se izgublja tukaj mladina, in zajedno navdušuje mladeniče, da se oklenejo Izobraževalnega društva. Je prav lepo! Samo da je pozabil povedati, kje neki se društvo nahaja. Zato naj bo naš prijatelj tako ljubezniv, pa nam prihodnjič pove, kje je društveni dom, mi ga pri najboljši volji ne moremo najti. Kadar pa zvemo, da je odprt kak društveni prostor, pa se bomo z veseljem odzvali njegovemu pozivu. O tem naj bo prepričan naš škalski mladenič.
s Velenje. Cujemo, da je eden tukajšnji rojak, ki biva sedaj pri Solnogradu nekje, odpadel ocl katoliške vere. Tako je, najprvo narodni odpadnik, potem pa verski. To je sad nemčurstva.
s šmartin pri Velenju. Dne 30. t. m pop. se vrši po večerni cab v društvenem domu gledališka predstava in zanimivo predavanje, h kateri ste v obilnem številu povabljeni, čisti drbiček je v prid društvenemu domu.
Konjiški okraj.
k Konjice. Našli so se stariši, ki so dali svojo drago deco v nemško mučilnico. Čudimo se, da si drznejo pokazati obraz svoje sramote pred zavednim občinstvom. Rablji svojih otrok, prav vam bodi, če boste želi enkrat sad narodnega izdajstva!
k Zreče. Obširnejše poročilo o shodu priobčimo v prihodnji številki. Za danes povemo le to, da so odobravali volilci delovanje naših poslancev na Dunaju in v Gradcu in jih vzpodbujali celo k obstrukci-ji, dokler ne izposlujejo enakih pravic, kakoršne vži-vajo drugi državljani.
k Oplotnicn. Dasiravno smo navajeni, da prinaša nemeursko-izdajalški list „Stajerc" vsakovrstne
laži budalosti, vendar nas je v dopisu iz naše nem-čurske )plotnice štev. 37 presenetil. Vso gnojnico svoje modrosti izliva dobro znani dopisnik na našega vrlega, za slovensko stvar odločnega trgovca z lesom, g. Antona Golčerja. Svojo jezo, katero mu je povzročil resničen dopis iz naše nemčurske „trdnjave" v „Slov. Gospodarju" štev. 35, v kojem se je poročalo, da je bilo Magerlovo posestvo kupljeno s pomočjo Siid-marke in tako prišlo v nemčurske roke, si hladi z lažmi, obrekovanjem in grdimi psovkami, kakoršnih je zmožen le človek, ki nosi na čelu vtisnjen pečat narodnega in verskega izdajalstva. Ker se pa napadeni ne mara sam zagovarjati, zato moramo pa mi resnici na ljubo povedati, da neresnica ni resnica in s tem pokazati „Stajerčevega" dopisnika širji javnosti v pravi luči. Le človek, ki je zastaran v hudobijah in ki ga peče vest zaradi slabe preteklosti, zamore nagromaditi takšne neumnosti. Med drugimi neumnostmi piše tudi, da ima v „Štajercu" napadeni vseh sedem poglavitnih grehov v možganih. Svoje dni sem imel iz verouka v ljudski šoli prav dobro in se še tudi sedaj štajercijancev v tej izkušnji ne ustrašim. Toda, da bi imel kdo vse poglavitne grehe v možganih, tega ne razumem. Mogoče uči tako protesta litovski katekizem. Cerkve se boji dopisnik kot „črni" križa; njegova cerkev so štajercijanske krčme. Spoved-nica mu je sultan v Carigradu. Pač pa so mu tem bolj znane sodnije, kjer so imeli že več kot dovolj sitnosti ž njim. Pa kako je šele naroden. Iz dna duše sovraži svoj materni jezik in našo krasno Slovenijo. Njegova, želja je, da bi po celi Oplotnici zavladal nemško-protestantovski duh. Tako bi še lahko našteli o njem mnogo, mnogo poglavitnih grehov, o kojih piše, da so v možganih našega vrlega moža g. Ant. Golčerja. Ako bi hoteli pogledati v dno njegove črne duše, morali bi štev. 7 pomnožiti z 2 ali Še celo s 3. Pometajte torej pred svojim pragom, neslanci. sicer vas bomo zaporedoma vzeli v „žehto", če sami svoje nesnage ne vidite in ne čutite. Kar nas je 'še zvestih in vernih Slovencev, pa se krepko združimo, da bodemo pri prihodnjih občinskih volitvah, katere se pa vedno zavlačujejo, krepko pognali to štajercijanstvo daleč tje v pruski rajh. Za nasprotnike in brezbožni-ke pa se brigajmo toliko, kakor za lajanje psov. Naprej zastava Slave!
_ Celjski okraj. ,
c S». Jožef pri Celju. Sedanji superior tukajšnje misijonske hiše je oskrbel mnogoobiskovani, leta t OSO od Celjanov v zahvalo za rešitev od kužne bolezni sezidani cerkvi sv.. Jožefa dva lična stranska oltarja — posvečena presv. Srcu Jezusovem in pre-čist. Srcu Marijinemu. Načrt za nju je napravil misij. brat Jan. Nep. Aplenc, N kamnoseška dela je dovršil celjski kamnosek Vinko Camernik. Oltarja veljata 6000 K. — V soboto, dne 15. oktobra popoldne so došli prevzvišeni gospod knezoškof, da posvetijo nova oltarja. Na celjskem kolodvoru so jih pričakali in pozdravili p. n. gg.. opat Fr. Ogradi, superior F. Jaušovec, nemški pridigar dr. M. Slavič, v imenu o-krajnega glavarja komisar dr. R. Breschar, v imenu občine občinski svetovalci Ferd. Gologranc. Jos. Je-zernik in Fr. Lipovšek, pred cerkvijo pri lepem slavoloku pa vpričo mnogobrojne množice vernega ljudstva gg. misijonarji, mladenka N. Pinter in učenka E. Kosi. Po slovesnem vhodu in blagoslovu so bile pred ostanki svetih mučencev Bonoza, Inocencija in Maksima, Jukunda, Pija in Urbana, v kapeli sv.. Vincencija opravljene predpisane zornice in hvalnice. — Dne 16. oktobra, na žegnanjsko nedeljo, so premilostljivi nadpastir ob 7. uri zjutraj darovali sv. mašo, med 8. in 5411. uro konsekrirali nova oltarja, nato pa v enourni pridigi na podlagi besed „Srce Jezusovo, v telesu Device Matere upodobljeno, usmili se nas!" vernikom, ki so polnili vse prostore razsež-ne cerkve, oznanjevali v srce segajoče nauke. Z ozirom na novoposvečena oltarja in podobe, ki ju krase, so priporočali zaupno češčenje najsv. Src in posnemanje njunih čednosti. Glede na čas posvetitve, mesec oktober, so vspodbujali k molitvi sv. rožnega venca, čigar trije deli so v tesni zvezi s češčenjem Srca Jezusovega in Marijinega; in ker je bila dan prej tretja sobota po prazniku sv. Mihaela, ki se s prejšnjima dvema po mnogih krajih slavi kot „zlata sobota" v zahvalo za vse tekom leta od Boga prejete dobrote, so zlasti opominjali, naj molimo rožni venec v zahvalo za milosti, ki nam jih deli Bog po najsvetejših Srcih. Slednjič so s pretresljivimi vzgledi iz Lur-da, in Paray le Moniala, na katerih svetih krajih so se pred kratkim mudili, pokazali, da vodi pot k Jezusu po Mariji, in zopet od Jezusa k Mariji, ter so podali globoko ganjenim poslušalcem za slovo iz Srca Jezusovega trn trpljenja, ki se naj enkrat spremeni v palmovo vejo zmage, iz Srca Marijinega cvetko čednosti, ki naj vzraste v venec zveličanja, iz obeli src pa iskro plamena prave ljubezni do Boga in do bližnjega, ki naj preide v večnosti v sijaj nebeške slave. — Po pridigi sta darovala dva duhovnika misijonarja sv. mašo na novoposvečenih oltarjih, na kar je bila z zahvalno pesmijo ob eni uri popoldne zaključena prelepa slovesnost na griču svetega Jožefa, katere se je udeležilo nad petindvajset duhovnikov. — Prevzv. vladika so obiskali nato bolnega profesorja. Iv. Kru-šiča in okrajnega glavarja g. barona Miillerja. — Naj bota nova oltarja, kakor sta kras priljubljene misijonske cerkve, tako vir obilnih milosti za. vse, ki bodo iskali tukaj pomoči in tolažbe!
c Vransko. V nedeljo, dne 16. t. m. pa prvem sv. opravilu se je vršilo v prostornem salonu pri
Brinovcu (Gorograncu) zborovanje S. K. Z. Predsedoval je g. Hanžič, poročala sta gg. poslanca Terg-lav in dr. Benkovič. Navzočih je bilo 150 kmečkih vo-lilcev in tržanov, ki so navdušeno odobravali obe poročili in so zlasti poslancem S. K. Z. brez ugovora izrekli neomejeno zaupanje. To je bil prvi javni shod S. K. Z. na Vranskem. — Mi gremo naprej!
c Bočna. Nekateri gospodje, ki imajo menda preveč prostega časa, so si zmislili, da bi bilo boljše, politično občino Bočna razdeliti v več malih občin. Te namere pa ne morejo vpreti na nobene stvarne razloge, zato so si zmislili pa bolj vzvišen naslov temu načrtu in sicer so sestavili „odbor za ustanovitev samostojnih občin v proslavo 801etnice Njega veličanstva cesarja Franc 'Josipa I.", kateri naj v tem smislu deluje. Kajne, üa so postali naenkrat gotovi gospodje čudni patrijoti ? K takemu naslovu bi prija-]a pač bolj kakšna človekoljubna naprava, ne pa to, da pomnožujejo davkoplačevalcem davke, v katerih že do vratu stoje. Po tem načrtu bi dobili kar več županov, tajnikov, slug itd. No, pa ko bi Še imela s fem vsaka vas župana, bilo bi morebiti zadovoljstvo, toda zna se teh preosnovalcev kmalu oprijeti nova misel, razdeliti Še bolj na drobno občine, Bog ve, kaj prinese še kak jubilej? — Sedaj se obečajo občinski tajniki brezplačno. Kdo bo verjel? Kolikor smo dose-daj videli, ti gospodje ne delajo radi zastonj in so take obljube le pesek v oči. — Upati je, da bodo spoznale oblasti tako deljenje za nepotrebno, ki prinese nekaj slabega, pa nič dobrega.
c Drainlje. Zadnji laži-„Narodni List' že zopet napada našega č. g. župnika in že drugič trdi, da je na prižnici učil kleti. Da je to nesramna laž, lahko potrdi vsak, ki je bil takrat v cerkvi. G. župnik je omenil samo par besed, katere so tukaj med ljudstvom v navadi. Razložil je, kaj pomenijo te besede, in da jih noben Katoličan ne sme rabiti. Dotič-nega dopisnika vprašam, ali je bil takrat sploh pri večernicah, ko so se razlagale te besede; k maši gre malokdaj. Pa liberalci bodo itak; topli šli v nebesa, ne da bi jim trebaio hoditi k službi božji. Drugič se pa dopisnik „Nar. Lista" podpiši, Če imaš toliko ko-rajže, da ti bodemo vsaj lahko osebno povedali, da la-žeš. Zdaj si pač lahko predstavimo, kakšen bi bil laži-„N. List", če bi laži ne pisal, ker resnice sploh ne pozna in bi moral vsled tega prazen papir pošiljati svojim naročnikom, — Drugič bodemo pa o dopisniku laži-„N. Lista'' poročali celo njegovo zgodovino. Dokler on ne dokaže, da je pisal zadnjič laži-„N. List" resnico, tako dolgo ga imenujem obrekovalca in lažnjivca najnesrainnejše vrste. — — Resnicoljubni mladenič.
c Petrovíe. V nedeljo dne 23 «h to bra ob 3. uri popoldan se vrši v prostorih „Društvenega doma'' v Petrovčih okrožni zadružni shod. Dnevni red: 1. Pozdrav predseiiuika okrožja 2. Vtlitev okrožne ga predsedstva. 3. Predavanje nadrevizorja Vlad. Pušenjaka iz Ma i bora 4. Razgovor o zadružnih zadevah. Temu okrožju pripadajoče zadruge v Celju, Petrovčah, Št. Petru v Sav. dolini, Št Jurju ob jtž žel., St. Jurju ob Tabrru, P. lzeli, Novicerkvi, Galiciji, Šmartno na Paki, Dobrni iu Grižsh naj pošljejo člane načelstva in nadzorstva k zborovanju. Delujte za obilno udeležbo!
c Teharje. V nedeljo, v 3 io 30. oktobra po večernicah ob 3. uri priredi polit, društvo ves:l co. Na vsporedu je gv or, burka „Kmet Herod" in petje. Prijatelje petja bo zlasti zanimal Florjančičev „Rib-i rožmarin". Vsi dobro došli v starodavnih Teharjih
c Celje. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 23 t. m. ob 2. uri popoldan svoj redni občni zbor z cb čajnim vsprredcm v hotelu „Pri belem volo" v Celju. Po občnem zbu-ru vrši se predavanje in po predatanju eprizor tev veseloigre v šti> a dejanjih „Čebelarjev god1". Igra je ljubka, razveselila n< bo samo čebelarje, ampak vsakega, kateri se bode v nedeljo potrudil k volu.
c Št. Jar ob Tabora. Katoliško politično društvo za vranskt fkraj prired! v nedeljo, 23. oktob'a ob ■/»' ur' popoldne shod v cerkveni hiši. Somišljeniki so povabljeni.
c Telovadni cdsok „Orel" pri Sv Petru na Medvedovem selu ponovi v nedeljo dne 23. oktobra ob 3. uri pop. predstavo Dad vsu poučne in ganljive igre „Garcia Moreno". Domači mešani zbor zapoje več novih pesmi, poučni govor pa bo tudi jako zanimiv. Domačini in posebno še vsi sosedje, potrudite se » nedeljo k S». Petru, da na lest te oči vidite in spoinate, kaj premorejo petrški orli.
BrežISki okraj.
b Podsreda. Dne 21., 22. in 28. oktobra se bode obhajala pri nas 3dnevnica v spomin lOOletnice posvečenja farne cerkve, katera je bila posvečena 8. avgusta 1810. Vodii bode lidnevnico preč. g. superior Flis iz Maribora s pomočjo vlč. gg. Kitaka in Zorko-ta.
b Kozje. Notar dr. Barle in odvetnik dr. Zirn-gast uvedeta za svoji pisarni, pričenši s 1. novembrom t. 1. popolni nedeljski počitek. Omenjeni pisarni boste vsled tega od 1. novembra t. 1, ob nedeljah in praznikih zaprti in strankam nepristopni.
b Zabukovje. Dan je napočil, zlata jutranja zarja se blišči. Zabukovje je postalo zavedno in vz-gledno. Da se pa zopet ne pojavi nov sovražnik, ki bi okužil naš kraj, se sedaj ustanovi tudi „Kmečko izobraževalno društvo". Ustanovni občni zbor bode na vseh svetnikov dan, to je 2. novembra popoldne po večernicah. — Možje, žene, mladeniči in dekleta, udeležite se ga polnoštevilno ter pokažite sedaj svojo nepremagljivo železno voljo in moč. Isti dan se ustanovi tudi njega odsek Dekliška zveza, kojaje tudi pri nas silno potrebna za izobrazbo naših vrlih mladenk. Ker je pa nekaj mladenk že itak pri Dekliški zvezi v Sevnici, je želeti, da postane vsako dekle nje Članica, posebno pa sedaj, ko bomo imele Dekliško zvezo v naši župniji doma. Na plan tedaj, posavsko ljudstvo! Vse natančneje priobčimo v prihodnji številki. — Pripravljalni odbor.
b' Pišoče. Znani dopisnik izraža v predzadnji Številki „Narodnega Lista" svoje veselje nad odhodom č. g. kaplana Božičeka. Kajti sedaj, ko imeno-
vanega gospoda ni več med nami, menijo ti narodnjaki naskočiti naše katoliško izobraževalno društvo z vso peklensko silo, misleč, da tiči isto sedaj že brez braniteljev v njihovi pesti. Pa ne boš, Jaka!' Resnica je, da bodemo g. Božičeka močno pogrešali v naših vrstah,' ker smo ž njim izgubili neustrašenega, vnetega in delavnega sotrudnika, ki je žrtvoval mnogo truda, časa in gmotnih sredstev za procvit naših društev. Da ,pa naše bralno društvo ni bilo odvisno samo od imenovanega gospoda, (vas hočemo prepričati v bodoče, Sedaj še-le, ko nas ovije bela zima in nam poda svoj hladen počitek, se začenja tasta prava kmečka izobraževalna sezona, ko zadobimo tudi mi kmetje nekaj prostega časa,' v katerem vam pokažemo, da se ne strašimo vaših jadikovanj. Ce tudi nam poleg že ukradenega grba' oropate še kaj drugega ter uporabljate vse le vam lastne surovosti napram našim ' četam, naše zavesti nam ne oropate. Kajti predobro vas poznamo. Ne bom se pečal s teboj, mladi dopisnik, -in ti zavračeval modrost, s katero si pel slovo odišlemu gospodu kaplanu. Vprašam te le, kaj bi bilo na primer, če bi mi zapeli slovo nekemu fantiču. ki jo v kratkem odkuri doli proti granici in ki se celo v pozni noči, prišedši mimo naše društvene hiše, v svoji navdušenosti tako zatopi v maščevalnem sovraštvu ! jiapram vsemu, kar je katoliško kmečko, da popolnoma pozabi, kaj pravi sedma božja zapoved? Dragi dopisnik, svetujemo ti, nikar se preveč ne brigaj za naša društva, da ti ta nepotrebna skrb še možgane ne pokvari. Naša društva bodo brez tvojega sotruda vrlo napredovala. Ti pa, mesto da prevračaš kozolce ■ v svoji politiki, pripravljaj se rajši na svoj poklic, ' da bodeš, ko ti izgine tista otročja nervoznost, z resnim delom, ne pa s samo domišljijo pokazal svojo veljavo. Ali meniš, da je za današnje burne čase dovolj inteligentno, ako se kdo elegantno oblečen, z visoko povzdignjeno glavo sprehaja od hiše do hiše itd. Nedavno sem slišal nekega moža navajati besede pesnika, ki pravi: „Sama kravata in doigi lasje*; iz norca ' ženija nikdar ne store." Na svidenje!
Vesfnlk
mladinske organizacije.
Št. Pavel pri Preboldu. Zopet se je ustanovil nov telovadni odsek pretečeno nedeljo, dne 16. t. m. pri tukajšnjem izobraževalnem društvu. Že dolgo se je gojila med fanti želja po tesnejši organizaciji, in ta želja se jim je sedaj izpolnila. Navdušenje je velikansko, razpoloženje vsestransko. Takoj je pristopilo nad 25 udov. (Pred nekaj tedni prirejena sokol-ska slavnost je bila najboljša agitacija za ustanovitev Orla.) Za telovadnico je tudi že preskrbljeno. — Sedaj pa mladeniči, le pogumno na delo in vstrajno naprej po začrtani poti! Naj vas ne straši morebitno zasmehovanje nasprotnikov in druge ovire. V delu je zmaga! — Kaj pa dekleta? Po drugod se snujejo Dekliške zveze, v katerih se dekleta združujejo, poučujejo in navdušujejo za dobro stvar. Želeti bi bilo, da se tudi tu zganejo, tesneje poprimejo izobraževalnega društva ter se združijo v enaki organizaciji. Nasprotniki delujejo vsestransko, naj li držimo mi roke križem? Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj nam Bog blagoslovi!
Sv. Peter na Medvedovem selu. Mladeniška slavnost naših mladeničev-Orlov zadnjo nedeljo se je izborno posrečila. Lepo število domačinov in sosedov se je je udeležilo. Pričela se je s pesmijo „Slovo od lastovke". V imenu telovadnega odseka je pozdravil vse goste domači g. župnik. Nato je zapel mešani zbor lepo pesem „Nazaj v planinski raj". Življenje, delovanje in mučeniško smrt slavnega predsednika ljudovlade Ekvador je v boljše razumevanje igre o-jjisal g. župnik. Zapeli smo še pesem: Hišica očetova, Andrlič Jože je aeklamoval prolog, in potem se je pričela velezanimiva žaloigra „Garcja Moreno". Nastopilo je 16 mladeniče v, nekateri z več vlogami. Igrali so izvrstno. Vsi so bili na svojem mestu, nekateri so se naravnost odlikovali. Igra ni lahka, zato vsa čast našim vrlim Orlom, ki so prav s to igro jasno pokazali, za kake vzore se navdušujejo! Cujemo, da se igra še ponovi v nedeljo, dne 23. in 30. oktobra. Domačini in sosedje, posebno pa možje in mladeniči, pridite pogledat to igro. Vse žive dni vam bo ostala v najlepšem spominu! — Na svidenje torej v nedeljo!
Sv. Jurij v Slov. gor. Kaj izvanredna slavnost se je vršila pri nas v nedeljo, dne 16. t. m., združena z mladeniškim shodom. Blagoslovila se je zastava mladeniške Marijine družbe. Zastava v vrednosti do 600 K, je krasno deio čč. Šolskih sester v Mariboru, ki so vredne vsestranskega priporočila. Podpirajmo svoje ljudi. Blagoslovil je zastavo vlč. g. gvardijan Nikolaj Meznarič in služil slovesno sv. mašo, med katero je pristopilo 80 mladeničev k skupnemu sv. obhajilu. Vlč. g. dr. llohnjec je v krasni pridigi priporočal mladeničem ljubezen, ki naj jo gojijo do Marije in jih vnemal zlasti za dve čednosti, za pokorščino in čisto življenje. — Popoldan je pri večernicah pomembne nauke polagal mladeničem na srce in jih vspodbujal k stanovitnosti vlč. g. gvardijan Meznarič, na kar se je vršil mladeniški shod na prostem. Četudi je bil namenjen bolj za domače, so prišli mladeniči iz vseh župnij, Šentlenartske z zastavo, približno do 300. Udeležilo se je pa shoda občinstvo sploh, zlasti možje in lepo število mladenk. — Shod je pozdravil mladenič Fuks Alojzij, na kar je g. dr. Hoivijec razvijal program naši organizaciji nasprot-
nih struj, svobodomiselstva: liberalizma. Z zgodovinskimi zgledi francoske, in zlasti sedaj portugalske revolucije je dokazal, kam pride človeštvo brez katoliških načel. Isto zasleduje tudi slovenski liberalizem, slovensko svobodoraiselstvo, kateremu moramo napovedati neizprosen boj na celi črti. — G. poslanec Ro-škar, ki je zastavi botroval, je navdušeno govoril mladeničem, najVbodo pravi Marijini sinovi v verskem življenju, v lepem obnašanju, v dostojnem nastopu. Naj delajo čast in skrbijo za dobro ime sebi, domači hiši, občini, celi župniji. Naj nikdar ne posnemajo žalostnih zgledov svojih podivjanih tovarišev, ki delajo sramoto celi fari. — G. dr. Kovačič je razvijal misel in opisal načrt, kako naj bo mladeničem zastava znamenje boja, boja zoper razuzdanost in podivjanost. Kot jeruzalemski romar je iz lastne skušnje pojasnjeval, da je neverni Turk, mohamedanec, krasen zgled marsikateremu slovenskemu surovemu, podivjanemu fantalinu glede vere, materinskega jezika, obnašanja in splošnega vedenja. — Mladenič C a f Maks, Sv. Jurij v Slov. gor., je opozarjal tovariše na strast pijančevanja in nečistovanja, vspodbujal jih je k resnemu delu doma, v društvu, v političnem življenju, in opisal duševno moč in lepoto vernega mladeniča. — P o 1 j a n e c Ljud., Sv. Anton, je povdar-jal. kaj pomeni dober mladenič za sedanjost in pri-hodnjost, ako dobro porabi svoj čas, čas dela, čas setve. — Letnik Karol, Sv. Lenart, govori o namenu m geslu slovenskega mladeniča: Za Boga in domovino. — S e k o 1 Mihael, Jarenina, pozdravi v imenu jareninske Mladeniške zveze in vzpodbuja k stanovitnosti. Proč s strahom pred ljudmi! — Šiška Janez, Gv. Trojica: Skupno naj bo delo slovenskih mladeničev, katero izvršujmo v ljubezni do Boga in Marije v medsebojnem spoštovanju. — G. kaplan Bo-sina, ki je vodil zborovanje, opozarja na trud in požrtvovalnost mladeniških voditeljev. Slovenska mladina naj j«in bo hvaležna s tem, da bujno poganja cvet izobrazbe in rodi sad kreposti sebi v blagor in domovini v korist. — Navdušenost, ki je vladala na shodu, nam je porok, da je bil ta dan dan lepe setve v mladeniška srca, kateri naj da Bog obilno rast. Naša mladinska organizacija pa sme zopet zaznamovati krasen uspeh v svojem delovanju.
Književnost in umetnost.
§ Trg Središče. Krajepis in zgodovina. Spisal prof. Fr. Kovačič. Z zemljevidom središke občine, z desetimi slikami v tekstu in 24 tablicami. Izdalo Zgodovinsko društvo za Slovenski Stajer. Tiskala Ciri-lova tiskarna. Knjiga stane s poŠto vred 5 K 60 vin. Ime pisateljevo jamči že za znanstveno vsebino tega obširnega domačega zgodovinskega dela. Ta knjiga pa ni zanimiva samo za SrediŠčane, ampak' mnogo poglavij je v njej, ki bodo interesirali tudi Širje kroge, ker se nanašajo na splošne razmere v slovenskih pokrajinah. Izdajanje knjig o domači zgodovini po našem Zgodovinskem društvu podpirajmo s pridnim naročevanjem!
§ „Jakoba Alešovca izbrani spisi." Priredil Jožef Vole. III. zvezek.: Kako sem se jaz likal. 3. del. „Ljudske knjižnice" 11. zvezek. Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena broširani knjigi 1 K 20 vin., vezani 2 K. — S tem zvezkom se konča AleŠov-čeva povest slovenskega trpina, posejana s pristnimi biseri nepokvarjene ljudske šaljivosti in s spomini na one blažene brezskrbne dni študentovskega življenja, ki ostanejo vsakemu nepozabni. Povest bo nudila vsakemu obilico najprisrčnejših zabav.
§ „Iz dnevnika mladega poredneža". Ameriška šaljivka. Po angleškem izvirniku priredil Janko Dolžan. Ljudske knjižnice 12. zvezek. Založila Katoliška bukvama, v Ljubljani. Velja broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 30 vin. „Ljudska knjižnica" nam v svojem 12. zvezku podaja povest, ki je zajeta iz dobe, katera je najbolj vesela, najbolj brezskrbna ter polna Šaljivih dogodljajev — namreč iz otroškega življenja.
Kolera.
Kolera se ob Donavi vedno bolj širi. V Zernunu na Hrvaškem je obolel na koleri neki učenec III. razreda realne gimnazije. V Viškovcih je obolel na koleri delavec Pavel Kiš. v Borovu je umrla na koleri Kata Prodanovič.
Iz raznih ogrskih mest javljajo najnovejše vesti 26 novih slučajev koiere, med njimi 12 smrtnih slučajev.
V	Trstu je dognala preiskava na zidarju, jetniku Josipu Papaiepori, ki je dospel minoli četrtek iz Bari v Italiji preko Benetk v Trst, pravo azijat-sko kolero. Oblasti so odredile tako obširne varnostne odredbe, da je skoro izključeno, da bi se kolera razširila.
V	Italiji zboli in umrje vsak dan nekaj oseb na koleri. V Neapolju je 6 novih slučajev kolere, 4 smrtni: v okolici je 14 novih slučajev kolere, v Apuliji 2 nova slučaja kolere.
V	Petrogradu na Ruskem je obolelo v zadnjih 24 urah 11 oseb na koleri, 4 so umrle.
Na Turškem se koleri tudi ne godi slabo. V Trapezuntu je na novo obolelo na koleri 12 oseb. u-mrle so 3.
Najnovejše novice.
Iz pošte. Poštarica Marija Strahek v Muti je prestavljena h Gor. Sv. Kungoti.
^iran 6.
BCÖXBNBKI UÜKPUiim
Morilca cesarice Elizabete so našli včeraj zvečer obešenega v njegovi celici v Genevi v švici.
Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je umrl dne 14. t. m. g. Fr. Horvat, tamkajšnji učitelj in posestnik. N. v m. p.!
Poročilo o živinskem sejmu na Dunaju, dne 17. oktobra 1910. — Na sejmu je bilo 8036 komadov rejene živine, 520 pašne živine, 1138 slabe živine; po vrsti 2803 volov, 690 bikov, 816 krav, 376 bivolov, skupaj 4694 komadov živine. Prodajali so se dobro reje-ni voli od 100 do 116 K, na pol debeli od 90 do 103 K, slabejši od 80 do 85 K; dobro rejeni biki od 100 do 104 K, na pol debeli in slabejši od 86 do 96 K, iz-vanredno do 112 K; dobro rejene krave od 90 do 100 K, na pol debele in slabejše od 84 do 88 K, izvan-redno do 100 K: slaba živina od 60 do 78 K, za 100 ;cg žive teže. — Tendenca: Na današnjem sejmu je oiio 990 komadov živine več kakor zadnjič. Kupčija z biki in slabo živino je bila jako živahna, biki so se prodajali kakor prejšnji teden, slabi živini je pa cena pad'a za 2 K. Krave, slabejši voli in bivoli so se oddajali v početku 2 K ceneje, pozneje pa zopet kakor prejšnji teden. V izven se je prodalo 750 komadov, neprodanih je ostalo 4.
Kmetijska podružnica pri Sv. Jurija v Slov. gor. priredi v nedeljo dne 28. oktobra poučea shod in sicer po rani maši v gostilniških prostorih g. Fr. Krajnca Predaval bode g. živinozdr*vDik dr. Hogo Hinterlechner, o goveji kužni bolezni na parkljih in gobcih Ž -vinorejci, pridite v obilnem število!
Kamnica pri Mariboru, Prihodnjo nedeljo, 23. t m. ob 4. uri popoldne se vrši pri g Kristoviču na Razpoki pri Kam niči poučen gospodarski shod za viničarje in poseBtaike.
IMmea arediištfa,
Konjice: Vsega žal nismo mogli spraviti v to številko. Pride pa prihodnjič. — 8v. Lenart v Slov. gor.: V to številko ni šlo več in smo izročili „Straži — Št, Jur ob juž. žel, Sv. Pavel pri Preboldu: Prihodnjič! — Sv. Anton v Slcv. gor.: Preveč lokalno 1 Mislimo, da ne spada v političen list.
20. oktobra 1910.



mm
@ 83
m s
ss»
M obena konkurenca
če je še tako nevo-šljiva in sovražna, je v stana, našo izkušeno
Z-krmo
za svinje, ki je :: ::
o vs krst ¿¡¡na ¿ot
kivna krma in 3 krat tako redilna kakor kornza, prekositi. ::::
Dokaz:
Največji svinjerejec spodoje-avstrijski, gosp. Hofbauer v Elendsu, je to leto sam že 800 vreč Z-krme skrmil.
St. 1 za rejo
pospeši rast prašičkov. St. 2 za pitanje.
Svinje postanejo do 2 kg vsak dan težje; fino meso. Po 50 kil za 11 K 50 vin. z vrečo vred od tovarne. Ne pozabite tudi naročiti, >ia se vam pošljejo ceniki o Hyppo za konje, ki je ceneje, a redilneje kot oves, o Molko za krave, ki donesek mleka zelo poviša in mleko zboljša in o Z-krmi za perutnino (100 °/0 več jajec) zastonj). Glav. zastop „Združenih tovarn za močna krmila a. d."
Bratje Taussky, Sl^
i trgovina z železom in : špecerijo v Gor. Radgoni
769
Priporoča na novo vpeljano svojo veliko zalogo vsakovrstnega železja, kakor tudi okove za poslopja, orodja, kotle, peči, ščedilnike, kuhinjsko posodo, premog, kovaško oglje, koks, teer, karbolineum, firnis, salonski petrolej na debelo in drobno, vsake vrste barv suhe in oljnate. Posebno pa priporoča za sedanji čas, veliko izbiro železne pozlačene križe vsake kakovosti in velikosti z zlatimi napisi vred in s kamenitimi podstavkami po nizki ceni.
O
o o
7 A * ^ ^ ^ a	^	* W—w—▼—
k. .-A àj a. A.	1 ^ ' . ■«i T ^	; ^ ♦ •
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev
Loterijske Številke.
[>ne 16 oktobra 15(10
Gradec . 35 33 6 3 60 Dunaj . 5 2 58 89 47
Velik sovi hram s lepim s&donos-nikom se takoj preda flram obstoji iz dveh velikih Bob, ene kuhinje iu ene čumnate. Za cono se izve pn T. mažu Klasinc, ua Gor. Brega št. 20 pri Ptuju. 774
Iičem dobro idočo pekarijo na deželi ali v majhnem mestu na Spod. Štajerskem do 1. januarja ali 1. novembra Ponudbe pod na-
poste 809
slovom „pekarija" Maribor, restante.
2 nadstropna hiša, ob živahni ee-sti v Mariboru ležeča, še pet let davka prosta, v kateri je sedaj špecerijska trgovina, nese na mesec 276 K obresti, se z ¡.menja z gozdnim poiestvom ali se prostovoljno proda. 22.000 K lahko o-stane na hiši vknjiženih, 18 000 K je treba izplačati pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Tudi se prodajo tri euonadstropne hiše, pri katerih vsaki je treba izplačati 4000 K Razven tega se prod« gospodarsko poslopje z velikimi hlevi in 3 stanovanji s stavbnim prostorom, primerno za kočijaže. Plačati je' treba «C00 K, ostali znrsek se lahko vknjiži na poslopju. Naslov pove upravništvo. 799
Kovači jiozor! Proda se kovačija, blizu trga Šoštanj na Spodnjem Štajerskem, z iso kovaško ojraro, na kladi?o, zraven loja zidana hiša s tremi sobami, lepa. kuliin ja in zidane» za roalovje, drvarnica in drage kovaške reči, da ima lahko vse pod streho, en hlce za kravo, ker se lahko tudi krava redi, hlevi za svinje, lep sadonos-nik in drugega zemljišča, je tudi vse v dobre:a staou. Kovačija nese lep dobiček, ker je blizu trga in ni tam okoii blizo nobenega kovača. Proda se prostovoljno. Cena je nizka Kupo' naj se oglasijo pri Haukeju v Šoštanju, ter tjjn poizvejo vse bolj natanko
798
Lesni trgovci, pozor 1 Po ceni se proda v jako prijazni vasi pri okrajni cesti, 6 minut od železniške postaje. 1 uro hoda od mesta Maribor je nova moderna žaga, dobro obiskana. Zraven je trgovina s čreslom in lep« zidana hiša s primernim stanovanjem in lepim vrtom Ker je vodna moč še večja in primeren prostor za mlin, kovačijo »li kako drugo obrt, katera pottebuje vodno moč. Nasiov pove upravništvo lista.
796
Jablane in hruške, deset tisoč komadov različne vrste ima po 60 vin komad na razpolago Ve-koslav Štelcer, dievesničar v Št. Ilju » Slov. gor.	808
Priden učenec se sprejme pri g. Franc Nerat, čev jarski mojster. Koroška cesta 9, Maribor. 807
Lep hram, kjer je že več let gostiln* in trpovina, en lepem prostoru bl:zu cerkve pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji se proda ali da v najem. Cena se izve pri lastniku Alojz Meško št 3, občina Podgorci. •	811
Na prodaj je zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kat. občini Vodo!« občina Karčovina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda t unerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki ia lep sado-nosnik, hiša z gospodarskim poslopjem. živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška, Pesnica	614
Učenec se sprejme takoj ali pozneje v trgovini mešanega blaga
J. Kodrič v Frkma.	797
Proda se na najlepšem in prometnem prostoru na Bizeljskem ob dveh cestah hiša z gospodarskim poslopjem in zraven okoli 6 oralov zemljišča. V tej hiši je dobro vpeljana gostilna in mesarija, kakor tudi za trgovino z vso upravo urejeni prostori. V gospodarskem poslopju se nahajajo kleti, ledenica in hlevi, ter zraven tudi kegljišče. Natančoeja pojasnila daje lastnik Josip Uršič, trgovec v Brežicah.	779
Mast zajamčeno pravo čiste svinjsko, radi prevelike zaloge prodajam pod ceno in sicer po 180 K q ter moje posode od kolodvora Gjurgjevac. Prosim, da se pošlje denar ii&prej. Lujo Kresringer, m»s»r, Gjurgjevar, Hrvatska.. 828
10 K na dan! Lahek zaslužek za
vsakogar v mestu in na deželi, tudi v celo malih krajih. Pošljite
svoj naslov samo na poštni karti tvrdki Jakob Köaig, Dunaj VII/8, poštoi urad 68.	786
Pridnega n^enc« za kovaško o-brt sprejme Franc Viher, kovaški mojster v Framu.	826
Jurij Perlež pri Sv. Trojici v Rogacki Slatini naznanja, da ima ba prodaj 4000 lepih jabolčnih sadnikov raznih vrst k&kor kana-da, beJfler, bonska jabolka, zimski mašancker, anants, astrahan itd., vse domače in najnovejše vrste po 60 vin. komad. Bolj močni ko od držnvne drevisnice ste dve. ena na Pristavi in ena doma.	829
Hiši v trgu Ljutomer se takoj proda; je zidana, vse v dobrem stanu, ima 4 sobe, 2 kuhinji, ščedilniki, pri hramu prostora '/« orala zemlje s sadnim drevjem in vrtom za zelenjave, vodnjak na pempo, hiša je za kakega rokodelca ali penzijonista primerna. Cena je 7800 kron. Več se izve pri Antonu Vrablu, trgovcu, pošta Križovci pri Ljutomeru. 776
Vinograd z hramom v ormo-kem okraju, v izmeri poldrugi oral samih goric ia eu oral ostale zemlje skupaj 2'/j orala se pod ngod-nimi pogoji proda. Letos, vkljub slabemu vremeau, isborn» trgatev. Proda radi spremembe bivališča. K;e, pove. npra^ništvo tega lista.
820
Pozjii kUiiCi! Na prodaj je posestjo v lepem trgu blizu cerkve in sodcije, obstoječe iz »idane, z opeko krite hiše, 4 sobe, kuhinja, mlin in gostilniška in mala mesarska obrt, vrt, pripravljen z» novo stavbo žage, ev. drugega poslopja, lepo svinjsko ograjo s sadnim drevjem, 2 njivi, travnika, gozda itd. Cena 18.000 K Potrebno je 10.000 K, drogo ostane lahko vknjiteno. Ponudbe na Jožefa bah, posestnika ia gostilniči-rja v Kozjem na Sp. Štajerskem. 823
Organtat in cerkovnik se sprejme t »koj aii vsaj do 1. novembra
pri Sv. Juriju ob Pesnici nad Mariborom. Ker pride k novim orglam, se želi glasbenošolska izobrazba Osebne ali pismene ponudbe na cerKv predstojništvo.
i-26
Gospa ravnateljica
je naročila vzorce tka nin in ilustrovan cenik perila od tvrdke: Oswald Lilek,
tovarna za tkanine in perilo, Bad Belohrad, iu se je prepričala: perilo te tvrdke, ženske, po steljco, ali moško perilo, je najlepše!	794
Pišite tudi po cenik in vzorce. Nikjer ne kupite tako po ceni: Ženske hlače z okraski, komad K 150. Ženski kor seti z okraski komad K 2 20. Žensko spodnje krilo, belo komad 4 K. 30 m lepih ostankov 12 K.
i
k belih
rjuh zelo debele in po 2 metra 14 kron po 2 «/4 m po 16 K, iz domačega laneuega platna po 2 m 18 K, po 2'/« m 20 K razpošilja franko narodna vele-trgoiska hiša
R. Stermecki y Celja.
:
t t
t
»
Kuharica za žandarje ni ped 40 let stara, pridna in zanuljiva se takoj v siužbo vsame. Plača po dogovoru. Vprašati je pri c. kr žandarmerijski postaji v O-plotnici pri Konjicah.	840
Posestvo
zelo dobičkauosno, v dtbrtm stanju, z okoli i.2 oralov sečnega eos-da, ravna lega, na Srednjem Štajerskem se po ceni proda Vpraša se pri g. Kodriču, Grudec, Schissitattgasse 29.	831
Dobro ldeča nsnjsrija z vso o
pravo se radi bolezni proda Na-tančneja pojasnila daje lastnik Kari Hofbauer v Morirju. Sav. dolina.	848
Spretni -3
zidarji
za stavbo zdravilnice v Rogaški Slatini se takoj sprej mejo (lepo delo po zimi). Vprašati je treba pri stavbi ali v pisarni mestnega stavbenega mojstra Ubald Nas-simbeni v Mariboru. 846
Švicarska vila, novo zidana, na meji Maribora, s tremi sobami, dve kabirgi, klet, kuhinja za pranje, ščedilaa soba, tri drvarnice, 2 sv njska hleva, lep zelenjak, vrt in studenec, se takoj proda za 18.000 K; S000 K ostane lahko vknjiženib. Naslov v upravništvu.
f 47

Lepo posestvo 16 minut od postaje Pesnica, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, 9 oralov travnikov, 8 orale sadonosnika. 4 orale njiv in 2 orals gozda se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji Naslov: Franc »elinšek, Wil-denrainerjeva ulica 14, Maribor.
889
Sprejme se učenec, priden dedke iz kričai ske hiše. Poncdbe isa; Ivan Kovačič. trgovina s steklom in porcelanom v Radgoni (Štajer-
344
Sprejme se takoj iz poltene hiše fant, kateri ima veselje do trgovine. Josip Druškovič, 81ovenj-grsdec.	ej5
Lepo posestvo tik železniške postaje Pesnica pri Mariboru, obstoječe iz 11 oralov zemlje in siccr travnika, sadonomika, njiv in gozda ter lepe z. dane z opeko krite hiše in viničarije se ceni primerno in jako ugodno takoj pred», Istotam se preda tudi manj!« posestvo, ki meri 6 oralov in sicer obstoji iz travnika., sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krssne lege za vinograde. N&tančn<>je pri g. Zlnauer 8v. Jakob v Slov. gor.	845
Išče se za t£koj žggar za Todno itgi» z enim listom proti akordni plač\ Ponudbe sprejema Paul Po-tiorek, Zsgorje ob Savi. 841
žel
ma-vifl
Rigien. rasa««* Dunaj 1906: Držav«, oo-:: lika iti častni diplom k zlati kol&jui. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, m»l«j~ fcrvns in rekonvsiesijrate. Pora*oe» t-oHo do jedi, aajuje život1 >n popravi kri. taboren itkun. Nad ?G()0 idrmv-nifikih fijmosv&i.
ti t iewac. li tal dobavitelj
$	Trše»te»fter<e©l»«.
$ £npi s» v lak&raah v steklemc&h po pol 1 4 S 3'fiP i» p« H»	1 1 & £ 4'80.
01 «i- -W»
n
n
H
H
H
Edina slovenska kisla voda,
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi
pbninskimi kislimi vodami, je
izb orno zdravilo
?n katare v grlu, pljučih, želodca in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in meburjn ter pospešuje tek in prebavo. TolstovrSka slatina ni le izborno zdravilaa temveč je tudi «;svežn?oČa
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednerod^i rarstavi v Inomosta 1896 in na higijeničei iszs avi na Dnuaju 1899.
Naroča se pri oskrbnišitru Tolstovrške slatine, pošta Gnštanj, Koroško, kjer se dobe tndi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim 1 Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovan-793	sko kislo vodo.
Svetovno mojstrstvo 783
v industriji ur končno osvojeno.
V sled prevzetja edine prodaje sem v stanu za samo K 4'90 ponuditi elegantno posebno ploščnato amerik. 14. kar. duble zlato švic žepuo uro, Ista ima 86 ur idočo anker kolesje b premirano znamko „Specioea" in je električnim potom prevlečena s pristnim zlatom. Jamstvo za točen tek 4 let». 1 komad K 4 90 53 komada K 9 80 Vsaki uri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez rizika, ker je dovoljena zamenjava orir. se denar vrne. E. Holzer, Krakov, Stradom 18
!5n spričevalom se sprejme v	Zahtevajte v gostilnah katoliško na-
trgovini A. Pinter v Slov. Bistri	"	^	,	Oi
d, tukaj ¡m» tudi priložnost tr^v- jodjjg hste i ¡Slov. (jrospodar, otraza.
sko ielo obiskati.	817	*

«
I ♦
$
S «
i
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri
Geričar & Leskovsek, Celje
Graška clica Štev. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih pred-:-: :-: :-: :-: pisib. — Zaloga vseh tiskovin za nrade. :-: :-: :-: :-:
Štefan Kaufmann
trgovec i tel si o ■ 23
v Itadsroni,
priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni.
Edina staj. narodna steklarski» trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi : Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzele vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Najsoflidnejša in točna postrežba.


S •3
Nizke cene!
Ne pozabite se zgIasitlBNizk0
cene!
pri
"O
o en
9
g S
tr
5
narodnem in domačem trgovcn
Franc Lenartu v Ptuju
ki je dobil ravnokar za jesen in zimo iz prvih tovarn veliko novega snkna za ženske in moške o-bleke. Potem obilo trpežne hlačevine, vsakovrstnega barhenta stalnih barv, mnogo lepih štrikanih in snknenih ogrinjalk, ter nepremcčljivih konjskih koc.
To pa vse cenejše kakor drngod.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. — Priporoča se
Franc Lenart v ptuju.
„Kapljice za svinje".	i8
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske'kap-ijice sa rdečico: (Ispen vrlo!povolJrlI
Gosp. Janez K. piše: Prav dobro pomagalo!
mestna lekarna pri c. kr. orl«
MARIBOR, Glavni trg štev. 15. »r
I
Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
im
Dobiva ss povsodl
miMTMniMrTiiiiÉiiiii mi mini
13«
mmsmiWHKX-'
Zdravilišče „Mirni dom"
za vse vrste živčnih bolezni, nizke ee-76& ne, prospekti zastonj. Dr. Fran Ček,
far. Sv. Kungota pri Mariboru..

■ ' 'M*'"'«C —t?-' '" M ''	/
se sprejme na. dr. Serneo-evem posestva v Kamniei. —' Ve8
w izve v pisarni dr. V. HeinecavMariboro, Poštna olioa
*te*. 11.	..........833
Glavna točka gojitve zdravja
je, da ohranele prebavo na vsai. nač n na višku
vaše naloge in jo po močeh podpirajte. Preisknšeno iz izbranih najboljših in nspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
QUA Ril ni Vsi deli embal&iet OTnniLUi Imajo postavno de-8 ponovano varat. znamko
rGLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. Fragner-ja, c.intr. flvor. dobavitelja,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203,
_ vogal Nerndove ulice.
Po polti ae razpoillja va&k d - % Cela ¿teki. 2 K, pol stekl. 1 K. Pro' naprej vpo-šilj. K 1-50 se pošlje mala steklenici, za K 280 v«5ika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avatro-Ogr.	249
Z mojo
240
!! umetno moštovo esenco!!
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram, ■aribor, Gor. Gosposka ulica.
i s o. s. Berolin W 35
Kmetje, zahtevajte pri svojih pošiljateljih gnoja Thomasovo moko „Stemmarke". Broš&re o porabi
..'it-
iste pošilja gori imenovana tvrdka zastonj. 832
Na pravočasno naročitev
Thomasove moke
za gnojenje travnikov, pašnikov in polja za krmo se s tem opozarja.
Jamčimo za čisto in polno vredno Tomaževo moko in pošiljamo izključno le v plombiranih vrečah, z varstveno znamko in navedbo vsebine.
Ženitna ponudba.
Samica 26 let stara se želi omožiti na kako manjše posestvo z ledičnim ali vdovcem od 30 do 50 let starim. Dedovine bodem imela 2000 do 3000 K. Piše naj se na naslov E. B. (sreča) pri Kopivniku št.
14 v Framu.	837
Novo 842 Citaj! Pozor kmetje in fantje!
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las, brk in brade je:
Kaptolšt. I.
Deluje, da brke in brada postanejo gosti \a dolgi, odstranja prhljaj in rsako drago kužno bolezen z glave. Naroči najsi vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Cena na VBako pošto franko 1 lonček E 3 t0, 2 lončka K 5"—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Naroči se le pod naslovom:
Letaa pri Sv. Mibajln Tepnslo, HrvatsKa.
Nove! Čitaj! Pozor kmetice in dekleta!
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las in da lasje postanejo gosti 964 in dolgi, to j«:
Kaptolšt.II.
Odstranjuje prhljaj na glavi in vsako kožno bolesen. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 3 60, 2 lončka K 5—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom:
1 Lekarna uri Sv. ffibajla Tonnfto, Hnatsif.
Potrebujem viničarja s tremi delav&ki-vg mi močmi z malo viničarijo, morajo biti trezni in pošteni. Vse drugo se lahko po-pismeno in ustmeuo v Framu na
govori
naslov štev. 53, M. K.
Gg. organistom.
Na večstranska vprsšanja cenjenih gg. organistov in pevovodij odgovarjam sledeče: Najlažja črna maša„Rtquiemu, se še dobiva pri podpisanem skladatelja in sicer po znižani ceni komad k 70 vin, 5 izvodov 3 K, 10 izvodov samo 5 K. Prosi se, da se dotični znesek pošlje obenem z naroč-bo, 822 Matej Varnik, orgaaist Vipava, Kranjsko.
Mezdno in mitniško ill!?!
kakor tndi zamenjavo vseh vrst žita oskrbuje : najhitreje in najceneje umetni valčni mlin :
«is	'	<.'.<■;■ '•
v Rušah pri Mariboru.
.
X■ od motorja oddaje 100 kg. po 2B K.
Ulj 6 Tiskarna sy. Cirila i Maribora.
Največja mizarska in tapetarska trgovina
Pohištva in posteljne oprave
po najnižjih cenah. Cenik in proračun sast©nj„
IP* Tegethofova ulica Ste?, 19= Lmša^ska in tap* delavnica.
& Komp.|
tovapna »»«»«esasmjitmil* atic9©»«!.!!«:«»-^
ponudi vsako poljubno množino

patent dvojno zarezani strešrsik=zakrivač
a poševno obrezo in privesmm nastavkom „sistem Marzola4
Biss adprtis aavipr!	Str@h»> popslasma. v%sm pni
Najpriprot$tej§e; sajcenejSe in najtrpežnej§e kritje streh jedanjesfi. Na željo pošljemo tako) vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
¿mmmmam
Delan za popravila i
i a
Vefika zaloga ur, dragocenosti, grebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Talil na obroke! tliustr. canlk «stori!
gramofone od 20 do 200 K Niklasta remont.-ura K 3'60 Pristna, srebrna ura „ T— Original ornega tira „ 18-— Kuhinjska ura	„ i' —
Budiljka, uiklssta „ 8'— Poročni prstani	„ 2,—
Srebrne verižic	„ 2 —
— Večletna jamstva —
Nasi. Dietinger
liieod. Fehrenbaoli
urar in očalar
Maribor, ec^oska uik» as
Kapajem zlatnino In srebro.

^f JI i • .,
Svarilol
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali
zabojček ^cikorije', temveč določeno znamko:
: Franck:
da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvali, papirju in z podobnim
natisom ponareja. —

P


Edina narodna trgovina
Ludovik Kuharic
je T Ormožu kjer 612
kupite moderno volnano blago za ženske obleke, snkno in kamgara za moške obloke, perilni fcambiik, iilačevino, balo platno, svilene robo« in mnogo dragega uiarmfaktaraega blaga iz naj boljših tovsra po čudovito znižanih c<j-nah. — Pripiroža tudi svojo vdiiko zalogo raznovrstnega Specerijskdga blaga.
mm
M

tcTum zoAinla. To vara. ummka. Tovarn. znamka.
m. X t*M, Mit«, T,
H
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora
100 kg po 25 K.
Ime „Franck" kakor različne od tega izpeljane zaznambe naših izdelkov so zakonito varovane. Kdor torej kot „Franck ovo kavo" kak drugi nego iz naših tovarn izvirajoči izdelek oddaja, — je kaznovan. §
in/ MM
N
Priden ueenee
se takoj sprejme pri Ivana Krema, sedlarski in tap*taroki mojster v Brucku ob Muri — Mojster govori tudi slovenski.	838
1&'
Našim rodbinam priporočamo
Molim ko cikorijo.
ajboljše ročne torbice, šolske torbice, denarne mošujičke, denarnice za natakarice in
natakarje. — Bogato sortirano zalogo : : : : ;
usnjafiii garnitur
kakor tudi konjske oprave, opravo sa jahanje itd priporoča.
Rudolf Novak: Maribor
jermenar in sedlar Grajski trg. T"—- Samo lastni izdelki.	"-'HiJP
i a
Dosouinioa v
regtetrovana zadruga z neomejeno zavezo
lic« št. © (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se"obrestujejo: navadne po 47^, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. juKja vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemno kot gotov denar, ne da bi se njih obre-sto vanje kaj prekinilo. Za nalagaige po poŠti so požtiio hranilne položnice na raipolitgo (šek konto 97X)78). Eentni davek plača posojilnica sama.
s»
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4'/40/», na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57«% in na osebni kredit po 64/0- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo j as t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje zb vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, išrzonS praznike. — V uradnih urah se sprejena, i& izplačuje denar.
pojasnISa se dajejd
in profrge »prejemajo vsak delavnik qd 8.—12. dopoldne in od 2.-6. dopotdsft.	6
PoKaJIlnle. Ima ««gdl na r.it|i«Inir<t <tou»<iič« brnnllae mblmbiit«..
I»daj»telj ia uloinik: Katoliško ti «kovno društvo
Odgovorni urednik: Fran Bnkoitt.
Tisk tlakama Sv. Cirila v Martboio.